Poštnina pavšalirana.
106.	V Ljubljani, dne 15. septembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenije»
Viebina: Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naredba ministrskega sveta, s katero se razpisujejo volitve narodnih poslancev v ustavotvcrno skupščino. — Bazpis več služb davčnih izterjevalcev v službenem področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. —
Bazgiasi raznih drugih uradov in oblastev.
338.
V imenu Njegovega Veličanstva
X.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
ÄlelcsiaiMicä©*»,
prestolonaslednik
razglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je začasno narodno predstavništvo, sklicanoi z ukazom z dne 24. februarja 1919. na dan 1. marca 1919. v prestolno mesto Beograd, v CVIII. redni seji dne 2. decembra 1920. sklenilo in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev*
ki se glasi:
Splošna določila.
Ölen 1.
Volitve poslancev za ustavotvorno skupščino, ki se sestane v Beogradu dne 12. decembra t. 1, se morajo vršiti po določilih tega zakona.
Samo ob času vojne ali če nastopi druga nemočnost, sme skupščina zborovati izvun Beograda.
U stavotvoma skupščina bo poslovala, dokler ne sklene ustave in po tej onih zakonov, ki so v ne-posrednji in tesni zvezi z ustavo, kakor tudi zakonov finančnega značaja, ki ne trpe odlaganja.
S proglasitvijo ustave preneha ustavotvorno in se začne zakonodajno delo ustavotvorne skupščine. Njeno zakonodajno delo ne sme trajati dalje nego dve leti.
Ukaz o razpustu ustavotvorne skupščine mora obsezati tudi naredbo za nove poslanske volitve v treh mesecih in za sklic skupščine v petnajstih dneh po izvršenih volitvah.
ölen 2.
Volitve narodnih poslancev, ki se morajo 'izvršiti enega in istega dne v vsej, državi, in sicer v nedeljo, se odrede z ukazom na predlog ministra za notranje zadeve in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz se mora objaviti v „Službenih Novi-nah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ takoj, ko se izda.
Z istim ukazom, s katerim se odrede volitve poslancev za ustavotvorno skupščino, se odredi tudi sklic ustavotvorne skupščine.
Ölen 3.
V	času od petnajstega dne pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo skupno pozivati volilcev posameznih občin na skupno delo ali raboto ali v vojaške svrbe in na vaje, razen ob nenadej ani nevarnosti; istotako ne sme pozivati posameznih volilcev, razen ob neodločni potrebi ali ob izsledovanju zločinov in pregreškov kakršnekoli vrste in prestopkov tatvine in goljufije.
V	občinah, v katerih bi volitve ne bile izvršene na oni dan, ki je določen z ukazom, velja to tudi za nadaljnjih osem dni.
* Razglašen v „Službenih Novi n ah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 195, izdanih dne 6. septembra 1920.
Ako so bili volilci prej kamorkoli poklicani ali zbrani, se morajo razpustiti najpozneje šestnajst dni pred volitvami.
I.
Volilna telesa in število poslancev.
Ölen 4.
V	Srbiji, Bosni) in Hercegovini so volilna okrožja ista kakor upravna, samo s to izjemo, da tvorijo upravna okrožja prijepoljsko, plevalj-sko, bjelopoljsko in beransko eno volilno okrožje; istotako se okrožji zvečansko in raško spajata v eno voliluo okrožje. V Hrvatski in Slavoniji tvorijo posebna volilna okrožja posamezne županije. Medjimurje tvori skupaj z varaždinsko županijo eno volilno okrožje, Istra z modruško-reško županijo eno. V Sloveniji so posebna volilna okrožja: območje okrožnega sodišča v Mariboru in okrožnega sodišča v Celju s Prekmurjem in z onim delom Koroškega, ki pripada sedaj okrajnima glavarstvoma v Velikovcu in Slovenjgradcu; potem območje deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu1 z Goriško in ostalim delom Koroškega. V Dalmaciji tvorijo območjla okrožnih sodišč v Kotom, Dubrovniku in Splitu eno, v Šibeniku in Zadru eno volilno okrožje, öma gora v starih mejah tvori eno volilno okrožje. V Banata tvori območje sodnega stola v Veliki Ki-kindi in v Bečkereku eno, v Pančevu in v Beli crkvi eno volilno okrožje. V Bački tvori območje sodnega stola v Subotici eno, v Novem Sadu eno in v Somboru z Baranjo eno volilno okrožje.
Ako bodo ob razpisu volitev nekatera volilna okrožja, popolnoma ali deloma, začasno pod tujo oblastjo, tako da se, tam ne morejo izvršiti volitve, se odrede, ko prestane ta zapreka, naknadne volitve zia te krajine po posebnem postopanju in odločbi ustavotvorne skupščine.
Vsi volilci enega volilnega okrožja ali mesta, ki voli posebe, sestavljajo eno volilno telo ter volijo zase poslance za ustavotvorno skupščino.
Vsa mesta, ki po tem zakonu ne volijo poslancev posebe, spadajo v volilno okrožje, v katerega področju so.
Ölen 5.
Vsako volilno okrožje voli toliko poslancev, kolikor jih pripada nanje po številu prebivalcev, ugotovljenem pri ljudskem štetju leta 1920.
Na vsakih 30.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Ako je preostanek večji nego 17.000 prebivalcev, se voli še en poslanec.
V	to število poslancev, ki jih voli okrožje, se štejejo tudi oni poslanci, za katere člen 14. tega zakona predpisuje posebne pogoje.
Ölen 6.
Mesto Beograd voli šest poslancev, mesto Zagreb pet in mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško štiri poslance.
Ölen 7.
Koliko mora to ali ono volilno okrožje voliti poslancev, to odredi državni odbor po celokupnem številu prebivalstva v vsakem okrožju na podstavi uradne statistike (člena 5. in G.).
Ta državni odbor sestavljajo: predsednik in oba podpredsednika začasnega narodnega predstavništva, predsednik državnega sveta, predsedniki kasači j sk ega sodišča v Beogradu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, stola sedmorice v Zagrebu, podpredsednik stola sedmorice oddelka B za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu, predsednik velikega sodišča v Podgorici in apelacijskoga sodišča v No-
vem Sadu, ali namestniki vseh teh predsednikov, oziroma podpredsednikov, če so le-ti zadržani.
Namestnike predsedniku in podpredsedniku začasnega narodnega predstavništva določi v naprej predstavništvo samo.
Državni odbor, ki ga sklicuje predsednik začasnega narodnega predstavništva v prestolnico, se mora sestati najpozneje osmi dan od dne, 'ko so se z ukazom odredile volitve poslancev in se je sklicala ustavotvorna skupščina.
Predsednik začasnega, narodnega predstavništva ali njegov namestnik določa, otvarja, vodi in zaključuje seje državnega odbora ter skrbi, da državni odbor pravilno in pravočasno izvrši svoja posle. Predsednika začasnega narodnega predstavništva nadomešča v predsedstvu državnega odbora eden izmed podpredsednikov začasnega narodnega predstavništva.
Vsa državna in občinska oblastva morajo takoj dati državnemu odboru na razpolago potrebnp podatke ter mu priobčevati zahtevana pojasnila v roku, ki jim ga državni odbor določi za to. öe dotični organ ne izpolni zahteve državnega odbora, , se kaznuje po členu 91. tega zakona. Državni odbor sme zaradi pojasnil pozivati na svoje sejd ministra za notranje zadeve in ministre, ki so mu potrebni za poslovanje.
Ölen 8.
Ta odbor mora najpozneje v 15 dneh od dne, ko se sestane, določiti in objaviti v „Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, koliko mora katero volilno okrožje izvoliti poslancev, koliko bodi v kateri občini volišč, oziroma koliko občin se mora združiti, v eno volišče (člen 50.). Najpozneje v 35 dneh od dne. ko se razpišejo volitve, mora državni odbor določiti osebe, ki bodo predsedniki volilnih odborov in člani glavnih volilnih odborov.
II.
Kdo ima pravico voliti, člen 9.
Pravico voliti poslance za ustavotvorno skupščino ima vsak moški, H je do tedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, dovršil 21. leto in ki je bil v tem času državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V zmisln tega zakona se smatrajo za državljane kraljevine vsi, ki so bili državljani Srbije in örne gore do dne 1. decembra 1918., in vsi oni, ki so imeli do dne 1. decembra 1918. državljanstvo v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, pripadništvo v Bosni in Hercegovini ali! domovinsko pravico' (pristojnost) v občinah ali v delu občin drugih jugoslovanskih dežel, ki so prišle pod oblast kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Končno se smatrajo v zmislu tega zakona za državljane vsi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki so se' do tedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, stalno naselili, v katerikoli občini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni prebivalci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvun Srbije in Örne gore, ki imajo po mirovni pogodbi z Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko pravico opcije zja svoje nacionalne države, kakor tudi oni, ki so se izselili iz Južne Srbije pred mesecem novembrom 3915. ter so bili dotlej turški podaniki, nimaja v zmislu tega zakona volilne pravice.
Ölen 10.
Aktivni in neaktivni častniki in vojaki pod :avo na smejo glasovati. Ta izjema ne velja za
rezervne častnike in civilne uradnike vojaško stroke.
Člen 11.
V	Srbiji in Čmi gori nimajo volilne pravice:
1.	) oni;, ki so obsojeni na težko ječo, dokler se jim ne povrnejo njih pravice;
2.	) oni, ki so zaradi pregreška obsojeni na izgubo državljanske časti, za čas, dokler traja ta kazen;
3.	) oni, k'i so sodno obsojeni, da so z zlorabo svoje oblasti ali s silo ali s pnetnjo ali z darili; ali z obetan jem daril delali na to, da bi bili izvoljeni sami ali da bi bil izvoljen kdo drugi ali ne bi bil izvoljen za narodnega poslanca;
4.	) oni, ki so sodno obsojeni, ker so sprejeli darilo, da volijo ali da se vzdrže volitve.
V	dragih pokrajinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nimajo volilne pravice:
1.	) oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, v kolikor ne. gre za politično hudodelstvo, storjeno do ustanovitve kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev, dokler trajajo pravne posledice, združene z obsodbo;
2.	) oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (tatvina, poneverba, goljufija, oderuštvoj ali sicer nečastnih db-janj (beračenje, vlačugarstvo, zvodništvo), dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni.
V	nobenem delu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nimajo volilne pravice:
1.	) oni, ki prestajajo sodne kazni, in oni, ki so v prisilnih delavnicah;
2.	) oni, ki so v kohkurzu;
3.	) oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varuštvom, kuratelo) ;
4.	) oni, ki so brez vladne dovolitve stopili v službo truje države;
5.	) oni, M so sodno obsojeni, ker kot pristaši nepriznanih ver niso izpolnjevali svojih državljanskih in vojaških dolžnosti.
III.
Kdo sme biti poslanec.
člen 12,
Kdor nima volilne pravice, tudi ne sme biti izvoljen za poslanca.
Člen 13.
Za poslanca v ustavotvorno skupščino sme biti izvoljen samo oni, ki: razen1 pogojev za volilno pravico'izpolnjuje še te pogoje:
1.	) da uživa vse državljanske in politične pravice ;
2.	) da živi stalno v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razen onih, ki so stalno bavijo v tujini v državnih poslih ;
3.	) da je dovršil 25. leto in da je vešč čitanju in pisanju;
4.	) ako je sprejet v državljanstvo, da je najmanj deset let od dne, ko je bil sprejet, stalno nastanjen v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 14.
Ha vsaki kandidatni listi volilnega okrožja mora biti zapisan za kandidata vsaj en tak kandidat, ki ima poleg drugih pogojev ta posebni pogoj, da je dovršil fakulteto doma ali v inozemstvu ali višjo 'Strokovno šolo, M je istovrstna s fakulteto.
Volilna okrožja, ki volijo več nego štiri poslance s splošnimi pogoji, morajo imeti na kandidatnih listah 'toliko kandidatov s temi posebnimi pogoji, kolikorkrat je število štiri v številu poslancev s splošnimi pogoji, ki jih volijo ta okrožja.
Vsak kandidat s posebnimi pogoji mora imeti tudi svojega kvalificiranega namestnika.
Člen 15.
Uradniki in vsi oni, ki so sicer v državni službi, kakor tudi predsedniki (načelniki, knezi, predstojniki) občin izgube svoje službeno mesto, ako bi bili izvoljeni za narodne poslance ter bi sprejeli mandat. Predsedniki občin se smatrajo, da so na dopustu od dne, ko jih pristojni volilni odbor proglas'! za izvoljene, dokler ustavotvorna skupščina ne potrdi njih izvolitve. Izjemoma pridrže svoja uradniška mesta obenem s poslanskim mandatom fi-le uradniki:
1.	) ministri v službi in na razpolagi;
2.	) profesorji pravne fakulteta
Člen 16.
Uradniki, navedeni v točkah prejšnjega člena, ki so izvoljenii za narodne poslance, ne smejo biti, dokler traja njih poslanski mandat, upokojeni niti premeščeni v drugi kraj ali drugo službo brez ■svoje privolitve hiti odslovljeni brez obsodbe rednih ali disciplinarnih sodišč; ako pa bi tak uradnik po svoji privolitvi in v času, dokler traja njegov poslanski mandat, napredoval, neha biti poslanec.
Mandat izgube poslanci, ki opravljajo, dokler traja njih mandat, z državo podjetniške in nabavne posle ali so koncesionarji, pooblaščeni po državi, ali direktorji in njih pomočniki, upravniki (člani upravnega in nadzornega odbora) pooblaščenih trgovskih, industrijskih ali bančnih podjetij ali vobče kakršnegakoli podjetja, ki dela z državo. Istotako izgube mandat poslanci, kr v odvetniški lastnosti izvršujejo posle, katerih rešitev je zavisna od vlade in posameznih ministrov, nadalje oni narodni poslanci, ki so v honorirani misiji dalje nego šest mesecev.
Kadar nastopi katerikoli zgoraj navedenih primerov ali kadar gre vobče za izgubo ali popolnitev poslanskega mesta, mora verifikaci jski odbor najkasneje v enem mesecu izza prijavljenega primera skupščini poročati o tem. Če ne, priobči predsed-ništvo skupščine v prvi redni seji, da je poslansko mesto izpraznjeno, o čemer sklepa skupščina v isti seji.
Člen 17.
Politični uradniki se ne smejo kandidirati za poslance. Ban, oziroma predsedniki pokrajinskih vlad, se ne smatrajo za politične uradnike v zmi-slu tega določila. Predsedniki, oziroma predstojniki in sodniki državnih sodišč, se ne smejo kandidirati v okrožju ali v mestu svoje službe. Bivši politični uradniki se ne smejo kandidirati; v okrožju ali v mestu, kjer so služili v tej' lastnosti, ako njih politična služba v tem. kraju ni nehala vsaj mesec dni pred ukazom o volitvah narodnih poslancev. Služba se mora1 smatrati za prestalo z dnem, ko izrooe službene posle predstojniku dotičnoga urada.
Člen 18.
Karodni poslanci, ki v času, dokler tiraja1 njih poslanski mandat, sprejmejo državno službo, že s tem prenehajo biti poslanci. To določilo se ne tiče ministrov, ki ostanejo tudi brez nove izvolitve narodni poslanci.
IV.
Volilni imeniki.
(Volilno liste.)
Člen 19.
Glasovanje na zboru za volitev narodnih poslancev je tajno ter se vrši s kroglicami po iob-oinah, in sicer po abecednih volilnih imenikih, ki so pri občinskih uradih.
Člen 20.
V	18 dneh po ukazu o volitvah morajo občinski uradi napraviti abecedni volilni imenik za svojo občino, in sicer za vsako volišče posiebie.
V	ta imenik se vpišejo vsi, ki morajo po členu 9. tega zakona biti vpisani, ako so vsaj šest mesecev stalno nastanjeni v dotični občini. Paziti je, da se ne vpišei nihče, ki po členu 11. te|ga zakona nima volilne pravice. V ta imenik se morajo vpisati tudi vojaki, ki doslužijo do voliltvenega dne. Ha koncu imenika se mora z besedami zapisati število vpisanih volilcev in število listov tega imenika. Potem se mora napisati opravilna številka in datum; občinski urad in tajnik pa morata podpisati imenik ter nanj pritisniti občinski pečat.
Člen 21.
19. dan od dne ukaza o volitvah pošlje občinski urad tako sestavljeni abecedni volilni imenik v dveh 'izvirnih izvodih v potrditev pristojnemu prvostopnemu sodišču.
Ko prvostopno sodišče: sprejme abecedni; volilni imenik, se mora prepričati, ali je sestavljen v zakoniti obliki. Hatfo ga mora potrditi najpozneje v petih1 dneh oid prejema ter en izvod takoj; poslati občinskemu uradu onega mesta, kjer je sedež prvostopnega sodišča, neposredno,1 drugim občinam1 pa po pristojnih okrajnihi glavarstvih ; en izvod obdrži za svoj arhiv.
Poleg pečata in datuma podpišeita potrdilo predsednik'in tajnik (eden izmed svetnikov) prvostopnega sodišča ali pa njiju namestnika. Obra-
zec abecednega volilnega imenika predpiše minister za notranje zadeve.
Člen 22.
Ako občinski urad ne predloži v zgoraj navedenem rokn abecednih volilnih imenikov pristojnemu prvostopnemu sodišču, ga mora le-to pozvati, naj to stori naknadno v petih dneh. Istočasno pa ukrene uradoma, česar je treba po zakonu, da se taki funkcionarji kaznujejo.
Člen 23.	: ti
Tako potrjeni abecedni volilni imenik mora biti razgrnjen v občinskem uradu in pri prvostopnem sodišču celih osem dni, pri prvostopnem sodišču od dne, ko je bil potrjen, v občinskem uradu pa od dne, ko je bil prejet.
Vsakdo ima pravico v gorenjem roku, da abecedni volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti.	1
Člen 24.
_Občinski urad mora isti dan, ko je abecedni volilni imenik razgrnjen na vpogled občinstvu, to objaviti, Ta objava se vrši v mestih in trgih s pismenimi razglasi, ki se nalepijo na občinski deski in po ulicah, v kmetiških občinah pa tudi še tako, da se čita obeeedni volilni imenik na občinskem ali vaškem sestanku; tam, kjer takih sestankov ni, se izvrši objava na način, ki je v dotični vasi navaden.
V objavi mora biti izrečno povedano, da smejo na zboru glasovati, samo oni, ki so vpisani v imenik.
Člen 25.
Popravek abecednega volilnega imienika se zahteva neposredno pismeno ali. ustno pri občinskem uradu ali pri prvostopnem sodišču, toda tu samo pismeno. Prvostopno sodišče mora zahtevo popravka v 24 urah poslati občinskemu uradu na postopanje. Ustno zahtevo mora občinski urad dati na zapisnik. Zahtevi popravka se morajo priložiti dokazila.
Za dokazila služijo samo polnoveljavne javne listine. Ako oni, ki je zahteval popravek, želi, da se mu izdaj o tem potrdilo, mora urad 'to takoj storiti. Vsaka zahteva popravka se mora 'ista, dan vpisati v vrocilni zapisnik in v poseben se-znamek zaradi lažjega pregleda.
Ako občinski urad abecedni volilni imenik popravi uradomla, mora sklepu, s katerim odreja popravek, priključiti dokazila, kakršna se zgoraj zahtevajo.
člen 26.
O vsaki zahtevi popravka abecednega volilnega imenika mora občinski urad sklepati v 24 urah, najsi zahtevi ugodi ali ne. Svoj sklep izroči onemu, ki je zahteval popravek, takoj, ko se zglasi. Ako sle sklep tiče! še koga drugega in je v njegovo škodo, mora urad tudi njemu izročili sklep najpozneje v nadaljnjih 24 urah od takrat, ko se je popravek zahteval.
Sklep se mora vročiti povsem po predpisih či-vilnopravdnetga reda za vročanje tožb. Če se prizadeta oseba ne najde, se ji mora sklep v nadaljnjih 24 urah prilepiti na doni pred dvema pričama, ki sta zmožni pisanja; priči se morata na vročil-nici podpisati obenem z organom, ki je prilepil sklep na dom.
Ako se ne ve za dom prizadete osebe ter se ji sklep ne bi mogel vročiti na nobeden izmed navedenih načinov, se mora sklep prilepiti na občinsko desko.
Oni, ki so zavrnjeni, ker z zahtevo popravka vred niso predložili dokazil, kakršna predpisuje člen 25. tega zakona, smejo vnovič zahtevati popravek ter predložiti dokazila, ako rok za zahtevo popravka sploh še ni potekel.
Ako pa občinski urad v določenem roku o zahtevi, naj se abecedni volilni imenik popravi, ne sklene ničesar, se smatra, da je predlagatelja zavrnil ; ta ima pravico, da se neposredno pritoži n* pristojno prvostopno sodišče.
V tem primeru mora prvostopno sodišče takoj zahtevati od. občinskega urada potrebne spise ter po predloženih dokazilih izdati rešitev; pri! kem mora postopati po drugem odstavku člena1 28. tega zakona.
Občinski urad mora v tem primeru poslali prvostopnemu sodišču potrebne spise v 24 urah, ko je prejel dopis prvostopnega sodišča, s katerim se spisi zahtevajo.
Ćlen 27.	j V Bački, Banatu in Baranji sklepa o zahtevali,
je popravek zahteval, tako ima ^ 86 volihli imeniki P^vijo, občinski knez z
Kakor oni, ki
tudi oni, ki se. ga popravek tiče, pravico, cla ae v 24 urah po prejemu sklepa pritoži na pristojno prvostopno soddšče.
h ko občinski urad s sklepom zavrne onega, ki je predlagal popravek volilnega imenika, mora oni, zoper katerega je bila zahteva naperjena, ee se boji, da. bi utegnilo prvostopno sodišče ta sklep predrugačiti, in če ima kaj predložiti ali izjaviti; v svojo korist, to storiti pri občinskem uradu v
dvema pri steznikoma, ki imata po tem zakonu voi-iilno pravico' za volitev v skupščino in ki ise določita z žrebanjem.	t
V Medjimurju in Prekmurju sklepa o zahtevali, naj set abecedni volilni imeniki popravijo, pristojno okrajno sodišče.
Člen 32.
Kjer se v tem zakonu navaja prvostopno so-24 urah po I prej emu sklopa, ker se po sklepu dišče, se razumeva za krajine izvun Srbije in Orne prvostopnega sodišča ne sme nič več ukremitii. 'gore prvostopno kolegialno (zborno) sodišče, za Pritožba po prvem' odstavka in izjava po dra-!	pa 86 limeva za dežele izvun Si-
gem odstavku tega člena se poda ustno ali pismeno j hl-le m Cme “'ore občinski pad ali poglavarstvo občinskemu uradu. Le-ta ju mora vpisati v zapisa i,nestlie» trde al1 kmetiške občine, v kolikor ne gre nik tor vsakomur, ki to zahteva, izdati potrdilo. sklepanje o popravkih abecednih volilnih ime-da in katerega dne se je pritožba ali izjava podala !nikov- A posl6> ki se tičejo sklepanja o popravkih uradu.	j abecednih volilnih imenikov, opravlja v krajinah
člen 28.	| ‘zvun Srbije in Črne gore, kjer so občine organi-
XT .	.	.	i zirane ter imajo občinske odbore, občinski pred-
V sak sani sklep, storien po členu 26. tega. zarjstojnik (načelnik, knez) ali njegov namestnik _kona, mora občinski urad poslati, uradoma v treh j skupno z dvema občinskima svetovalcema, ki ju oneh od dne, ko ie bil sklep storjen, pristojnomu j izvoli občinski: odbor, prvostopnemu sodišču v oceno z vsemi spisi vred, ki se nanašajo na to. Prvostopno sodišče mora najpozneje v treh dneh, ko je prejelo spise, skleniti,
V.
K a n d i d a t n e list e. Člen 33.
ali odobrava ali izpreminja sklep občinskega urada, in tla sklep se isti dan poslati z vsemi spisi vred občinskemu uradu; prej pa mora vpisati v abe-!
čedni volilni, imenik volilcev, ki je pri njem, ! V času od začetka 65. dne po ukazu o volitvah izpremembo, ki jo obseza njegov sklep. Sklep prvo- najdalje do konca 75. dne po ukazu se morajo
stepnega sodišča je končnbveljaven.
Člen 2i).
predložiti, kandidatne liste v potrditev pristojnemu prvostopnemu sodišču. V volilnih okrožjih v Srbi ji, ki spadajo pod več nego eno prvostopno sodišče, je pristojno prvostopno sodišče v okrožnem
t>lačn n^enil^iS sto jbin^ kolkov j1 niti^a1^^ ali	v Orni'gori'pa prvostopno sodišče v Pod-
za spisa niti za listine, kakor izpiske iz cerkvenih knjig; poverila, iiotrdila. itd., ki so potrebna kot dokazila za. te zahteve; nego na njih se mora označiti, čemu so izdana in da se za druge: posle) ne smejo porabiti kot dokazila brez kolkov. Pristojna. oblastva morajo zahtevniku v 24- urah izdati vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka abecednih volilnih imenikov.
Člen 30.
b0..dan po razpisu v plitev mora občinski urad zaključiti abecedni, volilni imenik, potem, ko je
gorici. V volilnem' okrožju, ki ga tvorijo okrožja beransko, bjelopoljsko, plevaljsko in prijepoljsko, je pristojno za prejem in potrditev kandidatnih list prvostopno sodišče v Prijepolju, v volilnem okrožju zvečanskem v Mitroviči, v volilnem okrožju Kotor-Dubrovnik-Splitu v Splitu, Šiberiik-Za-dru v Šibeniku, Pančevo-Beli crkvi v Pančevu, Maribor-Celju v Mariboru, Ljubljana-Kovem mestu v Ljubljani, Bečkereku iu Kikindi v Kikindi,
če kdo zve, da je na katerikoli listi vpisan za predstavnika ali namestnika brez svoje vednosti in privolitve, ima pravico izjaviti pri sodišču, kjer je lista, da tega, ne sprejme, in sodišče ga mora izbrisati ter o tem obvestiti enega izmed predlagateljev kandidatne liste.
Člen 36.
Za predstavnike liste smejo biti označeni ali 'predlagatelji sami ali druge osebe, ki so vpisane v* abecedne volilne imenike ene izmed' občin dotiie-nega. volilnega okrožja ter imajo pravico glasovanja. Predstavniki listo na voliščih morajo bitji iz one občino,,v kateri se vrši glasovanje.
Člen 37.
Kandidatno listo imajo pravico podpisati kot predlagatelji samo oni, ki so vpisani v volilne imenike. Za one predlagatelje, ki so elani občin, katere ne spadajo v pristojnost prvostopnega sodišča, pristojnega za prejem kandidatnih list (člen 33.), se mora istočasno s kandidatno listo predložiti potrdilo njih pristojnega prvostopnega sodišča, da. so pravilno vpisani v končno potrjene abecedne volilne imenike. Taka potrdila izdajajo prvostopna sodišča v treh dneh.
Podpis sme izpodbijati samo.oni, čigar ime je podpisano.
Sodišče mora vsakomur na vprašanje povedati, rdi je podpisan ali ne. Odgovor sodišča je lahko usten ali pismen po zahtevi onega, ki vpraša. Kadar izjavi kdo izmed predlagateljev, ki niso vešči pisanju, pred sodiščem ustno ali pismena, da je kot predlagatelj podpisan brez svoje privolitve, ga mora sodišče izbrisati ter o tem obvestiti enega izfried predlagalbeiljev kandidatne liste; ti .■ morajo namesto njega najti drugega najpozneje v petih dneh. Drugače sodišče razglasi in objavi v časopisih, da. ta lista ni veljavna, ako na njej ne ostane predpisano Število predlagateljev. JSTa, zadnji strani kandidatne liste se mora pustiti' prazen prostor za sodno potrditev.
Člen 38.
Dva izvoda tako sestavljene in podpisane kandidatne liste mora. prinesti najmanj pet podpis-
f 8re“^°	Mitroviči, - Če nastane Ilikw v p0lt,rditev pristojnemu prvostopnemu so-
dvom, katero sodisce .e pristojno za potrditev kan- j dišču v dotičnem volilnem okrožju ter jih izročiti
predsednikuj ali njegovemu namestniku, ki jim
didatnih Bist, odloči o tem državni odbor.
K a izvodih, kandidatnih list, ki morajo
biti
do tega dne vpisal vanj vse on© osebe, katerim se; natisnjeni, ni treba, da bi bila natisnjena tudi je s Bivlepom pristojnega prvostopnega sodišča: imena predstavnikovi in namestnikov žo. dotičnjo priznala vohlna pravica, ter izbrisal vse cine, kate-: občino ali dtcitioni’ oddelek, ampak so kliko ua-mn je po tej poti pravica odvzeta.	j pisana.
Tako zaključeni imenik mora občinski urad j	Člen 34.
l'mL’SflŠhir K, TÄT“ ”fK" I Kandidatke liste ,me „eedležiti v «h» «•
,il“m <-«> “i™"" 100
...	...	n,] eni
hivu, da so v abecedni volilni) imenik vpisane ali iz njega izbrisane samo one osebe, katerim je bila z njegovim sklepom volilna pravica priznana ali odvzeta, potrdi imenik kakor prvikrat.
Ves ta posel mora prvostopno sodišče izvršiti v treh dneh ter potrjeni imenik jx>slati občinskemu uradu.
Da prvostopno sodišče pravilno ugotovi, ali so vse osek; vpisane ali izbrisane po njegovih sklepih, moča v imenik, ki je pri njem, vpisati vsiako njegovo izpremeinbo, ki jo odobri, ter v pripombi svojega imenika vpisati (opravilno) številko vsakega svojega sklepa, in sicer takrat, ko sklene izjne-memibo.
člen 31.
. .k krajih Bosne in Hercegovine, kjer Ki organiziranih občin, mora pristojni okrajni urad izvršili vse to, kar je po tem zakonu dolžno«* občin-
Čleu 35.
Kandidatne: liste za volilna okrožja se sestavljajo tako-le:
ha čelu liste se. zapiše ime volilnega okrožja in dan volitev, za katere liste veljajo.
Potem. jxid I.:
Imena in priimki, prebivališča in jioklioi predlaganih kandidatov, ki imajo splošne jiogoje po členu 13. tega zakona. Teh kandidatov mora biti toliko, kolikor prihaja takih poslancev na to volilno okrožje po porazdelitvi' državnega: odbora.
In pod II.:
Imena in priimki, prebivališ&i. in poklici en©-* ga, oziroma več kandidatov s posebnimi' pogoji, kakor tudii njih namestnikov po členu 14. tega zakona.
Pod imena kandidatov se napišejo ločeno imie-
OM manu, v oj oi no gre za delovanj© teh:na dveh predstavnikov te liste za glavni volilni uradov glede sklepanja, o popravkih volilnih ime- I odbor, dveh nji ju namestnikov in po enega njenega U'v0V- m te.L sklepajo' ocrajna sodišča,	predstavnika in enega njegovega namestnika
V - Hrvatski in Slavoniji rešuje te stvari občinski predstojnik z dvema odbornikoma, ki imata volilno pravico za volitve v skupščino in ki ju izvoli občinski odbor. Kjer so občinski uradi raz- _________j . ............ ri^M. ^ w
puščeni, tam sklepa e zahtevah, naj se abecedni vo-; privolitvijo kdo drugi, ki'pa še mora^ tudi pod-
vsako volišče.
Pod vse to se jx>dpišejo predlagatelj ročno.
Take, ki niso zmožni pisanja, podpiše z njih
]1 svojo-
lilni imenik popravi, občinski poverjenik skupaj z dvema prisežnikoma krajevnega feodišča, kii ima-hi po tem zakonu volilno pravico za skupščino in ul ju imenuje krajevno sodišče dotične občine.
y Sloveniji in Dalmaciji, kjer so občine organizirane, toda njih občinski zastopi razpuščeni, sklepa o zahtevah, naj se volilni imenik popravi, gereut z dvema elanoma dodeljenega mu sosveta, vi se določita z žrebanjem. Kjer ni takega sosveta, opravlja to dielo pristojno okrajno sodišče.
pisati.
S kandidatno listo vred morajo predlagatelji predložiti sodišču tudi pismeno privolitev vsakega predlaganega kandidata.
Predlagateljem ni treba na predloženi kandidatni listi navajati predstavnika in namestnika za ono volišče, za katero nimajo svojih ljudi.
Brez vprašanja in privolitve se ne sme nihče označiti za. predstavnika ali namestnika liste in napisati na listo.
mora o prejemu takoj izdati potrdilo.
Sodišče se mora. nato najprej prepričati po volilnih imenikih, ki so pri njem, ali so predlagatelji, podpisani na listi, resnično vpisani v abecedni volilni imenik, ali jih je toliko, kolikor jih jena kateri listi treba po členu 34. tega zakona, lir ali je predložena pismena privolitev vseh kandidatov ; ko se prepriča o tem, mora. listo potrdili'. Lu potrjeni izvod vrne predlagateljem proti potrdilu najpozneje v 24 urah po prejemu, drugega pa shrani pod svojim pečatom na varnem kraju. Prepis tega izvoda brez imen predlagateljev mora takoj poslati upravništvu državne tiskarne, da se objavi v ,,Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ in v pokrajinskih službenih listih podi rubriko:	„Kandidati: za. narodne po-
slance.“
Ge razvidi sodišče ob primerjanju podpisov z abecednim volilnim imenikom, da seta ali oni podpis ne strinja popolnoma z imenom, priimkom ali poklicem dotične osebe v abecednem volilnem imeniku, mora, ako izjavijo predlagatelji kandidatne liste, da. je to ista oseba, listo sprejeti, toda o tem j>ozneje obvestiti glavni volilni odbor, oziroma volilni odbor v mestu.
Člen 30.
Z izvirnimi listami vred morajo predlagatelji predložiti še toliko natisnjenih izvodov, kolikor je v dotičnem volilnem okrožju volišč, in še dva izvoda po vrhu za sodišče.
\ natisnjene izvode kandidatnih list je j>re-jrovedano postavljati imena predlagateljev. K a teh izvodih se morajo samo označiti imena predstavnikov lin namestnikov one občine, v katero se lista pošlje. Na vsakem takem izvodu mora biti na vrhu natisnjeno: „Za volišče . . . .v Beogradu, Kragujevcu, Šabcu itd.“
Na izvodih, namenjenih za ona volišča, kjer se glasuje v več oddelkih, mora biti na vrhu natist-
njeno: „Za volišče..........“. Na teh izvodih sie
označijo samo imena, predstavnikov 'in namestnikov doti onega volišča (oddelka).
Predsednik, sodišča ali njegov namestnik se mora prepričati, ali se imena predlaganih oseb na
vseh Natisnjenih izvodili .strinjajo z izvirno listo, j	Člen 48.	j	Člen 53.
ter jih vse potrditi s svojim podpisom in sodnim j Minister m notranje zadeve mora volilnim ob-; Najdalje v 35 dneh od dne ukaza o volitvah pečatom Id vseli natisni emli izvodov je treba v jčiuam o jiravem času pid poročeno nizpcuslati glaso- jdolmn državni odbor» za vsako volišče po enega treh dneh vsak,i opčini \ volilnem okiozju pnpo-. v,.]ne skvinjic^in kroglice z vsemi pritekTinami ter I sodnika, oziroma sodnega uradnika ali ajbeolvi-
ročem, poslati njej namen.je.n izvod, ozimna ujej j j teiH	pazitti n.a to, kateri. občini je kaj
namnijene izvoch1'. 1 redsediiiki voli J ni h odborov ah pws]a]_ Vsak zabojček s kislicami mora biti pri iiiM luuiK • moralo te izvode iia (inii P1^ •; ra^posjiijatvi na obline zaklenjen in potrjen s po-volitvami prilepiti na glasor.ni n.e skrin.iice ter	oiinistra za notranje zadeve. Ključi od za-
postaviti v taki vrsti, kakor so imndidatne liste po-j	s kv0ftlicallji s;. moraj0 poslati občinam v
trjepe, tako da jiride skrinjica, na kateri je lista z manjšo številko, pred skrinjico, na kateri je lista, z večjo številko, in dalje po vrsti, tako da pride skrinjica, mi kateri je lista z najmanjšo številko, vedno na prvo mesto odi strani, na kateri se glasovanje prične.
Člen 40.
Vsaka kandidatna lista, ki sei ixitrd'i po teh predpisih, mpra imeti na dan volitev ali na drugi določen dan na vsakem volišču svojo posebno skrinjico.
Ko je taki lista izročena javnosti, jo sme vsakdo prepisati ali ponatisniti.
Člen 41.
V mestih, ki volijo poslance posebe, se sestavljajo kandidatne liste prav tako kakor v volilnih, okrožjih; tudi nje je treba zaradi potrditve predložiti pristojnemu prvostopnemu sodišču, za mesto Beograd pa sodišču mesta Beograda.
Imena kandidatov, kolikor je treba za posamezna mesta poslancev, in imena predstavnikov liste, kolikor jih je treba za volilne odbore v mestu, se postavijo v istem redu in ločeno kakor na okrožnih Hiškah. Vse drugo se. vrši nrav tako kakor v okrožjih.
Člen 42.
Kandidatna lista, ki je že izročena sodišču, tudi ako še ni potrjena, se ne sme več preklicati In tudi ne izpreminjati, Samo če kateri izmed predlaganih kandidatov umrje ali če 'izgubi pravico, da bi bil izvoljen, se sme namesto njega predlagati drugi, kandidat. Za tak predlog mora. bitii toliko predlagateljev kolikor za, celokupno listo.
Take izpremembe v kandidatni listi so dovoljene samo predlagateljem prvotne liste in najdalje do pet dni pred volitvami. Novi prinosniki in novi
predlagatelji takih izprememb se smejo jemati dišeu predlože abecedno volilne imenike v samo namesto onih oseb, ki so med tem umrle ali pa izgubile volilno pravico.
Te izpremembe se potrjujejo prav tako, kakor se potrjujejo celotne kandidatne liste.
Člen 43.
Ako je za eno okrožje ali mesto priglašena, oziroma po pristojnem prvostopnem sodišču potrjena samo ena kandidatna lista, se glasuje, samo za to listo.
VI.
V o 1 i 1 n i m a t e r i a 1.
Člen 44.
Minister za notranje zadeve mora odrediti in izvršiti vse-, kar je potrebno, zlasti da se pravočasno pripravi zadostno število skrinjic, kroglic in drugega materiala za glasovanje.
- Prva oprema občin z ma.teria.loim za glasovanje gre na račun skupščinskega proračuna. Stroške za vsako obnovo ali popravo volilnega materiala trpe občine. Semkaj ne spadajo obrazci za abecedne volilne imenike, ki jih naročajo občine same po ministru za, notranje zadeve, oziroma po pokrajinskih vladah.
Člen 45.
Skrinjice morajo biti iz pločevine ali iz drugega prikladnoga materiala; zapirat i in odpirati se morajo s tremi raznimi ključi ter morajo biti napravljene tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši. Na vsaki skrinjici morata biti vidno vtisnjena grb kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in njena redna Številka.
Člen 46.
Kroglice morajo biti iz gume ali iz drugega prikladnega materiala ter vse enako velike. — Na njih mora biti vtisnjen grb kraljevine Srbov, Hrvatov i!n Slovencev.
Člen 47.
Natančnejšo obliko vsega volilnega materiala predpiše minister za notranje zadeve.
z a i h če ten cm zavoju.
Tako zapečateni zabojčki s kroglicami se morajo na občinskem uradu shraniti do takrat, ko se izročo volilnemu odboru.
VIL
Volišča, volilni odbor na voliščih, g 1 a s ovan j e.
Člen 49.
Volilei smejo glasovati vsak samo po enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za potrjene kandidatne liste.
člen 50.
V	volilnem okrožju mora biti volišče v poslopju občinskega urada; če pa je to poslopje neprikladno ali če sc vrši, glasovanje na več krajih, se morajo volitve vršiti v šolskem ali drugem poslopju, ki ga občinski urad določi za to. Nikakor pa se glasovanje ne sme vršiti v prostorih, ki so ramen jeni bogoslužju.
V	občinah, ki imajo nad 800 volil cev, se mora glasovanje vršiti na več krajih! po oddelkih, kakor pač volilei prebivajo; toda vsak oddelek tvoril eno volišče.
Če pa so hiše v eni občini zelo daleč od poslopja, kjer bi se moralo vršiti glasovanje, tako da bi bilo vol licem težko priti na volišče, sme državni odbor tudi manjše občine razdeliti na oddelke.
Volišče 'in poslopje, kjer se bo glasovalo, mora občinski urad objaviti, najmanj deset, dni pred volitvami.
Kjer so občine male, sme državni odbor, če je to poirojbno, odrediti za; dve občani, slamo eno volišče; toda tedaj ne sme biti več nego 800 volil-cev združenih v eno volišče.
Istočasno, ko občinski uradi prvostopnemu so-
zraislu
člena 21. v odobritev, morajo tudi svoji pokrajinski vladi, oziroma v krajinah, kjer je ni, ministrstvu za notranje zadeve predložiti poročilo, koliko
ranega pravnika, za predsednika, volilnemu odboru. Če teh ni, določi državni odbor za predsednike volilnim- odborom v prvi vrsti osebe, ki so1 dovršile katerokoli fakulteto, če pa takih ne bi bilo dovolj, tudi osebe, ki so dovršilo katerokoli strokovno šolo, samo če niso v politični službi. Ako bi kdo izmed; teh, ki jih je državni odbor določil za predsednike; alii za člane v glavnih volilnih odborih, imel posebno važen vzrok, da ne sprejme te dolžnosti, se mlora: v desetih dneh od dne, ko je porazdelitev državnega, odbora izšla v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ obrniti s prošnjo na državni odbor ter navesti vzroke, iz katerih ne more sprejeti te dolžnosti. Ako prizna državni odbor navedene vzroke za utemeljene, odveže prosilca dolžnosti ter določi namesto njega drugega; ako pa državni odbor navedenih vzrokov ne spozna za utemeljene, obvesti prosilca po političnem oblastvu, da prošnji ne more ugoditi1.
Prošnja, ki se predloži po navedenem roku, se nikakor ne vpošteva.
Samo v tem izrednem in nepričakovanem primeru, da bi predsednik volilnega odbora, določen po državnem odboru, iz nepremagljivega vzroka ne mogel priti, ga nadomešča občinski predstojnik ali n jegov namestnik v občinah, kjer se vrši glasovanje samo na enem kraju, ,
V občinah pa, kjer se vrši glasovanje na več krajih, določal v tem. primeru namestnike predsednikom volilnih odborov občinski odbor najprej iz občinskih svetovalcev dotične občine, potem pa izmed sebe, ko tudi določa člana volilnega odbora, ter jim o tem izda listino proti potrdilu. Kjer ni občinskih odborov, imenu je take namestnike predsednikom volilnih odborov pristojno sodno oblas stvo izmed volilcev doti enega volišča..
Državni odbor mora vsakomur, ki ga je določil v volilni odbor, izdati proti potrdilu listino o imenovanju, podpisano po predsedniku ali članih državnega odbora, ki jih odredi sam. Osebam, ki stanujejo v prestolnici, se la listina izroči neposredno, drugim osebam pa po pristojnih oblaštvih, ki morajo vročalnico takoj vrniti državnemu odboru.
Člen 54.
istotako mora najpozneje pet dni pred volitvami občinski odbor določiti enega svojega odbornika za elana volilnega odbora in enega za nal-
volilceV je v vsej občini vpisanih v volilni imenik |in(JS|-n|ka . kjer ni občinskih odborov, se postopa
in koliko bi bilo potemtakem, treba v tej občini določiti volišč. Pokrajinske vlade, oziroma ministrstvo za. notranje zadeve, morajo takoj, ko se jim predlože la poročila, državnemu odboru predlagati število volišč v dotični občini. Ce bi državni od;-
po členih 52. in 53.
Člen 55.
Na dan pred volitvami ob treh popoldne se
_______ morajo vsi člani volilnega odbora ali njih namesti
bor določil več ali man j volišč, nego je bilo v do-iniki sestati v poslopju, kjer se bo vršilo glaso-tični občini sestavljenih in prvostopnemu sodišču | vanje, in tu sprejeti proti potrdilu od občinskega v potrditev predloženih, abecednih volilnih ime-! urada potrebno število skrinjic m zabojčkov s nikov za dotično občino1 (člen 21.), mora dotični! kroglicami, abecedni volilni imenik, knjigo za občinski urad v treh dueli, po prejetem poročilu ' vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje za.piis-o tem prvopredložene volilne imenike! preurediti! nika, kandidatne - liste, občinski pečat m drugo, po sklepu državnega odbora, ter jihi predložiti kar jo potrebno. Skrinjice morajo pregledati, so prvostopnemu sodišču, da postopa po členu 21. prepričati, ali so v redu, zlasti ali so usta sknnji-
Člen 51.
Vsako poslopje, v katerem se vrši glasovanje, mora imeti, ako ni säpio dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapne.
Člen 52.
Na vsakem kraju, kjer sc vrši glasovanje, mona biti volilni odbor, sestavljen iz; enega: občinskega odbornika, ki ima volilno pravico za skupščino in ki ga je izvolil občinski odbor; potem iz po enega predstavnika, onih kandidatnih list, ki imajo svoje predstavnike, in iz enega sodnika rdi absolviranega' pravnika, ali sodnega uradnika. Sodnik, absolvirani pravnik ali sodni uradnik ah oni, ki, ga nadomešča, je predsednik volilnemu odboru; kjer občinskih odborov ni, opravlja funkcijo občinskega odbornika v volilnem; odboru vo-liiee, ki ga določi prvostopno sodišče.
Če volilei iz več občin volijo na enem volišču (člen 50.), pride; v volilni1 odbor po en občinski odbornik iz vsake občine.
Predsedniki volilnih odborov imajo pravico glasovati v občini, kjer opravljajo na dan volitev predsedniško dolžnost, ako predlože potrdilo,, da so vpisani v abecedni volilni imenik svoje občihe. To potrdilo se mora priključiti zapisniku volilnega odbora.
c,e, skozi katera gredo kroglice, odprta in n.ezama-šena; nato jili morajo pritrditi na posebno mizo, nasproti mizi, za katero bodo sedeli člani volilnega odbora; potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi ter jih zapečatiti, tako da so tildi _ usta skrinjic popolnoma zaprta. En kl juč vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski; odbornik, tretjega pa predstavnik ali njegov namesti nik dotične kandidatne liste.
Ako predstavnika ali njegovega namestnika ni^ ker ni prišel ali pa ker ni označen, vzame predsednik volilnega, odbora tudi tretji ključ. Na vsako skrinjico se mora zunaj prilepiti kandidatna lista..
Člen 56.
Ko volilni odbor vse to izvrši, izbere.iiot.reb-no število zapisnikarjev in drugih pomočnikov ter sploh pripravi vse, kar mu bo potrebno drugi dan za. sprejemanje glasov, mora o vsem tem napraviti zapisnik o temi svojem prvem sestanku ter v njem posebno navesti številko vsake skrinjice, kandidatno listo, ki pride nanjo., kakor tudi, da so vse skrinjice v pravilnem stanju in prazne. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora; potem zapro okna, odidejo iz glasovalne sobe, jo zaklenejo in vrata zapečati j o. Ključ od vrat vzame predsednik volilnega odbora.
Naposled določi volilni odbor stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo.
Kjer ni OTgainiziranili občin, mora pristojnoj roko iz poslodnje skrinjico, jo mora vpričo politično oblastvo pravočasno preskrbeti potrebne j odpreti, t ako da lahko vidi vsakdo, da nhu
pečate.
Člen 57.
Na dan volitev se mora volilni odbor ob sedmih zjutraj sestati v poslopju za volitve pred vrati glasovalne sobe, jo odpreti, iti vanjo in, ko so je prepričal, da so skrinjice in; zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v redu, mora. sestaviti zapisnik, v katerem se ugotovljeno stanje potrdi. NTato mora odpreti nsta skrinjic in tudi to zabeležiti v zapisniku. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Tčato se začne sprejemanje glasov.
Člen 58.
Da sie ob glasovanju vzdržuje red, za to skrbi predsednik volilnega odbora. Oe je 'treba, sme zahtevata pomoč! od občinskega, ali državnega obla-stva. in to' se mora odzvati, njegovemu pozivu. Člani odbora, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabeležijo v zapisniku.
vseh nima več
I	kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler voliloc glasuje, morajo' predsednik in člani volilnega odbora, paziti na to, da volil«? ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj.
Oni volilec, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako,, kakor je povedano v tem členu, ima pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto: njega odda glas. O tem mora sklopa ti volilni odbor ter sklep zabeležiti v zapisnik.
Člen 64.
Tvo je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče; se smatra poslopje, kjer se glasuje, in
II	j egovo d vor i šče.
Člen 65.
Člen 59.
Veš čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega' odbora. Eden izmed njiju mora biti vedno predsednik volilnega odbora ali občinski odbornik, ki je član volilnega odbora, ali njegov namestnik.
Volilni odbor! ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v abecedni volilni imenik, da nie bi glasoval. Če pa ima odbor ali posamezen član odbora, kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki imja i kaj pripomniti, t|o postaviti v zapisnik. Ako se I volilec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime ; že glasoval kdo drugi, mora predsednik volilnega odbora potem, ko je postopal po prvem odstavku člena 63. ter se nedvomno prepričal, da je volilec identičen z onim, ki je vpisan v abecedni volilni j imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in po-Člen 60.	j klic vpiše v poseben aeznamek, ki se vodi kot se-
,,	, ,	.	,	,	...	1 znamek za take osebe; ne sme ga pa pripustiti h
,. j^° kdo izmed predstavnikov kandidatnih Ust j glasovanju. Ta seznamek priloži volilni odbor vo-ouj1.t.lC' 1 ' o ls;:a: ?ie (k>'. , Pustil namestnika, se	gpigon^ v volilnem zapisniku pa je tak pri-
'j'1:''' iia<-IViejo tm.i. nez n].ega, v zapisniku jm(?.r zat,,eieg]^ jn navesti, število takih oseb. Pri
pa se mora to zabeležiti.
Člen 61.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru, določenem v členu 58. tega zakona, kadar predsednik volilnega odbora pozove oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču.
verifikaciji volitev s takimi primeri vpoštfeva skupščina tudi število teh oseb, ako to vpliva na izid volitve.
Člen 66.
V mestih se imenujejo liste }x> imenu oseb, ki so na n jih zapisane na prvem mestu. V volilnih okrožjih pa se lista imenuje po imenu onih dveh
Liti državni niti samoupravni uslužbenci, ki ose^’ kj ®ta na njej zapisani na prvem mestu, nosi jo po službenih predpisih orožje, ne smejo | (‘na l1l,K druga poil I I. priti na volišče z orožjem, da izvrše svojo volilno!
pravico.
Člen 62.
V ßobo, kjer se glasuje, je volilce spuščati po vrsti. P° enega ali več, nikakor pa ne več nego po pel naenkrat.
Člen 63.
Vsak voli lec, ko stopi v glasovalno sobo, mora, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi (dani volilnega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je vec? volišč, pa tudi svoje stano-
Clen 67.
Nobeno oblastvo ne sme nikoli in nikjer vo-lilca klicati na odgovor z® glas, ki ga je oddal pid volitvah, niti ne zahtevati: od njega, naj pore, za koga. je glasoval.
Člen 68.
Glasovanje! traja neprestano ves dan do šestih popoldne. Samo. če, 'nastane nered, se sme s pritrditvijo odborske večine glasovanje prekiniti, do-van je, '— Ako' volilca nihče v volite ein ÄniT© !klcr 86 116 P«'™e; red. Povod nereda in čas, za pozna, ga predsednik odbora, ko se je prepričal, katerega se je moralo glasoij^nje prekinita, se mora
'	'	•	...... '	zabeležiti v zapisnik. Ob šestih se zapre dvorišče
ali poslopje, ako dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanje ; nadaljevati pa se mera sprejemanje gl asov onih volilcev, ki so že bili na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, ne glede na to, do kdaj to'traja. Ako se je moralo zaradi nereda; glasovanje prekiniti za dalje nego! eno uro, se za, toliko časa po šestili nehajjo .puščati volilci mi volišče.
Člen 69.
da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga Opozori na zakonite posledice, če In glasoval na tn]e ime; če volilec potrdi, da, je on tisti, pod cigar internom se je javil h glasovanju, se mora ° tem neznanem, volilen sestaviti; zapisnik, v katerega sie zabeleži njegov osebni popis kakor tudi ulica in številka, stanovanja. Predsednik ima, pravico odrediti, da se tak neznan volilec tudi takoj fotografira. Akte tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sine pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca, pojavi dvom (^njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tal: volilec pripusti h glasovanju ali ne.
Predsednik ali, eden izmed elanov volilnega odbora mora vsakemu volilen, preden ga pripusti h glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Ako volilec ni vešč čitanju, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora pročitati vsa imena na kandidatnih listali. Ako se-vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje) izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. -— Vsak predstavnik lista ali njegov namestnik ima pravico volilen povedati, kateri stranki aH politični skupini pripada ta ali ona kandidatka lista ali skrinjica.
Predsednik da volilen, preden ta prične glaso-^ati, eno kroglico; ko volilec prejme kroglico1,, jo dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto '"oko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne v 'sako skrinjico roko, kroglico pa pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri je prilepljena ona kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Kot potegne
Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo in kar smatra katerikoli elan volilnega odbora za vredno, da se zabeleži. Vsi člani volilnega odbora morajo zapisnik podpisati. Ako pa bi ga predstavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi. brez njih podpisov.
Vsak član od bor n sme oddajati svoje posebno mnenje in svoje- pripombe.
Člen 70.
Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dlan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati; alkoholne pijače. To prepoved, mora občinski urad razglasiti.
VIII.
Sklep glasovanj a in urejanje volilnega posla na volišči h.
Ölen 71.
Ivo se glasovanje konča, se morajo takoj zakleniti in zapečatiti zabojčki, iz katerih je predsednik jemal kroglice ter jih dajal voliloem. Ključ ostane pri predsedniku.
Člen 72.
Potem se mora prešteti po seznamku glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznamka; pod tem se morajo podpisati vsi. člani volilnega odbora.
Člen 73.
Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje zat ključeno.1 koliko volilcev je glasovalo po seznam-ku glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi elani volilnega odbora še morajo podpisati; vsak od njih pa ima pravico, da! poda ločeno mnenje in pripombe.
Člen 74.
Po vsem tem se prično odpirati skrinjice in šteti kroglice po oni vrsti, kakor so skrinjice postavljene pO členu' 39. tega zakona.
Aajprej se odpre ena skrinjica in iz nje se iztresejo vse kroglice v posodo. Predsednik volilnega odbora preste j e vse kroglice vpričo vseh članov odbora. Ko jih je odštel 100, jih da čljamt občinskega ' odbora, da jih preste je tudi on, ta jih pa da dotičnemu predstavniku kandidatne liste, da jih tretjič prešteje še on. Tako se-ravna z vsako stotino, dokler niso preštete vse kroglice. Kato se takoj v zapisniku zabeleži z besedami številka skrinjice, dalje, za katero kandidatno listo je ta skrinjica prejemala glasove, in koliko je bilo kroglic v njej. Vsi člani odbora se morajo podpisati pod to zabeležko. Prav tako se morajo prešteti kroglice tudi' v drugih skrinjicah. Ko se vse! to zgodi, se zapisnik sklene; podL pišejo ga. vsi odborniki in pritisne se nanj tudi občinski pečat.
Ločena mnenja in pripombe o poslovanju odbora so dopuščena tudi tukaj.
Kato je treba zapisnik, seznamek glasovalcev in abecedni volilni imenik dejati v en zavoj in pod občinskim pečatom nasloviti na glavni okrožni, oziroma, mestni, volilni odbor ter pustiti na mizi volilnega odbora.
Ko se je vse to zgodilo, odide volilni odbor iz glasovalne sobe, jo zaklene tako kakor prejšnjega dne ter postavi stražo, da neprestano čuva sobo, v kateri so ostali volilni spisi; ključ dd sobe pa shrani predsednik pri sebi.
Straža ne sme to noč nikogar z nobenim izgovorom pustiti v to sobo.
Ölen 75.
Dan po izvršenem glasovanju se vsi člani volilnega odbora! sestanejo ob sedmih zjutraj pred vrati glasovalne sobe, jo odpro ter vstopijo. Ko so se prepričali, da je vse v redu in tako, kakor je bilo puščeno, morajo ves volilni material vrniti občinskemu odboru ter odi njega vzeti potrdilo nazaj. Ako opazijo, da ni vse v redil, morajo o tem sestaviti, poseben! zapisnik, ki se z drugimi volilnimi Spisi vred- izroči glavnemu volilnemu odboru. Kato vzame predsednik zavoj, pripravljen za glavni volilni odbor, in se odpravi na pot, da ga izroči glavnemu volilnemu odboru. S pred-jsednikom vred! imajo pravico iti tudi predstavniki kandidatnih list, ali njih namestniki, kdor izmed njih hoče.
IX.
Glavni volilni odbori, končno urejali j e volilnega posla i ru p r o g 1 a š a n j e poslancev v volilnih okrožjih in mestih, ki Volijo poslance po sebe,
Ölen 76.
Dan po izvršenih volitvah 'se ob devetih dopoldne sestane glavni volilni odbor za vsako volilno okrožje v okrožnem kraju volilnega okrožja, za vsako mesto, ki voli posebe, pa v tem mestu samem, v poslopju in v sobi, nalašč pripravljeni za to.
Temu odborji predseduje eden izmed članov državnega sveta ali kasacijskega sodišča v Beogradu ali vrhovnega sodišča v Sarajevu ali stola sedmorice v Zagrebu ali stola sedmorice oddelka B za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu ali velikega sodišča na Cetinju ali eden izmed članov apelacijskih sedišč, in, sicer apelacijskih sodišč v Beogradu, Skopi ju,. Novem Sadu, banskega stola, v Zagrebu, višjih deželnih sodišč v Ljubljani, in Splitu, ki se določi z žrebom; Člani glavnega volilnega odbora pa so: po en elan navedenih apelacijskih sodišč ali predsednik prvostopnega sodišča,
I mestni župan v krajinah izvun Srbije in Crne gore
ali njegov iiame&tmk in po dva predstavnika vsake kandidatne liste.
Ako bi predsednik glavnega volilnega odbora ne prišel na sestanek, ga nadomešča v predsedstvu in nadaljnjem poslovanju prvoimenovani elan.
Glavni volilni odbor sme začeti in nadaljevati svoje delo, akd sta poleg predsednika ali njegovega namestnika navzočna še vsaj dva člana ; to se mora v zapisniku ugotoviti.
Ako glavni volilni odbor iz katerihkoli razlogov ne bi mogel začeti ali pa dovršiti svojejga posla, morajo predsedniki volišč volilne spise por slati ustavotvorni skupščini, po ministru za notranje zadeve, ki odloča o izvršeni volitvi.
Predsednike glavnih volilnih odborov izžreba državni odbor.
Državni odbor tudi določi člana apelacij skega sodišča ali predsednika prvostopnega sodišča; kadar določa predsednike prvostopnih sodišč, jih mora vzeti iz dotienega ali najbližjega okrožjjp
Celokupni sestav teh odborov mora biti objavljeni v „Službenihi Aovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ v roku, ki ga določa člen, 8. tega zakona.
Ölen 77.
Predsedniki in oni člani volilnih odborov, ki nesejo volilne spise glavnemu volilnemu odboru.
tako ugotovljeno število dodeljenih mandatov se da kandidatom pričenši pri kandidatu na čelu liste, potem pa drugim kandidatom po vrsti, v kateri so zapisani na listi, dokler ni izčrpano Število mandatov, dodeljenih tej kandidatni listi.
Ako se i)o tem računu ne dobi toliko poslancev, kolikor jih mora izvoliti dotično volilno okrožje, oziroma mesto, se razdele preostali poslanski mandati med liste,, ki imajo števila ali ostanke glasov najbliže količniku. Ako so ta števila ali ti ostanki pri veš listali enaki, odloči žreb, iz katere liste se vzame poslanec.
Izmed kandidatov s posebnimi pogoji (člena
5.	in 14.) se smatra za izvoljenega, oni, ki je na kandidatni listi, katera je dobila največ glasov, ako je bil na kandidatni listi samo en tak kandidat. Ako pa je bilo takih kandidatov več, se morajo taki mandati dodeljevati tako; kakor se dodeljujejo poslanski mandati kandidatom s splošnimi pogoji, samo da se mora) v tem primeru poiskati količnik tako, da se vsota glasov kandidatnih list razdeli s številom poslancev s temi posebnimi pogoji, kolikor jih voli dotično volilno' okrožje.
Ako je Kila za eno volilno okrožje ali mesto prijavljena ali potrjena, samo ena kandidatna lista (člen 43.), mora glavni odbor takoj kandidate te
se morajo temu prijaviti ter mu izročiti zapeča-, ]jste proglasiti za, izvoljene ter jim' izdati poobla-teni zavoj z volilnimi spisi in naknadnim zapisni-! stila.
kom, ako je bil 'ta sestavljen po členu 75. tega j	gjen gj;
zakona.	1	,
O izročitvi iul prejemu teh volilnih spisov sei. . Ho .odbor .vrši	mora takoj objaviti
mora sestaviti kratek zapisnik, ki ga podpišejo vsi, m i^däti. izvoljenim poslancem pooblastila, ki člani glavnega-.volilnega odbora, predsedniki in pij}1 morajo podpisati predsednik in vsi člani vo-predstavniki list ali njih namestniki, ako je tudi | ^brega odbora, ter jih takoj izročiti izvoljenemu kateri izmed, njih prišel s predsednikom, da iz-1 poslancu.
roči spise.	i Ako izvoljenca ni v kraju in mu volilni odbor
Člen 78.	|ne more takoj osebno izročiti poslanskega poob-
Ako bi se na dan volitev zaradi nereda ali k ’ lastila, mora volilni odbor poslansko pooblastilo v kakršnegakoli drugega vzroka na enem ali na več : ^jpeca enem zavitku, na katerem se napise: „Glav-
i m volilni odbor . . . volilnega okrožja .......
' mesta .... poslansko pooblastilo za I I. v I.“,
voliščih ne bile izvršile volitve, mora glavni volilni odbor takoj odrediti, da se na vseh teh krajih
. Ölen 85.
Oni, ki bi bili izvoljeni za narodne poslance v več krajih, morajo izjaviti najpozneje v treh dneh potem, ko skupščina potrdi njih izvolitev, katero posla: siko mesto obdrže. Ako tega ne store, jih skupšeii i, proglasi za poslance onih krajev, kjer so dobili največ glasov, ter odloči, da, se njih druga mesta popolni jo v zmislu člena 86. tega zakona.
.Mihče m no sme kandidirati v več nego treh volilnih krajih.
V istem roku treh dni od dne, ko je skupščina potrdila izvolitev, se morajo izjaviti, ali obdrže mandat oni državni uradniki in vsi, ki so sicer v državni službi, kakor tudi občinski predstojniki, ki ne smejo biti narodni poslanci, ne da b’i izgubili svoje mesto v državni službi, oziroma v občini. Če tega ne store, se smatra, da so sprejeli poslanski mandat.
Člen 86.
Ako i)0, kakršnemkoli slučaju ostane poslansko mesto prazno, se popolni z osebo, ki je na vrsti na oni kandidatni listi, iz katere je poslanec, čigar mesto se mora popolniti. Namestniki kvalificiranih poslancev dobe poslanski mandat samo, ako so kvalificirana poslanska mesta kakorkoli izčrpana. Pri listali, ki imajo več kandidatov s posebnimi pogoji, se pozivljejo namestniki v skupščino po vrsti, kakor so bili zapisani na kandidatni listi. To popolnitev izvrši ustavotvorna skupščina sama najpozneje v petih dneh, odkar se je mesto' izpraznilo, ter o tem takoj obvesti, ministra za notranje zadeve.
Öej so vabi osebe iz, te liste izCrpane ali če jih' ni dovolj, da bi mogle popolniti vsa poslanska mesta, se prazna, poslanska mesta popolni j o z naknadnimi volitvami v dotičnem volilnem kraju, ki ec morajo izvršiti v enem mesecu.. Naknadne volitve morajo biti onega, dne, ki ga določi kral jev ukaz.
Od dne ukaza pđ do dne, ko se mora kje 'iz-
izvrše volitve prihodnjo nedeljo. Pri 'teh volitvah	pristojnemu političnemu oblastvu proti Ajšiti naknadna volitev mora poteči za vsa mesta.
se mora povsiem. potsto-pati tako kakor pri prvih volitvah. Občinski predstojnik mora to, da se bo volilo naknadno, v dotični občini razglasiti isti dan, ko mu to javi glavni volilni odbor.
Če sc tudi sedaj v nekaterih krajih ne izvrši volitev, miora glavni volilni odbor, ako se to pripeti v manj nego eni tretjini volišč, izvršiti svoj posel brez ozira na te neizvršene volitve, Ako pa ae je to dogodilo v eni tretjini, ali več volišč, se smatra, da se volitve v dotičnem volilnem okrožju ali mestu niso mogle izvršiti.
potrdilu, da ga ta vroči adresatu ali njegovi rodbini najpozneje v šestih dneh.
Obrazec pooblastila predpiše minister za notranje zadeve.
Pečat za pooblastila je v vseh mestih, ki volijo poslance posebe, pečat dotienega mestnega urada, i
v volilnih okrožjih pa pečat okrožnega sodišča dotičnoga volilnega okrožja, kjer volilni odbor.
Člen 82.
ki volijo poisebe, 12 dni, za volilna okrožja pa 20 dni.
Kandidatna lista se mora izročiti sodišču v mestih tri dni, v okrožjih pa pet dni pred' volit-Gjo.
Pri naknadnih volitvah se vrši glasovanje na r ti avi .-acehiih volilnih imenikov, ki. takrat
nega socnsca ao-;	y dotigni obeiT1p
posluje glavni ;	0(Jbori, oziroma glavni volilni odbori,
j ostanejo tudi isti. ter postopajo povsem tako kakor J pri prvih volitvah, od dne pred volitvi jo pa, do
rr . i	•	ii v i v— i , „„ i Glavni volilni odbor mora o vsem tem delu j utone izvršitve.
V takem primeru odloči skupsema, ko se se-1	,... j ,	-n m (• i i	- i •	■ i , i • i
stane, ali se morajo v dotičnem volilnem telesuLVlfh r'tsn vpisnik,_ iz kmerega je razvidno,) Forblaetila pr-dav,cev, izvoljenih v naknadnih
na novo vršiti volitve na vseh voliščih ali pa samo 1^» ^ K P?	pojav do m rešilo vse to kar volitvah, veljajo do konca skupsemske periode, v
na onih, kjer niso bile izvršene.	P4' WfV. d^no, da. se proner ni resi. Zlasti kateri so izvoljeni. _
Razen v tem primeru ne sme skupščina od,!™™ v zapisniku navedeno koliko je bilo;	Člen 87.
• im i j m v	m „im ; vseh kandKlatmli list, katere osebe so bi c n red- -v-	, •	,	.	• i • •	••	• i
rejati nobenih naknadnih ali ponovnih volitev na .,	^ namernih Tistah. koliko je vsaka'kan- . .*avorbu ')0:laucl mor bm ' 8V0^lmr ^
posameznih voliščih.	| di(la:tna dobila glasOT in ka1ere' C6ebe iz ^ • «^ih
Člen 79.	j sameznih list so, proglašeno za poslance, dobile
Glavni volilni odbor mora pregledati vse vor-, pooblastila. Zapisnik morajo podpisati vsi elani lilne spise, ki so mu izročeni, sklepati o ločenih | glavnega volilnega, odbora, vsak po ima pravico, mnenjih in pnipomibah, vpisanih v zapisnike, ter j ponriti lo.^no mnenje in svoje pripombe, podari svidje pripombe glede poteka volitev na |
li v kraju, kamor je s kraljevim ukazom skli-1 ca na us t avotvorna skupščina, že pred dnem, na katerega je sklicana, da lahko na dan sklica odidejo v skupščino in tam izroče pooblastila.
Člen 88.
raznih voliščih, če se mu vidi to potrebno. Člen 80.
Člen 83.
Tako naplavljeni in podpisani zapisnik sie mora drugi dan z vsemi prilogami in vsemi volil-
Nato mora odbor prešteti in sešteti 'po glalso- rimi spiti vred, ki jih je glavni volilni odbor do-
valrih .seznamkih in po zapisniki^ o številu krogv lic, ki so bile najdene v skrinjicah na vsakem volišču, koliko volilcav je glasovalo v vsem volilnem okrožju, oziroma mestu. Ako ugotovi razliko med številom glasovalcev po glasovalnih seznamkih in številom kroglic po zapisnikih, mora vzeti število glasovalcev po seznamkih ter po njih pre-štejti skupno število glasovalcev.
To število, razdeljeno š številom onih poslancev jih mora izvoliti okrožje,
bil z raznih volišč, po državnem odboru poslati ustavotvorni skupščini.
Istočasno mora glavni volilni odbor poslati službenim novinam kraljevine in dotičnih pokrajin kratko poročilo o izidu A^olitev. V tem poročilu se mora navesti: 1.) koliko je bilo vseh volilcev po abecednem volilnem imeniku; 2.) koliko' jih je glasovalo; 3.) koliko so dobile posamezne liste glasov (kroglic) in 4.) kateri izvoljenci so proglašeni za narodne poslance.
s splošnimi pogoji, ki
odroma mesto, da količnik, po katerem se vsaki i m podstavi poročil glavnih volilnih odborov, kandidatni hsti dodeli sorazmerno število poslan-jki ^	v „Službenih Kovinah kraljevine
cev s splošnimi pogoji.
Nato prešteje odbo-r istotako na podstavi volilnih spisov, ki so mn vročeni z vseh volišč, koliko glasov je. dobila vsaka kandidatna lista zase.
Ko je ves ta posel opravljen, dodeli glavni volilni Odbor po ugotovljenem količniku kandidatnim listam poslanske mandate; pri tem postopa tako-le:
Vsaki kandidatni listi se da toliko poslanskih mandatov s splošnimi pogoji, kolikorkrat je ugotovljeni količnik v številu glasov, ki jih je dobila;
Srba, Hrvata i Slovenaca“, mora državni odbor napraviti seznamek vseh izvoljenih narodnih poslancev ter ga poslati ustavotvorni skupščini z vsemi volilnimi spisi vred.
Člen 84.
Vse pritožbe zoper volitve se pošiljajo ustavotvorni skupščini neposredno ali pa po ministru za notranje zadeve. Pritožbo sme vložiti vsak vo-lilec in minister za notranje zadeve.
Narodni, poslanci, ki ne stanujejo v kraju, kjer zboruje ustavotvorna skupščina, dobivajo iz državne blagajne potne stroške za prihod in vrnitev, kakor jih določi skupščina. Vsi narodni po--slanoi dobivajo za ves čas svojega delovanja v ustavotvorni skupščini dnevnico1, ki: jo določi skupščina.
Člen 89.
Člani državnega odbora, člani glavnih volilnih odborov in člani vseh krajevnih volilnih odborov dobivajo iz državne blagajne tolikšno dnevnico in povračilo potnih stroškov, kolikršno določi minister za notranje zadeve: Toda predsedniki in člani občinskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini,| predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s predsednikom volilnega odbora volilne spise glavnemu volilnemu odboru, vse osebe, ki dobivajo plače iz državne blagajne, ako so člani volilnega odbora v -svoji občini, in vsi predstavniki kandidatnih list ne dobivajo dnevnice iz državne blagajne.
Občinski predstojnik ali njegov namestnik dobiva, če je v primeru člena 53. tega Zakona predsednik volilnega odbora, za to, da prinese volilne spise glavnemu volilnemu odboru, dnevnico in povračilo potnih stroškov iz državne blagajne p« prvem odstavku tega člena.
ölen 90.
Kn ustavotvorna skupščina pregleda poslanska I pooblastila ter reši vse pritožbe in pojavljena Vprašanja, vrne ministru za notranje zadeve vse abecedne volilne imenike, da jih le-ta pošlje občinam, katerim pripadajo. Drugi volilni spisi se shranijo z drugimi skupščinskimi spisi vred.
X. Kazniva dejanja in kazensko post o p a n j e.
I!	Ölen 91.
Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali iieče pravočasno! izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem zakonu, ali pa zapreci, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z zapovem od 30 dni do šestih mesecev in v denarju od 300 do 3000 dinarjev, ako nadaljnji členi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisujejo težje kazni. Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to zakrivil, se kaznuje z zaporom do dveh let.1
Ölen 92.
Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, dal ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let.
Ölen 93.
Kdor kandidira zfoiper člen: 85. na več nego treh volilnih krajih, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta ali v denarju od 500 do 3000 dinarjev. Kazen tega se smatrajo vse njegove izvolitve za neveljavne.
Ölen 94.
Kdor da ali obeta volilen darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je n© podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev.
Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki sprejme marilo ali pa si ga da obljubiti za to.
Člen 95.
Kdor primora volilca s silo! ali s pretnjo, da stori kaj takega, kar je navedenega v členu 94., se kaznuje z zaporom od dveh mesecev do ^veh let in v denarju od 400 do 4000 dinarjev; ako pa se je to izvršilo z zlorabo oblasti/ se kaznuje z največjo mero te kazni.
Pretnja je podana, ako kdo volilen grozi, da njemu ali bližnjim članom njegove rodbine stori kaj takega, kar se -pol zakonu kaznuje kot zločin ali pregrešek ali pa. z izgubo mesta v javni ali zasebni službi.
ölen 90.
Politični uradniki in častniki v aktivni službi, ako. priporočajo kandidate za poslance ali pa sicer Dolivajo na sestavljanje kandidatne liste, se kaz-jej o z) izgubo službe ali čin a.
. Ako je na ta kandidatni listi podpisan poetičen uradnik, mora sodišče zoiper dotičnega jadnika takoj uvesti kazensko preiskavo ter o tem ■obvestiti ministra za notranje zadeve; ako pa je častnik, mora. sodišče obvestiti vojnega ministra m ta mora dejanje predložiti pristojnemu civilnemu sodišču na sojenje.
Prav tako mora sodišče pismeno obvestiti do-. lenega ministra, ali je kateri njegovih nradni-
podpisan na kandidatni listi, ako minister to zahteva od sodišča.
Ölen 97.
Kot storilci dejanj, naštetih v členih 92., 93., ^4. in 95^ se kaznujejo tudi teni, ki bo dal'r Pr©dstva| ali pa pomagali, da se izvrši eno izmed g°ren jih dejanj.
Ölen 98.
Volilec, ki glasuje več nego enkrat pri enih j,0 , vah, se kaznuje v denarju od! 50 do 500 di-aT.l€v in z zaporom od enega do 6 mesecev.
Ölen 100.
Volilec, ki neče glasovati v vsako skrinjico) ali glasuje javno: ali kakorkoli namenoma krši tajnost pri glasovanju, se kaznuje v denarju od 10 do 100 dinarjev.
Öe kdo samo govori ali pripoveduje, da je glasoval za koga, se to ne smatra, da bi bil prekršil tajnost glasovanja.
Ölen 101.
Poleg kazni, določene v členu 91., se storilci obsodi j. tudi na izgubo pravice, voliti poslance, najmanj za dobo 5, a največ za dobo 6; let.
öe se glasi obsodba na izgubo pravice, voliti poslance, in na zapor, se doba, za katero je storilec obsojen, računi od dne, ko je kazen zapora preslana ali odpuščena.
Ölen 102.
Volilec, ki se pri glasovanju vede nedostojno ali po glasovanju vkljub opominu predsednika volilnemu odboru ne odide iz poslopja, v katerem se glasuje, se kaznuje z zaporom od 1 do 6 mesecev ali v denarju od 300 do 2000 dinarjev.
Takega volilca.mora predsednik volilnega od-1 'ra odpraviti z volišča na zahtevo kateregakoli član(a volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali upravičenega volilca; to se mota zapisati v volilni zapisnik.
Prav tako se kaznuje tudi oni, ki pride na volišče, pa ni vpisan v končno potrjeni abecedni volilni imenik, ako ne odide vkljub opominu pristojnih oseb.
Člen 103.
Kdoir razžali volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mesecev.
Ölen 104.
Kdor dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let, ako: ni dejanje tako, da se kaznuje po kazenskem ztekonu in z večjo kaznijo.
Člen 105.
Kdor pride na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za hoj, se kaznuje z zaporom oid enega meseca do enega leta. Predsednik volilnega odbora mora vsako tako osebo takoj odpraviti z volišča. To velja tudi za vse one državne ali samoupravne uslužbence, ki po službeni dolžnosti nosijo orožje, ako pridejo na volišče z orožjem, razen iče so poklicani za vzdržavanje reda po členu '58. in za straženje po členih 56. in 74. tega zakona.
Člen 106.
Kdor na volišču zaradi; agitacije raznaša lažnive vesti ali vsiljuje slike, plakate in druga sredstva za agitacijo, se kaznuje z zaporom od dveh do šestih mesecev.
Prav tako se kaznujejo tudi oni, ki bi z vpitjem: ali pretnjami ovirali volilni oidbor ali posamezne volilee pri njih debi.
Vsako tako osebo mora predsednik volilnega odbora odpraviti z volišča uradoma ali na zahtevo kateregakoli člana volilnega odbora ali predstavnika kandidatne liste ali volilca, ko se prepriča,, da seje dotična oseba pregrešila zoper predpis tega člena; to se mora tudi) zapisati v volilni zapisnik.	'
Člen 107.
Ako kazniva dejanja, navedena v členih 95., 105. in 106., stori, več oseb skupaj, sle vsaka kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let.
Ölen 108.
Kdor namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali kdor pokvari število glasov, dajaje, odjemaje ali mešaje kroglice, ali kako drugače, se kaznuje z zaporom od enega do pet let in z izgubo državljanske časti.
Tukaj se kaznuje tudi poizkus.
Prav tako se tudi kaznujd stražnik, kij j!e določen po členih 56. in 74., da čuva volilno po-slopje, ako dopusti, da kdo iz tega poslopja stori katera izmedl prej navedenih dejanj.
Člen 99.
Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanj axneste drugega) in pod njegovim iimenom,: ( aznuje z zaporom od treh mesecev do enega let;
Člen 109.
člani volilnega odbora, razen predstavnikov kandidatnih list in njih namestnikov, ali določeni zapisnikarji ali pomočniki, ki' jim je pri-
občeno, da so odrejeni, ako ne pridejo ob določenem času na to svojo službo ter ne morejo opravičiti svojega izostanka, ali pa po prihodu brez opravičenih raztegov opuste svoj posel ali nečejo podpisati zapisnikov o volitvah ali pooblastil izvoljenim poslancem, se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do enega leta in v denarju od 1000 do 3000 dinarjev.
Istotako se kaznujejo tudi oni, ki so po državnem odboru določeni za predsednike volišč, ako ne pridejo ob določenem času na določeni kraj ter jih ni državni odbor odvezal, niti se ne morejo sklicevati, na nepremagljive vzroke, ki so jih ovirali priti na določeni kraj.
Člen 110.
Člani volilnega odbora se kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev:
1.	) če vedoma dopuste, da kdo glasuje, Id ni vpisan v abecedni imenik, pa ne predloži sodnega sklepa, da bi se bil moral vpisati, ali da glasuje kdo, ki je že glasoval;
2.	) če brez utemeljenega vzroka skrajšajo čas za sprejemanje glasov ali ga podaljšajo;
3.	) če izpremene volišče, ki ga je določilo! in objavite pristojno oblastvo.
Člen 111.
Kdor namenoma nepravilno vodi imenik glasovalcev ali volilne zapisnike ali v njib kaj pon pravlja ali vpisuje, ko so že podpisani, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let.
Člen 112.
Kdor brez poziva predsednika volilnega od-bdra odredi ali brez; odredbe dovede oboroženo silo na volišče, se'kaznuje z zaporom od enega do petih let in v denarju od 500 do 2000 dinarjev.
Člen 113.
Kdor zoper predpis člena 70. toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v1 denarju od 100 do 500 dinarjev.
Člen 114.
Dejanja^ ki so tukaj navedena, a se po kazenskem zakoniku kaznujejo strože, in dejanja, ki niso tukaj navedena, pač pa so navedena v kazenskem zakoniku, se kaznujejo po kazenskem zakoniku.
Člen 115.
Dejanja, ki se po tem zakonu ne kaznujejo z več nego šestimi meseci zapora ali v denarju ne več nego s 500 dinarji, zastarajo v šestih mesecih, vsa druga dejanja, kazniva po tem zakonu, pa v enem letu, ako v tem času ni vložena tožba pri pristojnem sodišču; od dne, ko se vloži tožba pri sodišču, pa se zastaranje za vsa dejanja, kazniva po tem zakonu, računi po predpisih kazenskega zakonika.
Člen 116.
Vsa kazniva dejanja, ki so navedena v tem zakonu, a se store do dne pred volitvami, preiskujejo in sodijo v prvi stopnji prvostopna (zborna) sodišča (in sodišče mesta Beograda), kakor na tožbo policijskega oblastva (državnega pravdni-štva) tako tudi na ustno ali pismeno tožbo zasebnega tožnika.
Zasebni tožnik je lahko vsak volilec, ne glede na to, ali se stvar tiče osebno njegove pravice ali pa drugega volilca.
Vsa kazniva dejanja, ki1 so navedena v tem zakonu, se smatrajo za pregreške in sodišča jih preiskujejo in sodijo kot nujne stvari.
O pristojnosti! sodišč v posameznih primerih veljajo splošna zakonita določila.
Ölen 117.
Vsa kazniva dejanja, ki sol navedena v tem zakonu, storjena na dan pred volitvami ali na dan volitev, mora volilni odbor popisati v svojem zapisniku ter obenem navesti ime storilčevo.
Glavni volilni odbor mora, ko izvrši svoje delo, vsa ta kazniva dejanja izpisati iz zapisnikov volilnih odborov ter jih priobčiti pristojnemu sodišču, ki jih mlora preiskati po državnem pravd-niku ter presoditi v prvi stopnji.
Kakor za ta kazniva dejanja smejo tudi; za kazniva dejanja iz člena li6. tega zakona vložiti obtožbe policijska politična oblastva, državni pravdniki, privatne osebe, verifikacijski odbor io ustavotvorna; skupščina.
člen 118.
Vojaške osebe, ki stote dejanja, katera se kaznujejo po tem zakonu, se sodijo pri rednili civilnih sodiščih.
Člen 119.
V	vseh primerih veljajo predpisi pristojbin-skega zakona.
Člen 120.
Med sodnimi počitnicami izvršuje dejoumi sodnik prvostopnega sodišča vse one posle, ki jih po tem zakofru opravlja prvostopno sodišče, razen poslov v oddelku „Kapniva, dejanja in kazensko postopanje“.
Člen 121.
Volitve narodnih poslancev za"* ustavotvorno skupščino bodo dne 28. novembra 1920.
Ministrski svet se pooblašča, da sporazumno z odborom za volilni zakon podkraljevi uredbi predpiše začasen poslovnik za ustavotvorno skupščino, ki bo veljal, dokler ga ustavotvorna skupščina sama ne izpremeni ali ne sklene drugega.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše; obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v „Službenih jSTovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Za izvršitev tega zakona naj skrbe minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov, minister za notranje zadeve in minister za pravosodje.
bTašemu ministru priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov naročamo, _ naj razglasi ta zakon, in našim ministrom: ministru priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov, ministru za notranje zadeve in ministru za pravosodje, naj skrbe za njegovo izvršitev,_ oblastvena pa zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo.
V	Beogradu, dne 3. septembra 1920.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje:
M. N. Trifković s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnić s. r.
Minister za pravosodje:
M. N. Trifković s. r.
Minister za notranje zadeve:
M. Drašković s. r.
Minister za verstvo:
Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance:
K. Stojanovič s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za zgradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Zastopnik ministra za notranje zadeve, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Ninčić s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Križman s. r.
Minister za vojno in momamico,
častni adjutant JSTjegovega Veličanstva kralja:
general Branko Jovanovič s. r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike,
minister za pošto in brzojav:
dr. M. Drinkovič s. r.
Minister za narodno zdravje:
Ž. Rafajlovič s. r.
Minister za socialno politiko: dr. V. Kukovec s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel: R. Jojič s. r.
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode,
minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.
337.*
V imenu Njegovega Veličanstva
3?<3t»a?sa I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, in na podstavi pooblastila (člen 53. ustave) Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika
ÄleJisaandLr»».
odreja ministrski svet kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog ministra za notranje zadeve na podstavi členov L, 2. in 121. zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino:
I.
Volitve narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino bodo* v vsej državi dne osemindvajsetega novembra 1920. po predpisih zlalkona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino.
II.
Ustavotvorna skupščina se sklicuje na dan dvanajstega decembra 1920. v Beograd.
Minister za notranja dela naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 7.**septembra 1920.
Minister za notranje zadeve:
M. Drašković s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Mil. R. Vesnič s. r.
Zastopnik ministra za promet, minister za zgradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister! za pravosodje:
M. N. Trifković s, r.
Minister za notranje zadeve:
M. Drašković s. r.
Minister za verstvo:
Pavle Marinkovič s. r.
Zastopnik ministra za finance, minister! za notranje zadeve:
M. Drašković s. r.
Zastopnik ministra za zunanje zadeve, minister z'a trgovino in industrijo!:
dr. M. Ninčić s. r. ^
Minister za zgradbe:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Zastopnik ministra za kmetijstvo in vode,
minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
dr. L. Markovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Ninčić s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
Minister za vojno in momlamico, častni adjutant N j. V. kralja: general Branko Jovanovič s. r. Minister za pošto in brzojav: dr. M. Drinkovič s. r.
Zastopnik ministra za gozde in rudnike, minister za pošto in brzojav:
dr. M. Drinkovič s. r.
Minister za narodno zdravje:
Živ. Rafajlovič s. r.
Minister za socialno politiko:
dr. V. Kukovec s. r.
Minister za prehrano in obnovo dežel:
R. Jojič s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
_________ dr. L. Markovič s. r.
* Ta naredba je razglašena v „Službenih No-vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 196, izdanih dne 7. septembra 1920.
** Dan je natisnjeni po popravku, priobčenem v „Službenih No vin ah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 198, izdanih dne 9. septembra 1920.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Št. 3095/pr. ex 1920. .	3—3
Razpis.
V službenem področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je pogodbeno popolniti več mest davčnih izterjevalcev. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 104.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 4. septembra 1920.
--- . -------------
Razglasi dragih aradov in oblastev.
Prede. 3658/13/20—-2.	1378
Razglas.
Notar Franj Krisper v Črnomlju je danes položil predpisano prisego.
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 10. septembra 1920.
_________ Kavčnik s. r.
Prede. 3228/13/20—2.	1377
Razglas.
Notar Otmar G o 1 o b v Marenbergu je danes položil predpisano prisego.
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 8. septembra 1920.
Kavčnik s. r.
Prede. 1787/13/19—2.	1376
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani' je sprejelo Ivana Ivanška, notarskega namestnika v Tržiču, na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
V Ljubljani, dne S. septembra 1920.
Kavčnik s. r.
Firm. 153/20, zadr. II 279/1.	1285
Razglas.
V zadružni register se je vpisala danes zadruga: Splošna gospodarska zadruga obrtnikov in njih podpornikov v Št. Jerneju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Št. Jerneju.
Obratni predmet: Zadruga nakupuje in prodaja obrtne izdelke, kmetijske pridelke in gospodarske potrebščine ter pospešuje obit in kmetijstvo.
Zadružna pogodba z dne 13. junija 1920.
člani prvega načelništva: Radkovič Anton, posestnik in žagar v Dolenji Brezovici št. 1, predsednik; Pirkovič Joško, ključaničar in posestnik ? Št. Jerneju št. 95, njegov namestnik; Zagorc Josip, trafikant v Št. Jerneju št. 167, tajnik; Zalokar Janez, gostilničar na Vrhu • T ampe Anton, pek r Št. Jerneju; Kocjan Manin, posestnik v MihovicJ — odborniki.
Pravnoveljavno se podpisujeta pod zadružno firmo predsednik ali njegev namestnik in en člaU načelništva.
Delež znaša 200 K. Vsak član jamči za zadružne obveznosti o svojimi deleži in še z dvakratnim zneskom posameznih deležev.
Objave, izhajajoče od zadruge, se izvršujejo r dveh časopisih, ki jih sproti določa občni zbor, sicer pa javno z nabitkom v zadružnih prostorih
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 21. avgusta 1920.
P. št. 174/20.	137Ö
Dražba.
Dne 18. septembra 192 0. ob desetih! F* v podpisani državni žrehčami dražba treh topi0" krvnih in treh mrzlokrvnih žrebcev.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani,
dne 9. septembra 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, đ. d, v Ljubljani.