42 GYROTONIC EXPANSION SYSTEM® - a modern alternative for dancers' physical conditioning Abstract Physical, technical, and choreographic demands require dancers to have good physical fitness. The Gyrotonic Expansion System® method is an innovative and unique training approach that enables dancers to enhance their physical fitness through move- ment patterns similar to dance movements. It is used to improve flexibility, coordination, balance, and posture, strengthen the muscles of the legs, arms, and torso, gain better control over movements, and with the aim of relaxation and better well-being. The exercises are designed so that each movement flows smoothly into the next, allowing the body to move without abrupt mo- tions. These precisely designed movement sequences help dancers improve their performance and prevent injuries. The training system uses specialized equipment that guides, assists, and challenges individuals, helping them to enhance their psychophysical abilities. Keywords: Gyrotonic, dance, physical conditioning, physical fitness Izvleček Telesne obremenitve ter tehnične in koreografske zahteve od plesalcev zah- tevajo dobro telesno pripravljenost. Metoda Gyrotonic Expansion System® je izviren in edinstven način trenažnega procesa, ki plesalcem omogoča izbolj- šanje telesne pripravljenosti z gibalnimi vzorci, sorodnimi plesnim gibom. Upo- rablja se za izboljšanje gibljivosti, koor- dinacije, ravnotežja in telesne drže, za krepitev mišic nog, rok in trupa, boljši nadzor nad gibanjem ter za sprostitev in boljše počutje. Vaje se med seboj preple- tajo tako, da se vsak gib tekoče nadaljuje v naslednjega in omogoča telesu gibanje brez sunkovitih gibov. Natančno obliko- vane gibalne sekvence plesalcem poma- gajo pri izboljšanju plesnega nastopa in preprečujejo nastanek poškodb. Sistem vadbe uporablja specializirano opremo, ki usmerja, pomaga in izziva posamezni- ka, da z njeno pomočjo nadgrajuje psi- hofizične sposobnosti. Ključne besede: Gyrotonic, ples, telesna priprava, telesna zmogljivost Tina Šifrar, Jerneja Premelč VADBA GYROTONIC – sodobna alternativa telesni pripravi plesalcev iz teorije za prakso 43 „ Uvod Plesalci v trenažnem procesu uporablja- jo različne metode za doseganje dobre telesne in psihološke priprave. Obreme- nitve plesalcev se razlikujejo glede na ple- sno zvrst, vsem pa je skupno to, da so za uspešen nastop potrebne dobra telesna zmogljivost, tehnična izvedba in estetska dovršenost (Liiv idr., 2014; Wyon idr., 2018). Plesalci morajo vsakodnevno izboljševati svojo plesno tehniko, vključno s pravilno postavitvijo telesa, pravilnim izvajanjem plesnih korakov, dihanjem in drugimi teh- ničnimi zahtevami. Zahtevnost gibanja se povečuje z zahtevnejšimi plesnimi elemen- ti in koreografskimi izzivi. Nekatere plesne zvrsti zahtevajo več elegance, pokončno držo, velike amplitude gibov, druge več sproščenosti, akrobatike idr. Značilnosti standardnih plesov so zaprta drža z ulekni- tvijo trupa, dvigi in spusti težišča, hitre spre- membe smeri, izmenjava hitrih in počasnih gibanj (Howard, 2007), za latinskoameriške plese so značilne rotacije, linije, poudarjeno gibanje z boki in hopi (Laird, 2009), za balet poskoki, dvigi nog, rotacije, velike amplitu- de gibov, stoja na prstih (Shaw idr., 2021). Podobno tudi jazz vključuje veliko rotacij, velike amplitude, spremembe nivoja (sto- je, leže) (Komeroski idr., 2016). Za sodobni ples so značilne spremembe nivojev plesa, spremembe smeri, prehod iz mehkega v togo gibanje (Giguere idr., 2023), hip hop vključuje hitro prehajanje med različnimi gibi, obrati, spremembe nivojev gibanja, aktivno delo rok in nog (Bronner idr., 2015). Akrobatski rokenrol in breakdance vklju- čujeta veliko akrobatike, brce, spremembe nivoja gibanja idr. (Chlapcová idr., 2022; Durden, 2017). Poleg razvoja gibalnih spretnosti, potreb- nih za uspešen nastop v plesu, morajo plesalci skrbeti tudi za dobro telesno zmo- gljivost, saj ples zahteva visoko anaerobno in aerobno zmogljivost, vzdržljivost v moči in eksplozivno moč, dobro koordinacijo, gi- bljivost in ravnotežje (Angioi idr., 2009; Bria idr., 2011; Redding in Wyon, 2003; Uznović idr., 2009). Plesalci potrebujejo komple- ksen sistem treninga za telesno pripravo, da lahko izboljšajo svoj plesni nastop in se učinkovito spopadajo s telesnimi obreme- nitvami svojega poklica. Zaradi specifičnih gibalnih vzorcev, ki jih plesalci uporabljajo med izvajanjem plesnih elementov in ko- reografij, mora biti trening telesne priprave usmerjen v izboljšanje telesne vzdržljivosti, moči, gibljivosti in koordinacije na način, ki je plesu zelo podoben. Ta sistem treninga omogoča plesalcem, da izboljšajo telesno zmogljivost in razvijejo gibalne vzorce, po- trebne za izvajanje tehnično dovršenih ple- snih gibov, vključujoč izraznost in estetsko komponento (Marschin in Herbert, 2021). Za izboljšanje plesnega nastopa plesalci poleg plesnih treningov vključujejo tudi številne druge vadbe, kot so pilates, gim- nastika, joga in druge oblike vadbe za po- večanje moči, koordinacije in srčno-dihalne vzdržljivosti (Bergeron idr., 2017; Rodrigues- -Krause idr., 2015; Zafeiroudi idr. 2021). Ple- sni nastop od plesalcev zahteva lepo, teko- če gibanje, zaradi česar je pomembno, da vadba poleg klasičnih vadbenih pristopov vključuje tudi vaje za izboljšanje telesne zmogljivosti, tehnike in estetike gibanja. V ta namen je baletni plesalec Juliu Hor- vath pred 20 leti razvil vadbo Gyrotonic. Ta se je z leti še izpopolnjevala in prilagajala glede na potrebe plesalcev. Vadba Gyroto- nic temelji na tridimenzionalnem gibanju, vključujoč gibanje naprej in nazaj, kroženja, valovito gibanje in gibanje v obliki spiral (Campbell in Miles, 2006). Združuje ele- mente joge, plesa, gimnastike in taj čija, vadba pa se izvaja na posebnih napravah, sestavljenih iz gibljivih ročic, povezanih s sistemom jeklenih kablov in utežmi. V tre- nažnem procesu plesalcev se vadba Gyro- tonic uporablja za izboljšanje gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in telesne drže, za krepitev mišic trupa, rok in nog, boljši nad- zor nad gibanjem in zavedanje lastnega telesa v prostoru ter za sprostitev in boljše počutje. Telesne obremenitve, koreografske zahte- ve, preobremenjenost plesalcev, neprimer- no ogrevanje in drugi pogoji dela v plesu so med najpogostejšimi vzroki za poškod- be pri plesalcih (Angioi idr., 2009; Cardoso idr., 2017; Henn idr., 2020; Premelč idr., 2019; Vosseller idr., 2019). Sicer se pojavnost in lokacija poškodb pri različnih plesnih zvr- steh nekoliko razlikujeta, kljub temu pa so najpogostejše poškodbe spodnjih okončin (Cardoso idr., 2017; Koutedakis idr., 2009; Vosseller idr., 2019) in bolečine v ledvenem delu hrbta (Henn idr., 2020; Koutedakis idr., 2009; Swain idr., 2019). Vadba Gyrotonic na vseh napravah zahteva aktivacijo globokih mišic trupa, kar prispeva k pravilni telesni drži, saj daje hrbtenici oporo, poleg tega fluidni gibi pripomorejo k večji prožnosti hrbtenice, močni stabilizatorji in gibljivost trupa pa pomembno vplivajo na prepreče- vanje nastanka poškodb (Angioi idr., 2009). Znanstveno podprt je vpliv vadbe Gyroto- nica na zmanjšanje in odpravo bolečin v ledvenem delu hrbtenice (Portal, 2007; Seo in Kim, 2019) ter lajšanje mišične napetosti (Portal, 2007), za čimer trpijo plesalci veči- ne plesnih zvrsti (Henn idr., 2020; McCabe, idr., 2013), vadba pa se zato uporablja tudi pri rehabilitaciji. Kljub pozitivnim učinkom Gyrotonica in vidnim napredkom, ki ga ple- salci dosegajo s to vadbo, pa je njen vpliv še vedno znanstveno zelo slabo raziskan. „ Temeljna načela vadbe Gyrotonic Glavne zakonitosti vadbe Gyrotonic vklju- čujejo: aktivacijo globokih mišičnih skupin, trodimenzionalno gibanje, zavestno diha- nje s prepono, tekoča gibanja ter poveza- nost telesa in uma (Horvath, 2010). 1. Aktivacija globokih mišičnih skupin vključuje mišice, ki podpirajo hrbtenico, stabilizirajo sklepe ter omogočajo dina- mično gibanje telesa. Močne in dobro delujoče globoke mišice preventivno pomagajo pri preprečevanju poškodb, saj zagotavljajo stabilnost in podporo mišično-skeletnemu sistemu ter pre- prečujejo čezmerne obremenitve povr- šinskih mišic. Ena izmed pomembnejših nalog globokih mišic je tudi povečanje učinkovitosti funkcionalnega gibanja, saj omogočajo boljši nadzor nad tele- som ter večjo moč in vzdržljivost pri iz- vajanju različnih kompleksnejših gibanj (Bjerkefors idr., 2010). 2. Trodimenzionalno gibanje je ključno za spodbujanje funkcionalnega gibanja in izboljšanje telesne zmogljivosti v vseh treh dimenzijah prostora. Upoštevanje vseh treh dimenzij omogoča, da posa- meznik zaznava premike tudi znotraj globokih mišičnih struktur, ki so ključne- ga pomena za dobro koordinacijo med različnimi mišičnimi skupinami. Plesalci morajo biti sposobni izvajati gibe v vseh treh dimenzijah prostora, saj ples zahteva različne gibalne vzorce, kot so rotacije, upogibi, nagibi ter premiki naprej in nazaj. Zavedanje trodimenzi- onalnega gibanja omogoča plesalcem, da izboljšajo svojo tehnično izvedbo in natančnost pri izvajanju plesnih gibov. Vzajemno delovanje vseh treh dimenzij omogoča mišicam spodnjih in zgornjih okončin sinhrono izvajanje zapletenih plesnih korakov (Anjos idr., 2018). 3. Dihanje s trebušno prepono ali dihanje z diafragmo je ključnega pomena pri številnih vadbah, vključno z vadbeno 44 metodo Gyrotonica. Diafragma v fazi aktivacije deluje kot stabilizator trupa (Finta idr., 2018). To je ključnega pome- na za plesalce, saj potrebujejo stabilen trup za izvajanje kompleksnih gibov. Aktivna vloga diafragme med dihanjem pomaga ustvariti pritisk v trebušni votli- ni in s tem omogoča aktivacijo globokih mišic trupa, te pa pomagajo ohranjati stabilnost trupa. S tem ustvarja podpo- ro hrbtenici med gibanjem, boljši nad- zor nad gibanjem in večjo koordinacijo med različnimi deli telesa. To zmanjšuje tveganje za poškodbe hrbta in pomaga ohranjati pravilno držo med izvajanjem plesnih gibov. Z globokim dihanjem se poveča pretok kisika v mišice in izboljšu- je njihovo elastičnost, kar omogoča iz- vajanje večjih amplitud gibov (Malátová idr., 2017). Dihalni vzorci pri vadbi Gyro- tonic se lahko prilagajajo glede na tem- po in intenzivnost gibanja. Pri počasnej- ših in nadzorovanih gibanjih dihanje okrepi občutek stabilnosti in kontrole, pri hitrejših gibanjih pa se dihanje po- speši, da omogoči večjo hitrost gibov in posledično poveča srčno-dihalno zmo- gljivost. Aktivno delovanje diafragme in zavedanje dihanja v gibanju je za ple- salce zelo pomembno, saj lahko izboljša njihovo tehniko, stabilnost, gibljivost in čustveno izražanje med plesom. Metoda Gyrotonic plesalcem omogoča izvajanje gladkih in tekočih gibov. Gre za kombinacijo rotacijskih in razteznih gibov, ki potekajo v harmoničnem in tekočem rit- mu. Gibanja so zasnovana tako, da spodbu- jajo raztezanje, krepitev in povečanje giblji- vosti sklepov ter izboljšujejo koordinacijo, ravnotežje in zavedanje telesa v prostoru. Gibanja morajo biti izvedena brez trza- nja ali nenadnih premikov, kar preprečuje morebitne poškodbe. Ta fluidnost gibanja spodbuja tudi sprostitev mišic in izboljšuje občutek zavedanja telesa v prostoru (Hor- vath, 2010). Opisani principi omogočajo celostno vadbo, ki krepi telo, izboljšuje gibljivost, spodbuja sprostitev, povečuje zavedanje telesa ter omogoča popoln nadzor nad gibanjem. „ Gyrotonic v vadbe- nem procesu Gyrotonic Expansion System® sestavlja- jo različne naprave, zasnovane za izvajanje vadbe. V trenažnem procesu plesalci naj- pogosteje uporabljajo tri naprave: Gyrotonic Pulley Tower je najbolj univer- zalna naprava v sistemu vadbe Gyrotonic. Na njej je mogoče izvajati različne vaje za celostno obravnavo telesa. Sestavljena je iz klopi z vrtljivimi ročaji, ki zagotavlja upor med izvajanjem gibanja, in stolpa, v katere- ga so vpete vrvi z ročaji in nosilci z utežmi (Horvath, 2010). Na tej napravi je mogoče izvajati različne funkcionalne vaje sede ali leže na klopi. Sistem naprave omogoča izvajanje vaj za krepitev in skladnost delovanja različnih mišičnih skupin, povečuje gibljivost skle- pov, krepi stabilizatorje trupa in izboljša koordinacijo gibanja. Vaje na napravi Pulley Tower so usmerjene celostno, in sicer (Hor- vath, 2010): Vaje za hrbtenico: s pomočjo vrtljivih ro- čajev z uporom se izvajajo različne vaje za hrbtenico, ki sproščajo napetost v hrbtu ter izboljšujejo prožnost in gibljivost hrbteni- ce (Slika 1). Najpogosteje se vaje izvajajo v obliki valovanja in spiralnih zasukov, sime- trično in asimetrično. Gibanje je dinamično, gladko in tekoče. Vaje za roke in ramena: vaje, ki se izvajajo sede na klopi naprave, so odličen način za krepitev rok in ramenskega obroča ter za iz- boljšanje stabilnosti v teh delih telesa. Vaje so zasnovane z uporabo sistema upora v vrtljivih ročajih in omogočajo različne vrste gibanja, kot so potiski, vlečenje in kroženje z rokami. Takšen sistem vaj, ki s pomočjo tekočega izvajanja gibov krepi mišice rok, Slika 1. Primer vaje za hrbtenico na napravi Gyrotonic Pulley Tower Slika 2. Primer vaje za noge na napravi Gyrotonic Pulley Tower iz teorije za prakso 45 ramenskega obroča in zgornjega dela tele- sa, je ključnega pomena za plesalce, saj jim pomaga izboljšati moč, stabilnost in nad- zor v zgornjem delu telesa, kar je bistveno za izvajanje zahtevnih plesnih gibov, kot so dvigi, rotacije in iztegi. S pomočjo teh vaj plesalci lahko dosežejo boljšo tehnično iz- vedbo plesnih elementov in natančnejše gibe, kar prispeva k celoviti umetniški in- terpretaciji in izvedbi plesne koreografije. Močan in stabilen ramenski obroč omo- goča plesalcem nadzorovano gibanje brez tveganja za poškodbe. Z vajami se izboljša tudi gibljivost ramenskega obroča, to pa plesalcem omogoča izvajanje širšega na- bora plesnih gibov. Vaje za noge: z uporabo dodatnih kompo- nent naprave, kot sta klop in stolp z vrvmi v kombinaciji z utežmi, se izvajajo vaje za noge. Naprava omogoča izvajanje različnih vaj za spodnji del telesa, pri čemer se upo- rablja sistem z utežmi, ki ustvarja upor med gibanjem (Slika 2). Z vajami krepimo mišice nog, povečamo gibljivost ter izboljšamo ravnotežje in sta- bilnost. Vaje so sestavljene iz dvigovanja, iztegovanja, počepov in krožnih gibov nog. Moč nog je potrebna za izvajanje različnih plesnih gibov, skokov, dvigovanj in akrobatskih elementov (Lukić idr., 2012). Vaje za noge vključujejo tudi dinamično raztezanje in gibanje v različnih smereh zato, ker se s tem izboljšuje gibljivost nog v kolčnem, kolenskem in skočnem sklepu. To je še posebej pomembno za plesalce, ki morajo izvajati različne plesne poze, obra- te in prehode med plesnimi koraki. Plesalci potrebujejo dobro ravnotežje in stabilnost, da lahko izvajajo zapletene plesne gibe, hi- tre spremembe smeri in vrtenje. Kot dodaja Horvath (2010), vaje na napravi, ki zahtevajo stabilizacijo trupa med gibanjem z nogami, plesalcem omogočajo izvajanje nadzoro- vanih in natančnih gibov. Vaje za medenično dno: izvajajo se po principu aktivacije globokih mišic medeni- ce. Gre za tehniko, ki ustvarja aktivno stabil- nost in nadzor nad mišično aktivacijo v me- denici. Ta princip se imenuje »narrowing« in pomeni skrčenje ali stiskanje globokih mišic medeničnega dna, brez prekomerne napetosti ali stiska drugih delov telesa. Ak- tivacija mišic medeničnega dna povečuje stabilnost ter nadzor nad medenico in z njo povezanim spodnjim delom telesa. Po tem principu se izvajajo vse vaje na napravi, saj ima ključni pomen za izboljšanje moči, sta- bilnosti in funkcionalnosti celotne kinetič- ne verige telesa (Horvath, 2010). Naprava Pulley Tower Combination Unit je lahko povezana še z drugimi napravami v Gyrotonic Expansion Systemu, ki spadajo v skupino specializiranih naprav. Specializira- na oprema v Gyrotonicu omogoča raznoli- ko, varno in učinkovito vadbo, ki pomaga pri izboljšanju telesne pripravljenosti in funkcionalnosti gibalnega sistema. Najpogosteje uporabljeni specializirani napravi med plesalci sta Jumping Stret- ching Board in Leg Extension Unit, ki omogočata še večjo raznolikost vaj in mo- žnosti za poglobljeno celostno obravnavo telesa. Gyrotonic Jumping Stretching Board (deska za raztezanje in skoke) je ena izmed najpogosteje uporabljenih naprav v sis- temu vadbe Gyrotonic in je med plesalci izjemno priljubljena. Omogoča izvajanje različnih vaj za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in koordinacije ter povečanje kardiovaskularne vzdržljivosti. Na napra- vi se izvajajo funkcionalne vaje v različnih položajih telesa (klečeč, stoječ, ležeč in se- deč) in vključujejo celotno kinetično verigo telesa. Raznolik nabor vaj v stoječem po- ložaju izboljšuje gibljivost, koordinacijo in funkcionalno moč telesa (Horvath, 2015a) (Slika 3). Naprava je sestavljena iz posameznih de- lov, ki vsak zase telesu omogoča različen položaj in način izvajanja vaj. Ergonomsko oblikovana drseča platforma omogoča tek in skoke v horizontalni ravnini. V ležečem položaju imata hrbtenica in medenica po- polno podporo, kar je idealno za izvajanje trenažnega procesa tudi po poškodbah. S pomočjo drseče platforme plesalci izvajajo različne gibalne vzorce skokov, kot so skoki v pirueti, skoki s polovičnim obratom, sko- ki na eni nogi, skoki raznožno itd. (Slika 4). Takšen način treninga pomaga pri razvoju Slika 3. Primer vaje za raztezanje na napravi Gyrotonic Jumping Stretching Board Slika 4. Primer skoka na napravi Gyrotonic Jumping Stretching Board 46 moči nog, stabilnosti in koordinacije ter simulira gibe, ki se pogosto uporabljajo v plesnih koreografijah. Plesalcem pomaga izboljšati gibljivost in prožnost gležnjev ter s tem zmanjšuje možnost za čezmerne obremenitve in poškodbe. Naprava plesal- cem omogoča odpravo nepravilnosti pri gibanju ter jih vodi v pravilno biomehaniko in tehniko gibanja (Horvath, 2015a). Jumping Stretching Board omogoča prila- gajanje naklona platforme, s tem pa lahko plesalci poleg skokov izvajajo tudi vaje za povečanje gibljivosti (Slika 5). Višji naklon lahko poveča intenzivnost razteznih vaj, medtem ko nižji naklon omogoča bolj ne- žno raztezanje. Plesalci lahko prilagodijo položaj telesa in uporabijo dodatne pripo- močke, kot so pasovi ali ročaji, za raztezanje specifičnih mišičnih skupin, ki jih pogosto uporabljajo v svojih plesnih gibih. Poleg statičnih razteznih vaj je mogoče izvajati tudi dinamične raztezne vaje, ki vključu- jejo gibanje in aktivno raztezanje mišic (Horvath, 2015). Pavleski in Bozilova (2022) menita, da je trenažni proces, pri katerem se izboljša aktivna gibljivost, izjemno ko- risten za plesalce, saj lahko izboljša obseg gibanja, fleksibilnost in dinamično moč. Ustrezen proces treninga lahko še posebej pozitivno spremeni gibljivost aktivnega mi- šično-skeletnega sistema. Štiri neodvisne drsne ploskve z vrtečimi se platformami omogočajo izjemno zahtev- ne vaje za moč, koordinacijo, ravnotežje in stabilnost (Horvath, 2004). Plesalci lahko izvajajo vaje za ravnotežje na eni nogi ali v položaju deske (plank), kar pomaga krepiti mišice trupa in izboljša nadzor gibanja v plesnih koreografijah. Strešková in Chren (2009) ugotavljata, da ravnotežje plesalcem omogoča boljši nadzor nad telesom, kar je ključno za izvajanje natančnih gibov in pri- lagajanje plesnih korakov v realnem času. Dodan je še element »propeler«, vrtljiv nastavek, ki omogoča vrtenja v stoječem položaju (Slika 6). Tak način treninga, ki omogoča simulacijo vrtenja v različnih po- ložajih telesa, je pomemben predvsem z vidika stabilnosti in ohranjanja ravnotežja med gibanjem. Vrtenja so sestavni element Slika 5. Primer vaje za gibljivost na napravi Gyrotonic Jumping Stretching Board Slika 6. Primer uporabe vrtljivega nastavka na napravi Gyrotonic Jumping Stretching Board vseh plesnih zvrsti in z dobro tehniko vrte- nja lahko plesalci izvajajo zapletene plesne kombinacije ter ustvarjajo impresivne gi- balne sekvence (Horvath, 2015a). Gyrotonic Leg Extension Unit (LEU – na- prava za iztezanje nog): mehanizem napra- ve omogoča funkcionalne sekvence giba- nja celega telesa, ki krepijo koordinacijo med zgornjim in spodnjim delom telesa ter med rokami in nogami. Sekvence kontrala- teralnih gibov v različnih ravninah poveču- jejo funkcionalno moč in stabilnost v vseh sklepih. Edinstven mehanizem s klinastim vzvodnim mehanizmom omogoča večji izteg nog. Tako se kolčni in kolenski skle- pi lahko premikajo v tekočem, naravnem obsegu, brez stiskanja, kar povečuje sta- bilnost in moč okoli teh sklepov. Naprava LEU omogoča krepitev in razteg največjih mišičnih skupin nog, ki so ključne za stabil- nost in moč pri plesu (Slika 7). V napravo so vključene tudi zanke za roke oziroma noge in lahek lesen lok, ki omogoča doda- ten upor za gibanje rok in trupa (Horvath, 2015b). „ Zaključek Vadba Gyrotonic je sodobna alternativa v trenažnem procesu plesalcev, s katero lahko izboljšajo telesno zmogljivost in gi- iz teorije za prakso 47 balne sposobnosti z gibalnimi vzorci, ki so sorodni plesu, hkrati pa vključujejo estetsko gibanje in sprostitev. Kljub temu, da vse več plesalcev poroča o pozitivnih učinkih te vadbe, je Gyrotonic še vedno premalo po- znan, da bi ga v svoj trenažni proces vklju- čevalo več plesalcev, za vodenje tovrstne vadbe pa je tudi premalo usposobljenega kadra. Poleg tega je oprema draga, zato si je marsikateri plesni klub ne more privoščiti ali pa zanjo nima primernega prostora. Z dodatno prepoznavnostjo, usposoblje- nostjo kadra, cenovno dostopnostjo in raziskovalno podprtimi pozitivnimi učinki vadbe bi lahko vadba Gyrotonic postala del celostne telesne priprave večine plesalcev. „ Literatura 1. Angioi, M., Metsios, G. S., Koutedakis, Y., Twi- tchett, E. in Wyon, M. (2009). Physical fitness and severity of injuries in contemporary dance. Medical Problems of Performing Artists, 24(1), 26–29. 2. Anjos, R. K. D., Ribeiro, C. in Fernandes, C. (2018). Three-dimensional visualization of movement qualities in contemporary dan- ce. In Proceedings of the 5th international con- ference on movement and computing (1–7). 3. Bergeron, C. S., Greenwood, M., Smith, T. in Wyon, M. (2017). Pilates Training for Dancers: A Systematic Review. National Dance Society Journal, 2. 4. Bjerkefors, A., Ekblom, M. M., Josefsson, K. in Thorstensson, A. (2010). Deep and superficial abdominal muscle activation during trunk stabilization exercises with and without in- struction to hollow Manual Therapy. Manual Therapy, 15(5), 502–507. 5. Bria, S., Bianco, M., Galvani, C., Palmieri, V., Zeppilli, P. in Faina, M. (2011). Physiological characteristics of elite sport-dancers. The journal of sports medicine and physical fitness, 51(2), 194–203. 6. Bronner, S., Ojofeitimi, S. in Woo, H. (2015). Extreme kinematics in selected hip hop dance sequences. Medical problems of per- forming artists, 30(3), 126–134. 7. Campbell, J. in Miles, W. (2006). Analyzing the Gyrotonic® arch and curl. Journal of Body- work and movement therapies, 10(2), 147–153. 8. Cardoso, A. A., Reis, N. M., Marinho, A. P. R., Vieira, M. D. C. S., Boing, L. in Guimarães, A. C. D. A. (2017). Injuries in professional dancers: a systematic review. Revista Brasileira de Medici- na do Esporte, 23, 504–509. 9. Chlapcová, A., Olej, P., Kolbová, K. in Kyselo- vičová, O. (2022). Explosive Power of Lower Limbs of Acrobatic Rock and Roll Dancers. Acta Facultatis Educationis Physicae Universi- tatis Comenianae, 62(1), 8–15. 10. Durden, E. M. (2017). Beginning Hip-Hop Dan- ce. Champaign, Illinois: Human Kinetics. 11. Finta, R., Nagy, E. in Bender, T. (2018). The ef- fect of diaphragm training on lumbar stabi- lizer muscles: a new concept for improving segmental stability in the case of low back pain. Journal of pain research, 3031–3045. 12. Giguere, M. (2023). Beginning modern dance. Human Kinetics. 13. Henn, E. D., Smith, T., Ambegaonkar, J. P. in Wyon, M. (2020). Low back pain and injury in ballet, modern, and hip-hop dancers: a sys- tematic review. International journal of sports physical therapy, 15(5), 671. 14. Howard, G. (2007). Technique of Ballroom Dancing. Brighton: International Dance Tea- chers’ Association. 15. Komeroski, I., Delabary, M. in Haas, A. (2016). Strength and flexibility in beginner jazz dan- cers. Journal of Physical Education and Sport, 16(2), 513. 16. Koutedakis, Y., Clarke, F., Wyon, M., Aways, D. in Owolabi, E. O. (2009). Muscular strength: applications for dancers. Medical problems of performing artists, 24(4), 157–165. 17. Laird, W. (2009). The Laird technique of Latin dancing: New edition completed by Julie La- ird. Brighton: International Corporation. 18. Liiv, H., Jürimäe, T., Mäestu, J., Purge, P., Han- nus, A. in Jürimäe, J. (2014). Physiological cha- racteristics of elite dancers of different dance styles. European Journal of Sport Science, 14, S429–S436. 19. Lukić, A., Zagorc, M. in Zuhrić-Šebić, L. (2012). The importance of strenght in sport dance performance technique. Physical Education and Sport, 10(3), 257–266. 20. Malátová, R., Bahenský, P., Mareš, M. in Rost, M. (2017). Breathing pattern of restful and deep breathing. International Journal of Sports Physical Therapy, 9(1), 28–39. 21. Marschin, V. in Herbert, C. (2021). Yoga, Dan- ce, Team Sports, or Individual Sports: Does the Type of Exercise Matter? An Online Stu- dy Investigating the Relationships Between Different Types of Exercise, Body Image, and Well-Being in Regular Exercise Practitioners. Health Psychology, 12. 22. McCabe, T. R, Wyon, M., Ambegaonkar, J. P. in Redding, E. (2013). A bibliographic review of medicine and science research in dance- sport. Medical Problems of performing artists, 28(2): 70–9. 23. Pavleski, V. in Bozilova, Z. K. (2022). Dance- sport condition in relation to the results of the Dancesport couples on the Dancesport competitions fort he discipline of standard sport dances. Physical Education, Sport & He- alth, 1 1(1), 277. 24. Portal, S. L. (2007). An eight week intervention on the Gyrotonic Expansion System® to improve spinal mobility, core stability and pain measu- rements in patients with low back pain. Barry University. 25. Premelč, J., Vučković, G., James, N. in Dimi- triou, L. (2019). A retrospective investigation on age and gender differences of injuries in DanceSport. International journal of envi- ronmental research and public health, 16(21), 4164. 26. Redding, E. in Wyon, M. A. (2003). Strengths and weaknesses of current methods for eva- luating the aerobic power of dancers. Jour- nal of Dance Medicine & Science, 17(1): 10–16. 27. Rodrigues-Krause, J., Krause, M. in Reischak- -Oliveira, Á. (2015). Cardiorespiratory consi- derations in dance: from classes to perfor- Slika 7. Primer vaje za razteg na napravi Gyrotonic Leg Extension Unit 48 mances. Journal of Dance Medicine & Science, 19(3), 91–102. 28. Seo, H. R. in Kim, T. H. (2019). The effects of Gyrotonic expansion system exercise and trunk stability exercise on muscle activity and lumbar stability for the subjects with chronic low back pain. Journal of exercise re- habilitation, 15(1), 129. 29. Shaw, J., Mattiussi, A., Brown, D. D., in Sprin- gham, M. (2021) The activity demands and physiological responses observed in profes- sional ballet: A systematic review. The Journal of Sport and Exercise Science, 5(4), 254–269. 30. Strešková, E. in Chren, M. (2009). Balance ability and sport performance in Latin-ame- rican dances. Series Physical Education & Sport, 7(1), 91. 31. Horvath, J. (2010). Gyrotonic Foundation tea- cher training course. Neobjavljeno delo. Mia- mi Beach, Florida. 32. Horvath, J. (2015a). Gyrotonic Jumping Stre- atching Board Training course. Neobjavljeno delo. Miami Beach, Florida. 33. Horvath, J. (2015b). Gyrotonic Leg Extension Training course. Neobjavljeno delo. Miami Beach, Florida. 34. Swain, C. T., Bradshaw, E. J., Ekegren, C. L. in Whyte, D. G. (2019). The epidemiology of low back pain and injury in dance: a systematic review. Journal of orthopaedic & sports physi- cal therapy, 49(4), 239–252. 35. Uzunović, S., Kostić, R. in Miletić, Đ. (2009). Motor status of competitive young sport dancers–gender differences. Acta Kinesiolo- gica, 3(1), 83–87. 36. Vosseller, J. T., Dennis, E. R. in Bronner, S. (2019). Ankle injuries in dancers. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surge- ons, 27(16), 582–589. 37. Wyon, M. A., Harris, J., Adams, F., Cloak, R., Clarke, F. A. in Bryant, J. (2018). Cardiorespi- ratory profile and performance demands of elite hip-hop dancers: Breaking and new style. Medical Problems of Performing Artists, 33(3), 198–204. 38. Zafeiroudi, A. (2021). Intersections betwe- en modern and contemporary dance and yoga practice: A critical analysis of spiritual paths through body movement and chore- ography. Academic Journal of Interdisciplinary Studies, 10(4), 1–15. dr. Jerneja Premelč, doc. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za športjerneja.premelc@fsp.uni-lj.si