Dopisi. Iz Doberne. (Piaitere8nico!) V »Cillier Zeitung-i" od 28. maja huio nasli žaljivo in s kolom pisano pa celo napačno poročilo o seji tukajanjega odbora. Ta okoliščina nas sili, da o tej zadevi še uekoliko spregovoriino. Pred vsem bi se apodobilo, da gospod poročevalcc 8ledečikrat, kedar bo osebe onienjal, o njih naj priobčuje resnico, ker se zoper resnična uaznanila ne bo mogel nikdo pritoževati; druge ljudi in vsploh vse, kar k zadevi ne spada, naj puati v blažcnem mirii. Občinaki odborniki so se v skupačini sošli dne 14. iuaja, ,,Celjanka" pa pravi, da 21. uiajnika! 0 razgovarjanji sanieni onienjeni neiuaki list poroča le toliko, da je predlagalec slovenake proŠDJe atopil pred vsakega posanieznega odbornika s vprašaDJem: ,,Ste vi Slovenec?" Odgovor: nSem!" Dalje: nNo, če ste to, potem skleuite podpirati naše alovenske poslance.*' Celjski list pristavlja: ,,To se pa ni sklenilo." — Kot odgovor naznaninio s kratkimi besedami resnico, ker gospod dopisnik v neinškeni čaaniku tega ui storil. Zagovarjalec Slovencem sovražne prošnje, katere nobeden veaten človek podpiaati ne more, je namreč (1) iekel, da ,,ljubljanski Slovenci" bočejo spodnji del Štajara odtrgati od cele dežele ter iz slovenakib okrajih skrpati nekšno nkraljestvo"; tako bi mi ne bili več podložniki avstrijskemu cesarju, ampak postali bi Črnogorci in Srbi. Potem je preBtopil k aolskemu vpiaaanju in (2) trdil, da bi ,,ljubljanski Slovenci" radi vse šole poalovenili, vsled česar bi duhovniki, uradniki in učitelji ne mogli znati neniški. — Kakor se vidi, novega nismo uič slišali, ker take prazne pdokaze" labko vsak čas beremo po ščuvarakib čaanikih. Ko bi to vse bilo reanično, gotovo bi zagovarjalec sloven8kih pravic bil med prvimi, da bi 8e takini teijatvam ustavljal. No, poglejmo, kako se je opisanini trditvam nasproti odgovarjalo v občinskej pisarnici? Nek odbornik je ponovil obe trditvi ter spodbijal eno in drugo. Rekel je, da o nekšem alovenakem kraljestvu in kar je več takega ae se nobenemu treznemu Slovencu ni sanjalo; to je le nbau-bau" ali straailo, ki so si ga nekteri naaprotuiki naai izmislili, da strašijo aatni sebe in vbogo ljudstvo, ki nima priložnosti, pečati se a politiko. Saj je to itak dovolj znano odbornikom, ki berejo časopise, kateri zamorejo in hočejo razlagati resnico. Enemu odborniku nasproti, ki je ugovarjal, se je odvrnilo, da Štajara tudi ni mogoče raztrgati. Tako zvani konservativuonemški iu vsakemu narodu pravični poslanci ao zoper vsako razkosovanje dežel. Toti poslanci podpirajo naae zastopnike. Ko bi pa Slovenci zabtevali kaj krivičnega ali za cesarstvo nevarnega, brez dvombe bi nam pravičen Nemec ne hotel pod roko segati in pomagati. Kar se (2) tiče šolskih zadev, moramo se res čuditi, kam človek labko zaide, če veruje ča8opisom, ki o resnici radi — molčijo ali jo sprevračajo. Še le pri občinskeni zboru se je nekterim udom moralo razložiti, kaj da državni zbor nameui storiti z našimi šolami. Na gimnaziji v Mariboru in v Celji namreč zabtevajo samo za nižje 4 razrede več poduka v slovenskem jeziku in sicer le za slovenske učence, višji 4 razredi bi naj oatali popolnoma nemški, kakor so aedaj; na učiteljskem pripravniači v Mariboru pa zabtevajo, uaj bi 86 slovenaki dijaki nemščiae do dobra naučili, kakor je to predlagal alovenski poslanec za Celjaki okraj, gosp. dr. Vošnjak. Špodnještajarskim Nemcem se za las krivice ne narneni storiti. Slovenskim učencem je pa veliko pomagano, ker bodo aolake nauke bitreje zapopadli in se laglje uSili, da jim ne bo treba po dve lcti v prvej šoli sedeti, sebi v sramoto in na škodo starišem, ki morajo globoko segati v moanjo'. Pač je cudno, da se tako poblevnioi terjatvaoi zaiuore kdo ustavljati! To je resnično jedro pogovorov, ki aiuo jih dne 14. majnika slišali v obuiuakej izbi. Zatem še le je aledil predlog, naj bi rajši naae slovenake poslance podpirali in jim pismeno naznanili svoje želje, zatoraj je predlagalec posameznike vpraaal: ,,Ste li Vi za sloveusko ali za neniško proanjot"' Izmed 15 odbornikov se jih je 11 oglaailo za sloveuako prošnjo, dva pa nista bila za nobeno. Kako se toraj BCillier Zeitung" podatopi neresnico po evetu troaiti? A zavoljo česa sklenjene proanje nismo mogli odposlati, tega nečemo ponavljati. (Glej nSl. Gosp." atr. 156.) Samo do spoatovane ,,Celjanke" bi še se radi obrnili z vljudno proanjo: Pustite nas pri miru ali pa — pišite resnico! M. K., občinaki odbornik. Iz Vrhovelj pri Konjicah. (Protest zoper nemčurja župana.) Začudili smo se čitajoč v atev. 21 nSlo7. Gospodarja", da je sel naš novo izvoljeni župan : Zajko po domače nGeapert" med Judeže, kateri izdajajo svoj narod in v svojo lastao skledo pljuvljejo. Pa še več naa je osupnila Gešpretova nearamnost in predrznost, ker je v imeau občine podpiaal aeko pismo, podeijeao njema od zaaaega Breiadel-aa, pisača za občiuc Oplotaice, Grnšovje, Kot ia vaovič za Vrhovlje, v katerem ae zahteva, aaj bi ne iztrebil sloreaaki jezik iz sodaije ia iz šole. Če bi vsi ne vedeli, da je Juri Zajko nekaj zmočea, bi verjeli, da se mu je velik aemškutar Breiadl prilizal ia ga aa svoje aemčurske limance trdao vlovil ¦ ker smo se pa ka8aeje prepričali, da oa le v svoji ošabaosti ia bahačeriji, ker nekaj aemakib beaed težko klati, se aemčurjem boče prikapite, smo 86 vsi občaai zbrali ia spiaali peticijo do visokega državaega zbora, ter proaili za popolao izvedeaje jedaakopravao8ti aloveaakega jezika v ljudakib in sredajih šolab, na učiteljiščib, v vaeb uradih ia pred sodnijami iB za ustanovljepje deželne nadsodaije v Ljubljaai. Kar je Juri Zajko druzega, temu aaaprotaega podpiaal, ae pomeai čiato nič; aij aaša volja, nij aaaa misel, aij v aašem smiiu, aij od občiae ia občiaskega zastopa Vrholskega potrjeao, je le sam izraz aemčurskega župaaa, kateremu mi ae zaupamo ; kajti občiaa Vrholska je skoz ia skozi aloveaska ia bode ostala aa vse veke sloveaaka. Mi npoštajeaio posteae ia pravične Neaice, ali mi sovražimo ia črtiiuo iz celega daa svojega sloveaskega srca aemškutarje, odpadaike ia Judeže. 0d Radgone. (Kruci.) Miaulo je užemaogo let, kar ao ogerski Kruci tu ob meji ropali ter silao plaaili aašo sloveasko prebivalstvo. Obraail 86 je izraz ,,Kruc", ki pa ima zdaj prav laakav pomea, to je, koreajak. No mi imamo tudi Kruce, pa v prvotaem pomeau, ker začeli ao ubogemu narodu ropati prepričaaje ia takšai Kruci 80 učitelji Simoaič, Erscheajak, Košar pri av. Petru potem Vaupotitsch v Ribtarovcib ia Kreft Fr. pri 8V. Juriji aa Ščavaici. Prvi trije bi morali biti odgojitelji aaroda, ia jih politika bi imela biti abc; a začeli so ljudatvo ščuvati. Vzdigaoli so ae aa Miheličevo peticijsko kljuae ia bočejo jabati po aasih glavah. Vbogi Simoaič, jeli te pamet zapustila aa stare dai, da takaae kozličke prekopicavaa? Skiail se je uže davao aekdajai krojač, a zdaj niogočai aemčurski učitelj Erscbeajak • škoda za groše, 8 kterimi ga je aarodai sivolasi duhovaik podpiral, da je zamogel akarje ia iglo zameaiti z odgojevaajem sloveaske dece. Sicer pa nara toti Kruci ae bodo veliko škodovali; kajti ce seitejemo vse vkup, oataae veadar le — aičla. PtujskiMihalič ješe 2 druga Kruca vjel. Ti si v hudih peaezaib stiskah. Treba ti je 3000 rajniš, ia aekdo ti priskoči neaadoma. Kaj ae, da bodeš temu človeku jako hvaležea? Ptujaki Mibalič ia ž ajim vsi nemčurčeki od radgoaskega Picbclaa tje doli do celjakega Glaataclmigga, — ia šc aekoliko dalje — 80 bili v acmčursko-peticijakib stiskab, ter so se bajdi obraoli do svojih veraib Kreftov ia Vaupoticev ia^drugih ptičev, češ, aaj reaijo, kar se oteti da. Slo je. Gotovo bode ptujski doktor teai možakoni (?) hvaležea. Kdo bi dvojil, da so ti aiožaki, še več, to so pravi Kruci. Dvakrat je podpisal VaupotiČ peticijo. Jedeakrat slovensko, drugokrat aemčursko Mibelič-Pichelaovo. Razloček je le ta, da je prvokrat bil prisiljea od svetovalcev, odbornikov ia svojih 808reBJčaaov. A zdaj je storil to radostao, pa celo aa tibem. To je bilo prešiBeacaao ,,kuB8tBo". To jeKiuc ia ptič! Zaeael je čudovitao jajec. Kaj bo le iz tega izleglo ae? Pa kaj za to takiai učenim ptičem, ki so uže aa drugih jajcah sedeli! Izleči so hoteli farmaštre, cekmaštie, celo škofe ia — šolmaštre ob eflem. To je pa veadar preveč ia aarobe svet. Resaica je, debela resaica. Na posestvu ubogega župaika so boteli prestavljati mejaike — ti ptiči; za cerkveaega ključarja je pa dal Kruc saia aa svoje troške izvoliti se; — potrdil ae jetudisam. Školaik je pa v zadajera časn hotel bfti. Ia to vse vkup jedea ptič? Res je! Ljuba žlahta je skleaola, da mora Kruc zaalužiti 50 rajaiš, ker ima prazao hiao. Pri Kapeli pa dozidavajo jedea razred, dotle aaj bi aola bila v ptičevej biši, kder se dcca lebko aezaaai 8 krčaio ia z lepirai aegami pijaacev. Tako je bilo piaaao, toda prestrigel jim je g. župaik. Šola je zdaj v farofu. To so Kraci. Iz Ljubljane. (Baaka nSlavija") pristopilo je v prvem četrtletji t. 1. 12.573 aovih cleaov, ki so zavarovali kapital 11,741.025 fl. 3 kr., ter za to vplačali zavarovalniae ia pristojbia 345.682 fl. 38 kr. Za škode plačalo se je v tej dobi 123.276 gold. 89 kr. Skupai deaarai protnet pa je znašal 1,117.108 fl. 24 kr. Samovpravaa društva za zavarovaaje vžitka ia pokojaia aapredujejo teai bolje, čem bolje se širi spozaaaje o važnoati te vrste zavarovaaja za različae staaove. Najboljši dokaz temu je število čleaov teb draštev; do koaca marcija 1882 oglasilo se jib je aamreč 490 aa aovo. Pokojaia bilo je do tega dae zavarovaaih 88.202 fl. 82 kr., vpisaae vloge pa zaaaajo gold. 354.172. Zastopfliaki pokojaiaBki zavod broji do 31. marcija t. 1. 3764 vdeležaikov ia pokoJBiaski fofld je aarastel aa 24.772 fl. 51 kr. v gotoviai ia v vredaostaih listiaah. Iz Celja. (Smrt.) Včeraj 3. juaija se je izročilo v Gomilakem materi Zemlji truplo rajaega gosp. Aat. Slaader-ja, poaestaika v Grajskej vesi. Ljubezfljifi etarček je dosegel 78. leto avoje atarosti. Njegovo ime slovi po spodajera Štajerskem; kajti izaolal je 3 blage aiaove, izmed kterih ata dva dnbovaika, edea pa doktor zdravilstva. Sloveaaega pogreba se je razvea obilao maožice ljudstvo vdeleževalo tudi več p. č. g. dubovaikov; milo aagrobaico so mu govorili vč. g. dekaa braslovški. Naj počiva v miru! Iz Celja. (Dalje.) Vzdigaite ia probudite ae veadar eakrat, aloveaaki možje; pokažite celemu svetu, da aas je aicer malo, a da aas je veadar še aekaj ia da še živi krepki sloveaski narod, kateri se ae da iztrebiti ia pokoačati, aaj aemčurji škripljejo z zobmi ia aas črnijo, kolikor jim drago. Možje, ki plačujejo pošteao davke, od katerih se se krajcar ne odpuati, zabtevajo aaj tudi svoje pravice. Vsaj aismo aorci, da bi zastoaj se tradili, vse težave prebili, samo zato, da bi spolaili aaae dolžaosti, pravic pa aamo toliko uživali, kolikor Baai dajejo drugi, kakor se beraču oataaki od mize poaujajo. Ne in stokrat ae! naš groš veadar velja ravao toliko, kakor aeaiški gioa, mi hočemo za svoja plačila tudi kaj dobiti. Na sloveaskih tleh gre Sloveacu prva beseda. Na silovitost, predrzao8t ali tudi aavidežao prijazuost nemčurjev ae smemo gledati. Svoji k svojini. Volimo zaBaprej v občinski odbor saaie poateae, aeomahljive možake, kateri bodo zariraj trduo slali kakor skala aa sloveaskej gtraai, za občiaske uradaike raoramo izbirati Sloveace, kateri bodo z uradi in z ljudstvom sloveaski dopisovali. Prositi Bam je povaod brez izjerae za popolooma sloveaake šole, ljudske ia sredaje, v katerih se ima po zdravib pedagogičaih pravilih učiti tudi nemški jezik, kajti kolikor jezikov zaaš, toliko glav veljaš. Uradovati aiorauio vcdao ia v aajtaaajsih stvareh z v 8 e m i uradi bi ez izjeme v materiaskeai jeziku. Občine so Beodvisae, naiae se vzdržujejo, njitn ae Bi treba bati aičesar. Zabtevati moramo pii vsih uradih, sodaijskih iu političaib, da se zapiaaiki piaejo v aaačiai. Neaiec gotovo Be podpiae pisma, ktcro ai ueinško pisano; tudi mi ai8Bio blapei. — Naš jezik je lop, mi so v ajem med aeboj aajrajši pogovarjaiuo; pa tudi tisti cesaraki uradaiki, katerib puraagaiuo nii plačati, se morajo zmeaiti z aaari v našeiu jeziku, drugače aaj grejo, od koder so priali. Čo bodemo tako ravaali, potem boaio mi gospodarji na aaaej zemlji, potem bo apoatovaa sloveaski jezik, kakor je to zdaj že v popolaej meri v Ljubljaai, niestu, ktero steje aad 20.000 staaovaikov, in je zdaj 8koz ia skoz sloveaako — letos so ae taai prebudili Sloveaci ia so potisaili liberalce v kot, kjer bodo zdaj vtegaili premišljevati avojo prejaajo aesramaost. (Koaec prih.)