DoiíMijNko Novico ixliîijajo vsak ťí^li-tek: nko : : je ta tiaii praznik, dan poprej, ; :
(■ptia jiiii JO za Nti[[i(:ijrt,
Zli coio Bosno
lpr,o (0(1 iijii-ilii lio apriia) ;î K, za |)ol leu l'ôO 1Í. Narotíiiina n diiiííe cvrojiako državo znuša iî'.'iO li, za Ameriko 4-50 K, iyisi in (lirlasi se plariijt^j« iiaiii'i^j.
Vs(í (loin'so, iiai-oniitio in »ziiaiiila spr(ijoinii tiskarna .1. Krajec nasi.
IV. vojno posojilo.
Veliki uspeli tretjega vojnega posojila je nade opravičil. Na vscsti'ansko jasen nai'in seje pokazala silna nioi našega gospodarstva in oilki'itosi'ino /-aupanje ljudstva v slavno l)0(loénost naše države. Vef, kot štiri inîli-janl« se je nabralo v Avst.riji, ker se je Ijrckrasii» poitaza! diili skupnosti z državo v vseh slojih prebivalstva.
V neštetih slavnili bojih so si naše vrle armade priborile na vseh frontah velikanske nspelie. Da se ])a vojna za-kljiiěi na naein, ki zagotovi trajni tnir in neovirani gospodarski razvoj, je nujno poti'ehno, da naptic vse ljudstvo vse sile in da sodeluje vstrajno iii stanovitno.
Noheden posameznik, bo<lisi reven ali bogat ne sme misliti, da je že dovolj stoi il svoje iiatrijotiaie dolžnosti, če je že |io])rej }K)dpisal vojno posojilo. Sveta dolžnost je slehei'nega, da zuovega pokaže našemu sovražniku, da je neizČr[djiva naša gospodarska nioč in nezlomljena naša vojaška sila, katerih ne bode ugonobila tiil.i še tako dolgotrajna vojska.
Naj bodo milijarde četrtega vojnega posojila pripi'avljcne za novo vojsko, nove milijarde za ]iove ztnage, morda za zadnjo Častno zmago !
Naši bratje žrtvujejo v vojski kri in življenje <loninviii(». Tndi mi, ki sioo doma, inoi'amo storiti svojo dolžnost in pomagati državi s četj'tim vojnim posojilom. Naj iiiliče ne zaostane! Tudi najmanjši pfis])evek je velekoi'isteii.
Vojno posojilo daje pa tudi veeje obresti, kakor katerikoli deniunt zavod. Kdor podpiše vojno posojilo, naloži svoj denar ne samo najbolj ugodno, temveč tudi najbolj vai-no, kajti za vojno po.sojilo jamťíi vsa država z vso svojo gos^wdarsko itt finančno močjo. Od obresti, ki jili iila-čuje di'žava za vojno posojilo, ni treba plačevati rentnega davka in tudi ne drugih pristojbin.
Podpisovanje četrtega vojnega posojila se zaključi že dne 15. maja 1 9 I (; ob 12. uri
opoblne. Zato se požuritno, da ])ravočasno ])od])išemo prijavo za posojilo.
Vojtio posojilo lahko jjodpise ludi tisti, ki sicer niuia gotovine, pač i)a vrednostne papirje. Kdor bi želel zastaviti vrednostne papirje ati bi i'ad najel ])osojilo na svoje zemljišče, da si s tem omogoči na!)avo vojnega posojila, naj se (jbi-ne do najbližjega denarnega zavoda, ki mn bo rade volje vse potrčimo preskibel. Kdor ima vojno iiosojilo, si lahko tudi vsak čas preskibi gotovino za vsaktcro potrebo. Ako namreč zastavi vojno (»osojilo, mn da banka ali vojna posojilnica piedujem v izmeri do Tá odstotkov podpisanega vojiu'ga posiijila. Vojno jjosojilo je torej v vsaketn ozini najpripravnejše si'edstvo za nalaganje denarja.
Meščani, trgovci, obrtniki, kmetovalci in vsi rojaki, poslušajte glas domovine! Naša sveta dolžnost je, da se radevolje odzovemo njenemu klicu in ji damo, kar zahteva od nas! Brez odlašanja hitimo in pod-pišimo četrto vojno posojilo! Preskrbimo našo hrabro armado z vsem, kar potrebuje in uverjeni bodimo, da nam bo izvojevala slavno zmago in zagotovila časten in trajen mir!
Naša mladina.
Odkar divja svetovna vojska, si je pridobila tudi naša šolska mladina mnogo zaslug. Lepo je gledati naše dečko, kako ki'epka opoi'a so junaškim jnateram, ki s podvojeno močjo opravljajo dela, katera so v piejšnili časih celo krejjkim možem in iidadeničem izvabljala potoke potnih si^ag na obraz. Lepo je, da se naša mladina tako živo zaveda velikega časa v katei'em živi te]' tako kiepko posega v boj v zaledju piiiiašajoč žrtev za žitvijo na oltar skupne velike dotnovine. A poleg teh hvalevrednih del pa opazimo pri naši sedatiji mladini marsikaj, kar nas navda s skrbjo.
Naša, mladina se oprijema bolj in bolj slaiiili navad — pa recimo tiaravnost —
grdih 1'azvad, katerih ji nikakor ne smemo izpregledati.
liporiiost in iieubogljivost se vedtio Itogosteje kaže. Matei'e tožijo: „Ne ubogajo nas več!" „Saj se ga nič ne iirime!'' itd. pa še v ljudsko Šolo liodi.
Najhujša in rekel bi kužno razširjena 1'azvada seilarijih dni je t>a kajenje tobaka pri .šolski mladini.
Pred seboj imam poročila dveh okrajev, ki so mi dala povod, da napišem te vrstice.
Več poiočil se tako-le konča: „Tudi dečki prvega šolskega leta poskušajo kaditi. V šoli svai'imo, poučujemo pi'av obširno o škodljivosti tobaka, kaznujemo it.d. a vspehi so slabi, ker stariši — matere pi'cmalo pomagajo."
Ua, očeta ni, mati pa je premelika.
K'akor poletna nevilita izčisti ozračje, in ustane vsa priroda pí) nevihti kakoi' prenovljena, tako je tudi v di'užini potrebno, (hi ))oleg ljubeče materine besede včasih zagrtiii resna očetova beseda, ki kaj izda iti olidiži dinžino v redu in pokorščini. Naše matei'e so i'cs pi'eobložene z delom in skibmi za obstanek družine, posestva itil. Njihova vzgoja je v bi'oz-niejni materinski ljubezni, ki kaj rada popusti, a še rajša odpusti in pozabi in Če ji! bi idkost le prevelika se razjoka.
I^lladina pa je vsled svetovnih dogodkov razhui ljiva vsled naíÍonieŠranja očeta in stai'fijšili bratov pri delu samozavestna, ponosna in vsled materine popustljivosti svojeglava.
In tako se vdaja bolj in bolj škodljivim razvadam, ki jo žugajo oslabiti in pokvariti.
in da se lio ne zgodi, obračam se do vas, matere s })i'ošnjo, da pomagate učiteljstvu z vsemi močmi kjei'koli moi'ete, da se zatro grde i'azvade, ki se jih je vaša mladina že oprijela.
K'ajenje tobaka je zdiavju mladine zelo škodljivo, l'oglejte mateie one otroke, ki kadijo, kako so bledi, slabotni, bolehni ! Trsa jih bolijo in teka nimajo, NÍČ živahnosti; nič pravega življenja ni v njih.
J'očasi se zastrupljajo s tobakom in tako legajo tiajle))še nade vaše še v nežni mladostni dobi v ])rezgodnji grob.
Zato jja kajenje tobaka že šolske postave prav strogo prepovedujejo šolski mladini.
V začetku oti'ok samo poskuša, a ker se mu to zdi imenitno — fantovsko, itremaga prve neprilike in kadi vedno pogosteje in ko zapušča ponavljalno šolo, je že cel tobakar. Tako mu je postal tobak že v dtihi, ki bi ga nikakor ne smel poznati, — potreba in pozneje navada in strast.
Čim več i)otreb pa ima človek, teni iiesreČnejši se čuti. Najsrečnejši in naj-zadovolnejši je pač tisti, ki najmanj potrebuje. Ako matere svoje otroke res ljubite in jim Želite dobro, skibite, da pi'avočasno odpravite vse navade in razvade, ki bi utegnile pozneje povzročali biidkosti In solze vam in njim ! Prepovedujte jim tobak !
Največkiat kadijo otroci skrivaj. Seveda učitelj in učiteljica ne smeta videti in da mati ne vidijo, je tudi dobro. Ta se zbirajo i)o samotnih mestnih ulicah mestni-, za skednji in kozolci pa vaški dečki in pušijo, da je groza. Kdor .veČ prenese in močjiejši tobak kadi, ta je junak. P.o neprevidnosti, katere je pil otrocih vedno jircveč, pade utrinek ali ogoi'ek cigarete v slamo itd,, pa nastane jiožar, ki požira dom za domom in goni sirote bj'ez doma po svetu. Kdo je zažgalV Časojiisi poročajo navadno, da so se otroci igiali z užiga-licami. A )U'e])ričani bodite, du je v 99 slučajih od U)i> ghiviii vzrok cigareta in ne le užigalica! — Kdo naj gasi v teh hudih časih, ko so naše vasi skoro prazneV
Kje pa dobijo denar za tobak V
„.Alamiea, zvezek sem po])isal, ])cro neče več pisati, svinčnik sem izgubil, dajte mi detiai' za novo!-' l'a kupi paglavec cigarete in jili didi s tovariši.
Se žalostnější slučaj : Fant ukrade doiua par mei-ic žita, pa hajd k brezvest-nežu: „Kupite to-le, nič nimam za cigarete!" Pa je denar. ICako je pa pridobljen, se ne vpraša; cigarete so tu — in to zatiostnje.
LISTEK.
Neusmiljenost z našimi ujetniki v Srbiji.
Dne 11. aprila je prinesel „Slovenec" pretresljivo uiadno poročilo o nečloveškem l>ostopanju z našimi ujetniki v Srbiji, katero ponatisnemo svojim cetijenlm Čitateljem, da tiuli oni dobijo upogled v srbsko grozovitost ^'''i^zsrčnost. Upravičeno se bmiio potem vpi-asaU: ^[{.g ^cdai' motilo tiste ljudi, ki so bili toliko zavei-ovant vsi'bsko poštenje in ki so se do širokoustili, da sta Srbija in lielgrad središč, jugoslovanske omike?"
Že med vojnico s Srbijo so dohajala najžalostnejsa i)oročiUi „ nečloveškem jio-stopanju z avstrijskimi ujetniki v tej deželi. Avstiljska vlada je ponovno odločno pro-t'istirala proti tej kršitvi mednarodnega rj'«va. še-le zadnji čas je ])ostaI znan ves »'««■-g Itaibarstva proti neoboroženim voj-""'I "j<itnikom.
je bila srbska armada pregnana z lialkana, je vojno ministrstvo najhitrejše odposlalo pomožna poslanstva v Srbijo'in
JMacedonijo, da reši tam tiste zaostale vojne ujetnike, ki so prcst,ali nečloveško postopanje. Ta poslanstva so našla razmere, kakršnih bi si noben kultuinl človek v XX. stoletju ne tiiogel pi'edstavljati.
lino teh poslanstev je šlo pod poveljstvom majorja Otakarja (Jaška v Skoplje in od tam proti liitolju. Posrečilo se mu je rešiti več sto vojnih ujetnikov iu jih poslati v bolnišnico. .Major Časka poroča, da so na pomožna postajališča priliajali vojni ujetniki v skrajno slabih oblekah, popolnoma simjšani in 'oslabljeni, sestradani, pogosto z odmi'znjenimi udi. Ti ujetniki so poročali, da je mnogo tisoč vojnih ujetnikov posebno v Albaniji vsled iiomatijkanja, ti-pinčenja in nalezljiviii bolezni umilo, aH [la so jih, ker niso mogli več naprej, enostavno pobili.
To poročilo se iziiojjolnjuje s sto dj'Ugimi zapisniki z osebami, ki so liile same v ujetništvu in so osebno jiilčale o bai-barstvu proti ujetnikom. L'olkovni zdravnik dr. Ivan Gagulič, kaierega so poslali v Itebro, poioČa:
„Tu ladi bolezni zaostale avstrijske vojne ujetnike, okoli ii'ii) po številu, .so
našli Bolgari v bednem stanju. Pre-jiuščeni milosti njim prijaznega itrebival-st.va, jih je, ko so vsled večtedenskega pomanjkanja In mraza postali pi'avi kost-njaki, spočetkoma unii'lo ik) 20 na dan vsled splošne oslabelosti ali črevesnih bolezni. IJi-ez perila in obleke, biez obuvala so ležali ubožci v tukajšnjih zapiišČenih hišah skrit,i in čakali na skorajšnjo rešitev od nadčloveških bolečin." Zdravniku se je posrečilo rešiti pi'(!živele ujetnike.
Mnogo več kot Ui kratka poročila ])ove resnična žaloigra ogromnega gorja, ki jo vsebuje poročilo enoletnega prostovoljca medii-inea, nadlovca Karla CSiintberja in ki se mora označiti kot moritev naših ujetnikov.
Knoletnik je prišel v ujetništvo in so ga kot iiKidicinca u])o]'abili v srbski glavni bolnišnii'i v Nišu. Iz njegovega poi'očila podamo sledeče glavne točke:
Óe so avstro-ogrski vojaki unii'li v ujetništvu, so sriiskl vojaki in civilisti postopali ž njimi i)iost.aško in nečloveško. Odvzeli so jim vse uporabne predmete, celo plašče, hlače in čevlje, i)osei)no ))a dragocenosti. Kdoi' je bil osumljen, da je
skril uro in zlato, so ga peljali na stran in ga tam i)od gi'ožnjo takojšnje usmrtitve oi'opali. Tako .so postopali deloma tudi srbski častniki. Pri obložbali so se ti večinoma smejali in nikoli poiiutgalt, Nekaleii sibski častniki so si dovolili šalo, da so ujetnike postavili v visto in jim dajali zaušnice.
Za stanovanje ujetnikov v Nišu so vporabili iileve, skladišča in skednje. V lU'ostoiili, ki bi zadostovali kvečjenui za SI.HJO mož, so stlačili iif.i.OUO ujefiiikov. A' hlevu za 90 konj je bilo stisnjenih 2000 mož. Na stol,ine jih je moralo meseca decembra v globokem blatu in največjem nu'azu cele tedne ležati ponoči na jjrostem. Poleg tega je še neju-estano deževalo, ňe-le 1)0 liožiču je bilo nekoliko boljše. V Nišu je ostalo samo SOOn mož v hlevih in lojjah. ICako so ti izgledali, se ne da popisati. Pol lela je spalo v njih na tisoče njtîtnikov, nikoli jili niso očistili, niti eidiiat niso da!i sveže slame.. Povsodi je kar mrgidelo nši. Te neznosne razmere so vladale po dohodu de-eemberskili ujetnikov po celi Srbiji. Povsod so bili najbolj umazani in razjiadli hlevi dovolj dobri, da so notri spravili ujetnike. Takratni iioveljniki se niso })rav nič brigali za usodo ujelnikov, zdelo se je celo, da so
Pa tudi uiatcrc same kupujejo otrokom cigareto ali jim dajejo denar /-aiijc. „Saj mc ne ttboga, če mu iic dam", tožila mi je mati. „I, revež ttiora vendar tudi kako veselje imeti", odgovorila mi je druga.
Uboga mati, ki vidiš v sírujtu veselje /a svojega sina! Sedaj še ni revež, doklei' ima tebe, a pozneje bo gotovo iti tega itiu bodeš ki'iva ti — mati!
S cigaretami v ustih so pri.šli nekje dvanajst- do trinajstletni deÔki v gostilno na liter vina. lii ko je enega izmed njih mati pošteno kaznovala, je iia zunaj ostal vso noi.
Da, matere, za tobakom pride gostilna in ])ijaii6evanje,' za tem ponočevanje, kvar-tanje, pi'etepi in poboji in slednjič ječa — za vas pa bridka, brezmejna žalost!
Saj: „N'ajliiij5a starišev bolečioa, če mora sram jih biti sina."
Veliko ste stoj'ile, vi'lo niatej'e, v času vojske, da, naravnost junaško sc držite in svet strmi nad vami in vašim delom.
Pa prosim in rotim vas, ne pozabite pri teh velikih skrbeh, pri j)reobiliiem delu na vzgojo otrok! Pomislite, da so vam izročeni od Boga, da jih vodite k Njemu, ki bo zahteval zanje oster račun! Pomislite dalje, da morda ni več tako daleč čas, ko se bodo vračali vaši možje, ovenčani z lavorikami zmage domov in bode njiiiovo prvo vprašanje po otrocih, ki jiii toliko časa niso videli, po katerih so tako vroče hrepeneli! Pomislite slednjič, da bode potrebovala domovina tudi po vojski krepkiii, močnih in dobro vzgojenih sinov, ki bodo izpolnili izpraznjena mesta po naših družinah! A naša mladina ne bo močna in krepka, no bo dobro vzgojena, če se bode udajala škodijivim in grdim navadam in razvadam, ki ji izpodkoptijejo zdravje in Življenje.
%ato pa z združenimi močmi na delo za blagor naše mladine!
Tebi mladina pa le eno: Pomni, da je največji junak tisti, ki sebe premaga!
Janko Grad, jirov. n. kr, oltr. iol, nadz.
Prvo žveplanje.
Óas prvega žveplanja trt je tu. Prvo žveplanje se izvrši najbolje takrat, kadar dosežejo trtni poganjki dolžino kakih 15 do 20 cru, tako, da se že zarod dobi'o pokaže, Žveplanje se vrši lahko s piišicami ali pa z žveplalniki.
Najbolje je, da ga izvi'šimo z žve-plaliiikom, ker Žveplalnik žveplo bolj f i n o razpraši kot pušica, kar je vsekako bolje za trto in pri tem se manj žvepla porabi kot pri pušicah.
Žveplo je na trto le na fino natrositi. Ako se ga natrosi na debelo, povzroči to
želeli, da kolikor mogoče veliko osovražejiih „švabov" umrje. Še-le, ko je pričel divjati pegasti legar, so napravili nekaj proti-odredb. Še-le sedaj so slušali opomine avstrijskih zdravnikov, lazdelili ujetnike po deželi, jim dali boljšo hrano in postrežbo, v.sled Česar je unn'ljivosL i)onehala. Pravega ujetniškega tabora pa niso napi'avili. Moštvo so enostavno razdelili v bataljone in stotnije, ne da bi delali kaj razlike med šai'Ži, aU pri enoletnih i)rostovoljcih in kadetih.
Kakor kaznjence so zaposljevali naše vojne ujetnike pri najnmazanejših in pri najnižjih delih, tudi za čiščenje kanalov. Ozirali se niso čisto nič na inteligenco in na šarže. Kršili so mednarodno pravo, ker je moralo veliko vojnih ujettiikov kopati sti-elske jai'ke tik za bojno črto. Iziičeni delavci so morali trdo delati v državniii in v zasebnih delavnicaii. Večina je ti-do delala na polju. Na tisoče ujetnikov je umilo radi jiredolge delovne dobe, J'adi pomanjkljive hrane in ker niso imeli nobenega počitka. Delati so moi'ali zastonj kot sužnji, le pri zgradl)i železnice Niš-Knjaževac so jih plačevali. Preteklo je veČ mesecev, predno so določili delavno dobo in dneve počitka.	(Kodct- sledi.)
ua trti, zlasti na jagodah, lahko hude opekline. Jaj^ode postanejo gi'apavc in se razpokajo ali odpadejo, To velja seveda po,sebno za drngo in tretje žveplanje.
Zn manjše posestnike so prav jtri-poroČljivi ročni žvo])la]tiÍki sestave „Viti-dobona"-, kei' žveplo mijpi'vo čez posebno sitce prcsejîijo in ga potem še-le sapa iz melia izpihuje, medtem ko piha pri ih'ngih, navadnili ročnih žveplahiikih sapa iz meha naravnost, v žveplo, vsled Česai' trosijo taki žveplalniki žveplo neenakomerno, v kepah in sploh j)ieveč na debelo. Nalirbtni žveplalniki sc dobe dvoji; ženim melioin ali z dvema. Slednji <l(!lajo hitreje. Pre-sejaliH) priiii-avo imajo vsi.
Žveplanje se mora izvršiti v vi'očetii, s o 1 n č n e m in Če je le mogoče i) i' e z-veti'jiem vremenu, kei' veter sicei' žveplo drugam zanaša, kakor je namenjeno,
Ue ni isti dan in vsaj še naslednji dan, ko smo žvejilali, solnčno in vroče vreme, potem žveplanje ne izda zadosti. Žveplo se namreč mora na trti nekako {»ripeči, potem učinkuje in i)otcin tudi na trti drži in ga dež ne opere.
Žveplali jo treba ne samo zai'od (grozdje), ampak tudi vsaj vse okoli njega stoječe liste, najbolje pa vse zelenje trte.
Žveplo za žveplanje mora biti čisto in tnora biti jako fino zmleto, Oirobo žveplo ne učinkuje dovolj.
Sveže Žveplo je boljše kot staro, pa tudi staro žvajilo se da porabiti, če si ga pravilno pi'ipiavinio. Treba ga je najprvo na razprostrti i'jnhi na solneu dobro posušiti in nato Čez prav fino sito presojati, da se kepice razdele.
Na Nemškem mešajo med sveže žveplo liresejan lesni pepel (na 1) delov žvepla en del pepela). Pepel podpi'e učinkovitost žvepla iit ]>rcpreči, da bi se žveplo spi'ijelo v kepice. Kdor ima čisto žvei)lo, lahko to izkušnjo vporabi že letos; kdor bo pa letos dobil potom žu^tanstva naročeno ž veplo, temu tega ne priporočam, kei'letošnje žveplo ne bo tako čislo, kot prejinja kta,
Žvephi sc na leto trikrat. Pravočasno in trikratno Žveplanje je važim zlasti za one vinogradnike, kjer sc je lani bolezen (plesnoba) [irikazala. Tam so je je letos \)o-sebno bati. Drugič žvoplanm v cvetju, tretjič tedaj, ko dosežejo jagode debelost giaiia.
Žvepla se labi povprek za 1000 til: za prvo žveplanje \ do	za di'ugo
in h'etje žveplanje pa po ^V-j do îi'/ikg.
Pri trikratnem pi'avilnem žVeplanju porabimo tedaj na hektar G5 do HO kg, na oral 40 do 50 kg žvejda. li. Skalický.
Teden Rdeč. Križa v Novem mestu.
V ta namen sestavljen krajevni občinski odbor je prevzel vso akcijo „Tedna Rdečega Križa za Novo mesto" v svojo oskrbo ter jioveril nadaljno izvršitev po častitem učiteljstvu šolski iidadini. Naša za blagor domovine vsikdar navdušena jidadina pod vodstvom svojega uČiteljstva in nekaterili dam se je pa te častne naloge tudi povsem in z največjo marljivostjo, vnemo in srčnim veseljem zavedala, za kar ji gre prva in najlepša polivala, Dijaki-gimnazijci, učenci in učenke ljudskih šol so naravnost tekmovali med selioj, lido si bode iďidobil večjiii zaslug in dosegel večje naklonjenosti in več darov pfi mestnem občinstvu. In zares se je naše meščanstvo iz vseh stajiov nad vse častno odzvalo povabilu omenjenega odboi'a „Tedna lldeč. Kiiža" ter je zopet z dejanjem pokazalo svojo avstrijsko-domoljiibno mišljenje, ki jo vedno na pravem mestu in ima vsikdar odprte roke v dobre in posebno še v vojne podporne namene, o čemur smo se že vc-likoki'at prei)ričali v času dolgoti'ajne vojne. Prihitelo je tedaj Novomesto z radostjo in z izdatnimi darovi naproti naši diagi ini-biraliii mladini, da je tako v resnici izvršilo k]'asno zo))et svojo Človekoljubno in patri-jolično dolžnost do cesarja in domovine
in v pomoč svojemu bližnjemu. — Čast slavnemu učiteljstvu, ki je spj'cmljevalo in podpiralo šolsko mladež pri nĚ^bi^arlju doneskov in prodaji znakov in cvctk! Hvalevredna pa jc bila tndi velika požrtvovalnost častitili dam tukajšnje iKidružnice „Rdečega Križa", ki ^o znano ljubeznjivo pomagale pri razdelitvah cvetlic in znakov!
Spored se je višil sledeče: Dne l.maja je bil cvetličen dan, i)rodaja umetnili cvetk in patrijotičnili znakov, kar so oskrbovale dijakinje vtšje gimtiazijc in učenke ljudskih šol. Dijaki in ttčenci .so [la raznašali v spremstvu svojiii go^^podov profesorjev in učiteljev po vseh hišah in stanovanjih vabila, nabiralne pole in prijave za nove člane „Avstr. društvu Rdečega Križa" in fio ob enem pobirali prostovoljne darove v puSice. — Dne 6, maja pa so ravno isti zopet pobirali nabiralne pole in piv jave z dotični m i vpisan inn doneski ter nabirali zopet i)roste prispevke v pusice, —
V	nedeljo 7. maja i)a so sc zraven nmctnih cvetk in znakov prodajale sveže cvetlice, ki so jili v ta plemenit namen radevolje darovali posestniki in posestnice novomeških vrtov ter graščine Pogancc, Ruprčvrh in Starigrad, za katero ljubav se jim izreka najtoplejša zahvala. Prodajala je zoi)et vrla ženska šolska mladina in nekatere di'uge gospodične. Vsem vsa Čast in hvala!
lispeli „Tedna Rdečega K'i'iža vNovcm mestu" jo bil tudi nepričakovano dober, kakor svedoči nastopni izkaz; V Novem mest.u se je nabialo J. maja: za prodane znake in cvetice K (i0rr!)S ; za pi'ostovoljne darove, nabrane od dijakov, kion 106T7; ti. maja: za članarino, nabiralne pfde in za prostovoljne darove, nabrano od dijakov in učencev deško šole K 1 1Í)9'Í)G; 7. maja: za znake in cvetice	; fo jc (odaj
skupaj kron 2425'02. — Od krajevnega novomeškega odbora za „Teden R, K." so kupile: občina St. Peter znakov za K 19; šola Prečna znakov in cvetic za K 54; šola Vavlavas znakov in cvetic za K 59; Soli Brusnice in Gabcije znakov in cretic za K 180. Tedaj se je nabrala v Novem mestu skupna častna svota za K 2737'(iii.
Kakor slišimo, je bil uspeh „Tedna Rdečega Ki'iža'' tudi v novomeški okolici iii v celem oki'aju vsepovsod sijajen in blagoslovljen, gotovo jirelep dokaz Dolenjcev njihove udanosli do Roga in cesaija in dokaz njihovega dobrega iti usmiljenega srca. — Bog plačaj vsem stoterokrat!
DomaČe in tuje novice.
Oprostitve prihoda k ponovnemu prebiranju v letih 1897 do 1866 rojenih črnovojniških obvezancev. Da se odstranijo nastali dvomi glede obsega izjenuie določbe (.očke S) pozivnega oklica „9" z dne 18. aprila 1916, po kateri so dotični, kateri so še seda j veljavno oproščeni črnovojniške službe, izvzeti od dolžnosti prihoda k prcbii-anjn, jc c. ki', ministci'stvo za domobranstvo sledeče naznanilo : Kot „še sedaj veljavno oproščene je smatrati v smislu navedene določbe le one, kateri bi bili, ako ne bi bili opi'oščeni, nejio-srod n o i n h re z n ad al j n ega k čriio-
V	o j n i š k i službi z o r o ž j e m obvezani, . bi tedaj imeli takoj odriniti v službo z
orožjem, za slučaj, da oprostitev vgasne, to so 1. oni, katere se je spoznalo vže pii prejšnjem iirebii'anju kot „k či-novoj nišk i si u ž b i z o rož j e m sposobnimi in 2. oni, katere se je s voj Čas po dokon Č a ni si 11 ž bon i d o I ž nosti i z skupne a r m a ile, vojne morn a ri ce, deželne b ]■ a m b e alt o r o ž n i Š t v a prestavilo v č r n o voj n o. Xc spadajo sedaj pod izjemo kar skraja in so tedaj splošno vsi oni dolžni priti k prebii'anjii, kateri so monia bili ne glede na prebiralni sklep „K črnovojniški službi z orožjem nespo.sobeii" oproščeni črnovojniške službe ali so pa bili spkfh opr'oščeni le od iiri-tegnitve k črnovojniški službi brez orožja
odn. kot za tozadevno službo določeni črnovojniški obvezanci, i^a tudi k navedenima skupinama onih, ki priiiejo v poštev za izjemo dolžnosti piihoda k ])rebiranju, je še pri])omniti. Ud Črnovojniških obvezancev navedenih pod I. in 2. iiiso izvzeti in so tedaj obvezani ])rebii'anja vsi oni, katere se je od časa preliiranja, odnosno po jucstavi v črnovojno (potoni siiperaj-bitracije ali povodom predstave ]))'i morebitnem ])rejšnjiiii vstopu v vojaško službo)
spoznalo nesposobnim za či imvojniško službo z orožjem, ker je smalrati njih oprostitev s tem za brezpredmetno. Razun tega se glede na toČko 2. opozarja, da se zamorejo vsi oni, ki so postali šele z razširitvijo Črnovojinške dolžnosti v maju 1915 zopet črno-vojni obvezanci, tudi kot nekdanji „doshiženi" splošno šele na podlagi pre-biralnega sklepa pritegnili k črnovojniški službi z orožjem in zamorejo tedaj vedno le spadati k skupini navedeni pod t.
Roditeljski sestanek ste priredili SoUki vodstvi novomeške deške in dekliške ljudske šolo v torek 9. maja oh ij. uri zvečer v mestni dvoi'ani, I'redaval je piov. c. kr. okr. Šol. nadzoï'nik g. Janko (îrad. Najprvo jc govoi'il o pomenu roditeljskih sestankov, pri katerem hoče posebno raz-pi'avljati o četrtem vojnem posojilu. Na to je ob kratkem a temeljito razložil ta l)redmet. Ob koncn je Še omenil, da so tudi otroci dovzetni iž stališča domovinske lju!)ezni za to vojno posojilo, mi kar jih naj roditelji in učitelji napeljujejo. Želeti hi bilo vsekakor večjo udeležbe jiri drugem roditeljskem sestanku.
Umrl je po kratki, mučni bolezni, v 54, letu svoje starosti dne fi. maja t. I g. dr. Řtďaii Kraut, c. ki. .sodni svetnik in predstojnik c. kr, okrajnega sobišča v Novem mestu, Ranjki j(; užival ugled lako med svojimi sovrstniki kot izboren jiiiist, kakor je bil sjioštovan pri meščanstvu in prebivalstvu celega sodnega okraja novomeškega kot blag in pravičen sodnik. Ehako i)riljiibljčn jc bil ])ovsod na svojih pi'ejšnjiii službenih mestih, zlasti v Logatcu, kjer je bil več let predstojnik okrajnega sodišča. V svojem prostem času se je mnogo bavil s slovensko stenografijo i)o Fauimanovem sistemu, ki ima za naš slovenski jezik veliko bodočnost. Obžalovali je zelo, da njegov mnogoleten trud iti rodil tistega sadu, ki ga ta sistem po svoji priprostosti zasluži, ťogreba dne S. maja ob 5, uri popohidne se je udeležilo iiradniŠtvo vseb c. kr. uradov v Novem mestu, mnogo njegovih prijateljev in znancev ter itrav obilo meščanstva. Pevski zbor mu je milo zapel žalostinko pred hišo in na grobu. Rodi mu ohranjen blag spomin!
Nagrobni venec. NovonieSki sodniki in državni jiravdnik so s Um počastili spomin na uglednega svojega sofrudnika dr. Št,ei'aiia K r a u t a , c. kr. deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Novem mostu, ki jc sredi svojega najboljšega lielovatija dno (J. maja umrl, da so naklonili namesto venca na grob SOK v dobrodelne namene.
Umrl jc v Ljubljani ces. svetnik g. Fran Doberlet dne 5, maja po zelo mučnem (.ipljenju. v S5. letu starosti ter bil položen v nedeljo popohidne k večnemu počitka pri sv. Križu v rodbinsko grobnico. Naj počiva v miru! —Fran Doberlet. je bil tovarnar poliištva in tapetnik, imejitelj zlatega in zaslužnega ki'ižca s krono, in brez ki'one, častni meščan deželnega stolnega ..mesta Ljubljane in častni član več gasilnih društev. Rajni Doberlet je ustanovil ljubljansko gasilno društvo, kateremu je načeloval nad 30 let. Kot tak jt bil sila delaven in vesten, zato se je društ vo lepo 1'azvijalo in napredovalo, listanovil je tudi Zvezo gasilnih društev in je bil tudi mnogo let njen predsedrdk, /adnja leta je opešal. Ker ni mogel hoditi, je bil navezan na svojo bolniško sobo, kjer jo sameval otožen, ker se je čutil zapuščenega. Ril je pa rajni Doberlet znan med gasilci križem cele dežele, Saj je množica gasilnih društev
zlasti stai-ejsiti, njegovo delo. Zato imi gre po vsej ])vi\v'm imstov us;tanovitclja in očeta kranjskega gasilstva. Celo njegovo življenji; je Ml" tH>sve('^,eno delu za javni blagor, zlasti za gasilstvo. V /goilovini kranjskog}» gasilstva bo njegovo iiins trajno lilestelo. Ćiis!. in slava njtigoveiini spornimi, njiigovi (Íiiši pa voetio plarllo na<i /vc/daiiii ! Pogre!) je bil velikanski. Tuleg gasilcev iz mesta in okolice ter zastopnikov mnogo tlriišlev iz cele dežele Kranjske (novomeško gasilno tlrtišLvo so zastopali Jos. J3ergmaini iit gospoda PreŽelj in Stopai') so izkazali i)()kojnikn zadnjo east tudi najvišji dostojanstveniki ljubljanski. — Pred odbodoni gasilcev k pogrebu je imel načelnik „Zvene gasilnih društev" g. Tiu'k nagovor pred Mestnim donioin, v kateretn sc je s toplimi besedami spominjal velikih iiaslug, ki si jih je pokojnik pridobil za gasilstvo na Kranjskem.
Poročil se je v nedeljo 7. niajnika v kapiteljski cerkvi v Novem mestu gospod Franc Hornian, posestnik iti gostilni('ar na Malem Slatniku z gdč. Uršulo Gorše, iz Novega mesta, iselimo obilo sreče!
Novomašniki leta 1916. Posvečeni bodo v ljubljanski škoiiji v mašnike naslednji gg. bogoslovci: a) Iz IV. leta: 1. llnkovec Martin iz Trebnjega. 2. (^orše Martin iz Sodi'ažice. 3. Jagei' Matija iz Ljubljane. 4. Kalan Janez iz Řkoťje Loke, 5. Kle-menčié Jožef iz Dola, ii. Lavrič Vincencij iz Starega trga pii Ložu. 7, Skobe Ignacij iz i^iižetiiberka. K, Skubic Anton îz Řniarija. 9. Sitarliakl iz ňtange. 10. Tome Alojzij jini. iz títiiarija. 11. Torkai' Aidon z líleda. lií. '/Aittk Kavol iz Velikih Lašč. — \)) Iz in. leta: 13, Flajnik Peter iz Vinice.
14.	Komljaiiee .Janez iz liučke, 1.5. Stare Andrej iz Sore. 16. Traven Štefan iz Vodic. 17. Urbauec FfanČ. iz Srednje vasi p, Bohinju. 18. Zor Vincencij iz Pi'eske. 19. Zore -Tanez iz Smlednika. 20. Žužek Jožef iz Velikih LaSC. — Višji redovi se bodo delili: dtic 7. maja (2. nedeljo po veliki no^i), dijakonat 1 7. jiinijii ^ivateiPto soboto po binko.št.ih), presbitei'at 24. junija (goil sv. Janeza Krstnika).
Drugi strojniški tečaj pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani se vrši od 17, maja do 27. maja t. 1., ne pa od SL do 31. t. m. kot jc bilo že objavljeno.
Oddaja žvepla. Nujno potrebnega žvepla še ne dobimo in se bo vsa njegova dobava žalibog močno zakasnila. Kakor poroča Splošna Zveza kmetijskih zading v Avstriji dcželneniu odboru, je bilo e. ki', poljedelsko ministrstvo primorano, ustaviti vse odpošiljanje žvejda iz Kolina naÚeškem, ker se je izkazalo, da se je žvei)lo potoma vnemalo. Ministrstvo mora sedaj ])red na-daljnim razpošiljanjem dogiuiti, kaj jo vzrok tej nevarnosti, da je žveplo, ki se melje v Kolinu, tako vnetljivo. Dokler se to in-eiskave ne končajo, toliko časa ne bo mogoče dobiti žvei)la. Ohv(iščanio o tem vsa nasa žujjanstva In prizadete vinogradnike, ki sio vsied te velike ne-]U'ilike primorani, svoje vinograde iiajjnej škrojtiti in šele potem kasneje žveplati.
Oglasil se je iz italijanskega ujetništva Jožef Novak doma iz Vel. Cikave.
je, da je že osem mesecev ujet in
da mu jc zelo dolg čas in da mu "latgka tobaka.
_ Vsi dolenjski možje in fantje, ki smo
pn Janezovem regimentu, v divjiii gorah, Žeinno vsem ljubi,,, ženam in pridnim dekletom, _ki obdeljujejo same dolenjske vinske gorice, vesele velikonoČiie praznike! Upamo, da se sni<lemo že v jeseni v zidanicah ah hraiiidi m bo„„, j^^ko rekli.
Trgovce z manufakturnim blagom, prodajalce storjene obleke, konfekcionarje, krojače in druge interesente opozarjamo,
,la jc zaukazan popis zalog volnenega in polvolnenega blaga, konl'ekcionii'anega blaga, odej itd. I'rijave je podati p,» stanju z dne 30. aprila 191(j do naji,ozncjc
15.	maja 1!UG na posebnih prijavnih listih, za kateie sc je oglasiti pi'i pristojni trgovski in obrtniški zbornici.
Skrb za letošnjo krompirjevo letino!
C. kr. kmetijska druiiba kranjska nas pi-osi, kmetovalce na to-le oiiozoiiti: V sedanjili razmerah je bodoča dobra ki'om])irjeva letina glede preskrbe s potreiinimi živili odločilnega ])omena, saj je krompii' naš jioglaviten in najviižnejši živež ler obenem najvažnejše ki milo. Vsled ugoiinega in gorkega vremena se je letos vobče s saditvijo krompirja prezgodaj pričelo, zato je veCinoJiia že posajen; toda mrzlo in mokro vreme, ki je ])o saditvi veČ tednov trajalo, mu ni pustilo uspešno kaliti in rasti. Mnogo prezgodaj posajenega krompii-ja je vsledtega Že dva do tri tedne' ali Še dlje v zemlji, ne da bi bil Še vunkaj prišel. Od I,ega prerano posajenega krompirja bo silno veliko zgnilo, celo, ker naši kmetovalci nerazumno raviiajo in večinoma sade rezan krompir, ki rajše gnije kakor cel in ki tudi da znatno manjši jiridelek. Kmetovalci, ki bodo imeli vsleil nn-zlega in moki-ega vremena redko izkaljen krompir, se inijno pozovejo, da jtrazna mesta takoj jiodsade z novim semenskim krompirjem tei' inij bodo pi'epričani, da podsajen k)'omi)ir kmalu dolLiti popiej posajenega, ki bo dozorel v istem času. V prid kmetovalcev samih in eelokupnosti je, tem potom zagotoviti dobro krompii'jcvo letino.
Nesreče. V bolnico Usmiljenih bratov so bili v teku tedna si)rejeti sledeči jio-nesrečenci : .\vgust K ii s s e 1, klejiarski mojster v Novem mestu, ki je padel ko se nni je pri delu izpodmaknila Icstvica in se je poškodoval na desnem kolku. — Jože Struma, ))os, siu iz Klečeta ju'i Žužemberku, je padel z drevesa in se poškodoval na levem kolku. — Ambrozij Križaj, liegunec iz Goriííe, je prišel pod voz in si zlomil levo nogo v stegnu.
Oprostitev planšarjev in sirarjev od vojaške službe. C. in kr. vojno minististvo je sporočilo, da veljajo 1, IDIT) izdana določila glede odveze jilanSaijcv in sirarjev po i)oklicu od vojaške službe tudi 1. IDld. Po ttsli dolorilllt se smejo t.ake vojni službi podvi-žene osebe, ki ,so še zadaj za vojnim ozemljem, ki jih je lahko dalj časa pogrešati v njih sedanji vojaški službi in glede katerih je brezdvomno dokazano, da jih ni iiikakor mogoče pogrešati in nadomestili pri planŠarskili in sirarskih opravilili, v času od začetka junija do sr-ede septembj'a in kjei' bi bÍ!o to potrebno, tudi do konca septembra od vojaške službe. Tozadevne pi'ošnje, v katei'ili je tuivesti natančne vojaške in osebne i)odatke onega vojaka, za katerega se predlaga oprostitev, je vlagati pri okrajnem glavar.stvu, v čegar ozeitdju je dotično planšarstvo ozii'. sirarstvo.
Iz ruskega ujetništva je že op^etovano pisal svoji ženi v Íílcbe št. 1 2 [lošta ňt. Pctei' pri Novem mestu Kran Židaiiek, — bivajoč: Slancija Ilvorostjanka Hutoi' lio-rislovskij Iji'innikov Rosija. — Pravi, da jej je že mnogoki-at, pisal, a njeiiega odgovora ni še nobenki'at prejel. Luc 14. marca 1910 jia jej jc pisal obširneje pismo, ki je ziiamovaiio po ruski in avstilj-ski cenzuri. Pisano je v slabi nemščini. Mož omenja, da se mu slabo godi in da je pri slabem zdravju. Delati mora na neki pristavi, kjer si služi 12 riddjev na mesec, a brez vse iirane. Ljtosljeni so trije, ki moi'ajo vstajati oi) ireh zjutraj in nepi'enelioma delati do noči. To traja dan na dan na svelek ali pet.ck. Poleg stoji „vavpt" in nad njimi ki'iči ter [ui-ganja. Ker je bil ozebel, ga noge bole; šel je k zdravniku, ki je jeket, da ga mora poslati v bolni(;o, ali trdosi čni oskrluuk tega ne pust.i, — Trije Ijudjti imamo 260 svinj krmiti in snažiti. Dne 11. marca so me silno bolele nogo, da nisem Šel na delo. A naš oskrbnik pošlje policaja s korobačem, ki me je tako natolkel, da .sem bil ves čin. Mi smo piodana kii. Tako življenje imamo avstiijski ujetniki na Ruskem . . . Ker je pismo imela v roki k. k. (-rejneins. Zentr. Naclnv, liiiro — Zensur Abt. Wicn, je najbrž o tem obvestila jioklicano oblastvo za naše ujelnike.
Doneski k vremeiioslovju Beie Krajine.
,J. SilKlSlj.
G vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih.
.Med pokrajine na Kranjskem, ki imajo po letu večkrat hudo vročino in sušo, je lîela Ki'ajiiui za vipavsko dolino prva. Vsaj imamo tu marsikatei'o leto izredno vročino, da kaže toiilomer na solncu okrog poldne ali popoldne celo po do U0(' vj'oćiiie, vsled katei'e luistane večkrat tudi prav občutljiva suša, posebno še, ker ima lîcla Ivi'ajina, kolikor me uči skušnja zadnjih ř5(J let, piemalo padavin in posebno še njene najjužnejše žui)nije, AdleŠiči, Prei(dia, Vinica. Ugodna lega Bele Krajine in njeno milo liodnebji! pa sta tudi vzrok, da je vegetacija v njej za kaka dva do tri teilne pred ono drugili krajev, seveda izvzemši Vijiavo, Naj objavim tu iz tukajšnjih župnik kronik posvojili zapiskih |io.samezne slučaje hude vročine in suše v zadnjih 30. letili,
L. 1887. Od julija do ^.avgusta je bila prav huda vročina in suša. V vsem tem času je deževalo samo eid;rat, 24. jul,, toda pj'av malo, da še zelju ni ])i'imočilu. Zemlja je bila ponekod kar razpokana. Slive, ki so bile vspondadi jirav polne, so se vsled suše močno osipale. Lipama pred župniščem, ki smo ju posadili 29, marca in 1, aprila, kakor tudi presajenim mladim slivatii po župniškem vrtu, smo morali večkrat prihvati z vodo, da se niso posušile. 2. in 3. avgusta je sicer zopet malo pri-močilo, toda ne toliko, da bi bili mogli orati za l'opo, Še-le v noči med in. in 11, avgustom je vendar toliko primočilo, t.otej čez Tj tednov, da so mogli ljudje (U'ari. Od 21. avgusta do 1.3. septembra imeli smo zopet prav hudo vročino in snŠo. V vsem tem Času ni bilo ne kaplje dežja. Toplomer je kiuoal n. jir. 2, .sejd. opoldne na solncu hot; 3. sept. 52 0 in 7. sept. 510. Tudi noči so !)ile gorke. Drevj'e se j(! ponekod kai' sii.silo in list je odpadal, kakor v imvembrn. Se-le 13. in 14. sept, je nekaj malega'jto-rosilo. Do dobi'Cga pa je namočil dež, kakor ni še od Petrovega, še-le v noči 21. sept. Vsled hude vročine in snŠe bila je vinska letina ])rav dobra in vino tega leta nmčno, ker je obi'odila posebno kraljevina in črniim.
(Daljo sledi,)
Vojni pregled.
Kiiiijinisko Itojišče. — Uradna poročila dne ill 3, iiuijii javljajo, da so mise čete v bojih v onemlju Aiiuinello ujele 87 ii!|)iticcv. V Doloiuitili, kjer so Itidijaiu zjuti'aj 2, maja iiapaiili našo |iostojaiiko mi ('roda del Aiicoaa in lia lliifreiiiio, so odbile "našo lirabre čete ol)a napada. Ljnti topriiški boji so se razvili 1111 pro,stora Col di Lana in priKivi. Italijanski napad na Roiíiwaiidapitíic je Jiil odliit. — 4. maja se uradno poroča: Proti tolminskem mostišču, proti jirostorn ]iri i^ovuu in proti več odsekom koroške bojne črte je sovmžiio topništvo včeraj pomnožilo svoje delovanje. Oaiies iionoči je prelctol iiolt sovražni zrakoplov in-i izlivn Vipavce miše črte, vrgel štiri bombe ter nadii^ieval svojo voiîtijo prvotno v severni smeri in naprej čez Idrijsko dolino v Ljidiljaiio in Zalog. Pri povriitkii tnn je pi'i Dornliergii naš topniški o^eiij ica|)rl pot. Isti čas so ga napadli naši letalci in ga zazgiih s streli, zato jo padel blizu gorištcegu vojaškega vcžbališča v rnzvaliiiuh na tla. Posadka, štirje možje, so mrtvi, Ital+^nski talior pri Viilese je napadlo vi'-eraj več naših letal ter so vriiilii, ko so vrglu veliko bomb in ))o tjnteni iioju v zraku, iioiioskodovami nazaj, Pojnorska letala so metala 3. moja popoldne bond)C na kolodvor, žveplenit tvornico in na vojašnico v Jiu-veni. ("Jpazoval se jo dober učinek in požar v žvejilein tvornici in im kolodvoru, Kljtdj ljutomu ohslroljcvaiijn jio dveh bfitcrijidi, so sc vsa letiilj vrnila nepoškodovana. — Iz Lu^iaiia so javlja, da se Je oilfietjal ('adonm z genoralnim štabom na tirolsko mejo. — Dne maja se nradno poroî'a, ila so našo čete po krepki pripravi s topovi pregnale sovražnika iz več postojank na lionihoiiu, ujele nad lOn alpinccv, rned njimi tri častnike in zaplenile .'1 strojnice. — Poveljstvo mornarice dne y. maja uradno ])oroča: Naša jio-inorska letalu so dne 4. tmija dopoldne «1»-stretjcvala Valono, popoldne pa Briiulissl.
Učinkujoče zadeto so bile v Valoni veCkrat baterije, pristaniške napravo in letalne postaje, v Hrindissi se je pii opazovalo vcù zadetkov v polno na železni.ške vlake, kolotlvorc in skladišču, mi .skupine ruMlcev pri arsenalu, V mestu jo i^azjiočilo več bomb. i'regnali smo sovražnikovo fctiilo, ki se je dvignilo v obrambo. O povratku domov naletela so Ictiila daleč na morju na križaiko „Marko l'olo". obstreljevala s polnim učinkom niošivo, ki jo stalo skupaj na krovu. Vsa naša letala vrnila so se iz Va-lone in Brîudissija kljub Ijiiteinu obrambnemu ognju nepoškodoyana nazaj.
Klisko Imjišče. — Nek avstrijski bojni letalec jc, kakor se maja uradno poroča, zahodno od Raranč sestrelil .sovražno letalo, — Po avstr. uradnem poročilu dne 4. maja so naše čete severozahodno od Tarnopola pri-poliale eiie.ga častnika in 100 mož ujetih. — Nemško uradno poi'očito dne 2. maja javlja: Vojaške najjrave v iloonsnnd in pri Pernian je najiadel L maja nek inornariški zrakojdov z dobrim u9[iciiom ter se izkrcal nepoškodovan. 01) istem času je brodovje nabili morskih letal metalo bombe na vojaške naprave in na letalno postajo ['apenbohn, Vrnilo se je nepoškodovano. t)pazoval se je dotier uspeh. — Isto poročilo javija -1. maja; Kolodvorske naprave ob |iro!,n AIolodečno-MinskHn železniško kri-žališčo Luiiinjec severovzliodtio od finska so napadli naši zi'akojilovi, kakor se je opazovalo, 7. uspehom. — „.Minerva" jioroča iz Bukarešta; Trdovratno so V celi Besarabiji Vzdržuje govorica, da je car sklenil pozvati velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča na evropsko bojišče nazuj, ker si je baje z Erzcrnmom in Trajieznntom pridobil zopet simpatije vojaških in političnih krogov, — 5, maja se uradno poroča: 1'red-včerajšnern so naši letalci metali bombe na železniško križališče /idolbunovo juž-no od Tiovna. Opazovali so se zadetki na kolodvorskem poslopju, delavnicah, vozilih in tračnicah ; gorelo je več poslopij.
Zahodno bojišče. — Iz nemškega glavnega stanu se ]>oroča 5. maja tWolftr): Na angleški bojni črti so bili tudi včeraj mej Armen-ticresom in Arrasom živuhni boji. Pri CtÍvou-chyju .so se razvili boji z granatami za neko udrtino v katero je zu malo časa sovražnik udri. Južno od Some so jionoči udrle nemške poizvedovalno četo v sovražno črto, odbile nek lU'Otinapad ter ujele 1 častnika in 45 mož. Levo od Može udrle so nemške čete v ťraii-eoske naprej potisnjene obrambne naprave zahodno od Avacourta. Pod ntisoiti nemškega ognja je sovražnik isto izpraznil, nakar so jih Ncnici razdrli ter se zopet jjo načrtu umaknili. Južiiovzbodno od Hancourta vzeli 80 Nemci več francoskih jaikov ter ujeli nekaj mož. Ponovni napad na zahodnem jio-bočju višine „Toter .Mann" so je popolnoma izjalovil. Nek angleški dvokroviiik s francoskim znakom je prišel v bližini holandsko meje nepoškodovan Nenicom v roke. Posadka se je rešila na nevtralna tla. Neko nemško zračno brodovje jo vspe,Šno obstreljevalo z btmiliami železniške napravo v Noblette-Auve dolini kakor tudi letali.šče Saippes. V zračnem boju, kateri se je v aprilu, posebno v drugi polovici tega meseca jako poostril, so Nemci sestrelili ii« Ictiil, od katerih jih je 9 padlo v nemško l)ojno či'to, poleg teh je bilo še 10 sovražnih letal 1)0 obrandmem ogi^ju nničenih.
Današnji list smo nekaterim neplačtiikotn ustavili! "SB®
Belokranjski - vesinik. -
s Preloke pri Vinici, ňe par vojaških novic. Na večtedenski dopust je bil doSel lliko Gei'dun. Od početka, jc bii v vojski pi'ofi Srbom, a nikdar najmanj i'anjen. ňe nj(ïg'ovega „manlehut" sc ni prijela kioglja zii spomin, (lotnvo ga je varovala ilaiiji;, za katere čast je vedno gorel; varuj še zdaj I^larija, moŽa-poštenjaka, ko je od,šel nad halia! - Skoi'o istočasno je bil piišel domov tudi njegov vojni tovariš Franc Balkovec. Bila sta ves čas skujiaj na srbski iVonti. Da je ostal toliko časa v boju pridi Srbom, mu na zunaj ni bilo poznati. Svojo vojno si'cčo jií šel \ novič poskušat nad Italijane. — Najvišjo polivalo je piejel dragouei'. Ki-anc Ivi-ot.cc vsled junaškega zadržanja nasproti sovražniku. K'ar smo boječe slutili o iladovič" Peti'u, prejšnjem cerkvcnikii, sc jc vrtssničilo. Poizvedovalni urad poroča iz Dunaja, da jc [ladel Še lanskega h'ta IS. maja, tedaj knuUii potem, ko se jc začela naša ofenziva v tùiliciji. Padel je v majnikii, posvečenem Mariji. Iz vseli pisem, ki jih je [logosto |n)šiljal domov, otlsevu velika pobožnost do I^larije.
Nekaj dni pved simljo je šc naročal lIoiiiov, kako naj zopftt okrase niajniški olhii'. Pi'i-kiipljivi ill paŠteiii mladenič, obliajaj veini iiiajnili ])ri Mailji!
Iz CerkovišČa pri Gradacu. Ker sejii že dvanajst let naročnik Dol. Novic, prosim, da spi'cjmcfce ludi moje skromne vj'sUee mej dnevne vesti. Ko še ni bilo belokranjske železnice, sem iii'ejeinal list ob nedcljiili jjo sv. maši v Podzemlju na tako zvani „AJali ])ošti." Toda ko je stekla naša ki'asna železnica smo dobili poštnega sela, ki pi'i-haja v našo vas vsak poiideljek, sredo in petek opoldan ter sem tedaj prejemal list še-le v pojideljck iz Gradaca; seveda jaz bi ga pa najraje prebiral ob nedeljah. V moje veselje so pa začele Do). Novice sedaj izhajati že v četrtek in če se slavno uprav-niŠtvo količkanj poti'iidi, da odda na novomeško pošto liste za Beloki'ajino takoj popohidne, potem jtb bodenio dobili že gotovo v petek, V imenu več naročnikov prosim za to prijaznost častito upravo. — Tukaj se močno trudimo za i'azširjanje Dol. Novic. Seveda najlaglje bi pridobivali novib naročnijiov odličneje osebe, ki imajo več stika z ljudmi; nas ljudje ne poslušajo tako radi. Škoda, da nimajo Dol. Novice več naročnikov, kar zaslužijo zaradi i)rc-koristnega in zabaviiega berila, da bi jih imel vsak Belokranjec kot prvo in najvažnejšo čtivo v hiši. Dol. Novico so /.a vse stanove: za kmetovalca, vinogi'adnika, trgovca in obrtnika pa tudi za gospodo; vsak najde v njih kaj koristnega.
(Hvala ïu VaĚc dobrom i si oie liescfic. Hvalužni Brno Vam /,a Vaš tnid, da [triporofiijete uai list. 1'ro-BiiiiD, storite Se to tudi nadalje. Ko iii imel vsal; naS naroiaik takšno voljo, gotovo i)Í imeli lahko voSji list ZB malo naroSniuo. — Glede iiošiljaiija bodomo pii že VBB KtoTili, da lodemo naiiui ljubim lielokraiijecm oddajali list jioprojo na iiošto. Op. ur.)
Prošnja.
Avstrijska družba Riiečeg'a Križa se je obrnila na podpisano podružnico s proši\jo, da bi so tudi tukaj zbiralo [irazue vporabljive steklenice ruduinskih voda, katere razpoňi^a po bolnicah, zavodih za okrevajoče itd. Družba plača namreč, ako sama preskrbi steklonicc, saino strorike polnitve vode v steklenice. — Podpisani predsednik se obrača s tem na prebivalstvo mesta in okolico s proSnjo, da darujejo prazne steklenice poljubnih rudninskih vodá, brez katerih gotovo nobena hiša ni, in na ta način podpira to dobrodelno akcijo. Steklenico sprejema oskrbnigtvo ženske bolnišnice.
Podružnica Itdečoj^a Križa v Novci» mest«,
6. tiiajuika IDIU.
Predsednik; lîeclibacJi.
Zahvala.
Za vsestranske dokaze iskrenoga sočutja povodojn nenadomostno izgube našega srènoljtiblj enega soproga, dobrega očeta, !)rata, zeta in svaka, gospoda
dp. Stefana Kraut-o
C. kr. sodnega svetnika, predstojnika C. kr. okrajnega sodišča, predsednika „Dol. pevskega druStva", podpredsednika ,Nar. čitalnice v Novem me.stu* Itd.
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Predvsem se zahva^ujoiiio preblagorod-nemu gospodu prcdsedidkii c. kr. okrožnega sodišča pi. Garzarolli-ju in ostalemu veleč, uradništvu, mil. g. proštu dr. Elbertu s preč. liuhov-ščino, gg. pevcem za ganljive ža-loBtinke in vsem darovalccm krasnega cvetja.
Iskrena hvala vsem, ki so nam lajšali neizmerno bol, in številnemu ol)činstvu za častno spremstvo k zadiyeniu počitku.
Žalujoči ostali.
NdVOMESTO, diie H. vel. travmi liH«.
VINO
lastnega pridelka Jev večji množini na prodaj v graščini	asa-i
Bajnof pri Rudolfovem.
2»
U 143/16 f)
V	imenu Njeg-ove^a Veličanstva
cesarja !
C. kr. okrajna Sodiiiji* ť Hiidolfovem jc O olitoř.lji opruvittíljíi dríftvae;,'ii imivdiiîàtïit Mjitr
Militiiia liîiiiiïus
ř.ňToljo jircstopka fio S «iircdbc n iliie 7./8. 1H15, St. d X. V jiavKOiiiiuBti opruvildju drjiiiviip(;a )ir;ivd-oištva, |irostc((;i olitoiunca — jio diiiiuK dogriiiini plavni ra!!|)ravi, ijo jirudlogr" oiJtOKÍtelja, da so ka/mije — raítsodiin tako i
Martin Rangiis, GS let stav, rojen v Solili, o;ieiijcii, iioscBlnik v Selili Ňt. 3., žc kaKiiovHn
je ki'iv
lircBtopka po S M ces. ti!ire(iliri k dno 7. avgusta I!»I5 Ět, ase d. z., storjenega s tom, da jo dno ii. aprila t. I. /a na iiovoiiioiiki trj^ jiriiieljftiio prasce v fitarosti 12 tednov, domafc prireje — /aliteval parček IHOK — doiim se bili vredni jiiir le po 100 kron — kar lic jo iiKOtovilo po takoj tia licu mesta od strani orožnikov Iiripoljanili ixvcdcncih, — toriij zabtoviil, izrabljajo izredno ra/.mcre, prov^roione k vojnim titanjein jtii neobhodno potrebne rcíi oíito čezmerne cone in
•SO ob.'^odi
radi tega po § 11 omenjene miredlio z nporabo ij 201 k, X. na denarno ka/en v /noakii 50 kron v slličaju neizterljivosti na 1 teden v zapor in nadaljno denarno kazoii lOK v slučaju neizterljivosti v 24 urni zapor.
V smislu g IH iinonovane naredbe bo dolof.t, da bo ta sodba brei! ra^ilopov objiivi v t'a.-îopisn ,,I)ol. Novice".
I'o § 38S) kpr. so obLožones obsoja v povraiilo Btro.škov kazenskega postopanja,
C. kr. okrajna sodnlja v Rudolfovem, odd. 111.,
dne 2. maja IHIB.
30	II 125/16
5
V	imenu Nje^ove^a Veličanstva
cesarja!
kr. okrajna sodnija v Endolfovom je o obtožbi opravitelja državneft« praviiuiStva zoper
Janeza Krliiii
zavoljo iiroBtopka po § 1+ naredbe •/, dno 7.(8. 1013, St. 228 v nav/ornosti oiiravitelj« držiivuepfa prsvdniSH'a, proBtogii obtoženca .Tanojsa Krliiii, po danos dopnani glavni raí!)iraTÍ, po jirudlogu obtožitolja, da so iijiorabi zakon — ra/.sodila tako:
Janez Kritin, aa let star, oiionjon, posostnik iu praàicorejec v Hol. GradiňíLi iít, i», žo kiiznovuu
jo kiiv
prestopka jio § H ees. imrodbo z dne 7. avgusta li)15 st. 228, storjoncgn s toni, da jo dno 20, martia na novoiiioàkoin sojnui [irodajal okros 10 tednov stare prasce doniaie prireje, par za -JOO kron — ktere so pritognjoni conilci cenili par Banio na 1001Í, — teraj zuliteva!, izrabljaje izredno razmere, provitročcno z vojnim alRujeui, za neobhodno potrebne roii oèitiio čoanierne cono in
K6 obsodi
radi tega po 1; M omenjene naredbo z nporabo, § atil k. %. na 30K cienarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 1 teden zapora in denarno kaznijo v znesku lOK v siufaju neizterljivosti pa na 24 ur zapora.
i)aljo fie v sniisln § 11) imenovane cosarskc ita-rodbo dolofi, da so ima ta eodlia enkrat, objaviti v ia-Bopisu
„Dolen V smis
;sko Novico".
: 11 S kpr. so obtoicnoo obsoja v )jo-Ttai'ilo stroškov kanonskega poBtopanja.
Vsled vzklica je c. kr. okrožno kot jirizivno so-diííe gori onienjono sodbo z dne 2tt. aprilu 191« sjire-inenilo in obKod lo obtoženca v 7 dnevni z 2 Irtlicua ležiščema poostreni zapor In v denarno kazen v 10 K v slufaju noiïtcrljivoBti v 24 urni zajior.
C. kr. okrajna sodnlja v Rudolfovem, odd. Ill,,
dno 6. nnlja l!Jl(i. ■
31
U
136/ 5
(i
V imenu Njegove^^a Veličanstva cesarja!
kr. okrajna sodnija v Hndolfovom jo O obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper
Ano Jnrtíéió
zavoljo prestopka po § U naredbe -i dno 7./8. 1915 àtov. d. v navzoCiiOBti opravitolja državnega pravdnižtva, proste obtoženko, po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se uporabi s;al;oii — razsodila tako:
Ana JureCič, 23 letna, samica, trgovka s praSiCi v ĎroSonoab kl. 5H, obii. Uorklje, nekaznovana
je krivii
prestopka po g M ces. naredbo z dne 7. avgusta lOlii št. 228, storjenega s tom, da je dno 7, februarja t, I. prodala 2 kake 12 todnov stara prašička domače rasti za 270K, — zalitovala nju pa 2!)0]i — doćim sta telitala 14 do 15kg — torej »alitevala, izrabljajo izredno líiííjnere, lirovzroěone z vojnim stanjem, za noobbodno potrebne roii, otitue èezinerne cene in
se obsodi
radi tega polj 14 oinonjone naredbe z uporabo g^Sfil, 2t)6 k. p. t. na 30 kron donaruo ka^ii v sluiajn no-i/,terljivoi^-Hrdni zapora in z denarno kaznijo v znesku lOK v slučsju neizterljivosti pa na 1 dan v zapor.
Daljo se v smislu § lil iiticnovaue (tesarsko narcdlio doloii, da so ima ta sodba enkrat objaviti v ÍASOpisn „Dolenjske Novice".
V smislu g 3HÍ) kpr. ko obtoienka obsoja v povraiilo Kfroikov kazenskega postopanja
Vsied v/kiica je c. kr. okrožno kot prizivno so-diSĚe v Rn dol levem, gori omenjeno razsodbo z dno 18. apr. 19I(j spremenilo in obsodilo obtoienko na 1 teden zapora, na 10 K denarno kazni/.a slnčaj neizterljivosti na 34 ur zapora.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. III.,
dno J, maja 191(5,
Podpisujte IV. vojno posojilo!
niodna trgovino
NOUOMESTO Glavni tr^ poleg mestne hiše vljudno priporoča veliko ixbiro najmodernejših in najnovejših
damshih m otroških slamtiiliov m nahiio
kakor tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni.
Zunanja naročila točna.
Popolnoma varno naložen denar.
tieiNILNICA ffi POSOJILNfCft
za Kiuidijo in okolico, reji. ziidr. / nooin./;uo/o
V hiHtneiii (louni v Kiindiji
H|trp.jpitia hranilne vlo^e od vsace^a, če jo i^jon ud ali ne, tfir obrfistiije po
O
a o-ti
ua leto brOK odbitka reutufiga davka, katercji« Haina iz avojeiia plačuje.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
Kakor zii irťtjo vttjiio iiosojilo, tak» so bo liitii zii
Četrto vojno posojilo
i;aiii0|i,H0 Diiroôili pri ixxljusani novoiiioiïki liriiiiiliiici. Poilitisovitliia cena je ilolocfiiii j)i'i
a)	štiridesetletnem davka prostem 57,7« amort. državnem
posojilu 93 7o
b)	davka prostih S'/g^/o dne I. junija 192.Î vračljivih državnih
blag. nakaznicah 95'507o
Kniiiiliiira lom indom objavlja, tlit fioíití vse storili, da Ijtitlstvii olajša i»ri(l«bittîv loli lalio doliro se olu-eslujořili jiupiijov. Svojim vložiiiliom ho v namen vojiippi posojila iiemiKliio iiciilaralit vsako vsoto linuijciio^a tioiiarja. Naluiji teli jiapirjev bo liroz vsei;a (lobii-ku jMiskrbela; iti koi- je 0(1 vis. vlade za lo 0|inivičeiia, bo im željo vrednosliie papiije v shramho in oskihovHiije prevzela.
Daijmito/iuleviiii pojasnila se dolie ob uradnih urah v .Meslui Iiraiiiiiiici.
Mestna liranilnica v Novem mcsiu.
Proda se velika iu lojia	17-3-3
kniotijii s i)o]tistvoiii
orodjem iu iivino. — Vei povo
.Mitlijti Simoiiiě, Gorenja vas 20 pri Šmarjoti.
Vreme v majniku.
će je iiiajnik moker, je rado nioscca julija suho. Vei'îkratno groitieujo v tem niosecu obeta dobro lotiuo, .Majnik boij lilaiion, kakor vroř, ])rÍTiese lei>o nelenjad, veliko vina in žita ter dovolj detelje in .sena. Če trta cvete o .šéipu, obrodi rada in 1)0 imela polno (jroziijn.
Vremenski progovori;
12.	Ce Pankracija soluee pcCe, sladko vinco v kleti tcĚo.
13.	Ko se Servacij poslovi, nam mraza voč so bati ni.
25. O svetem Urbanu .sohico fjorkii, obilo bo vina in bode sladkó. Ako pa takrat dož le rosi, trta lo cvička malo rodi.
25. Oe jo na svetega Urliana lepó, se rado suSi po leti soaú.
IVAN SVETE€
brivce i., vlasuljar UUUOJ.FOVO
Ulaviii Irt;, 31)^ iiusproli mestni lii-íí
priporoma že îzgotov^ono lasne kite v vseb bai vab. Iziieitijc tudi dnige lasne potrobšcine ter iinn vedno v zalogi podlaf;e, mila, pi'istuo tekočino liair-])oti'ol in Ita.vrnm proti ixpa-danju lag, jiotem lliii'gil za sigurno odstranitev kurjih oèes in ilruge toaletne stvari. — Kupuje na diobno in tleltelo zmetano in rezitne ženske lase.	128-íi4-ll
STANOVANJE
se odda v najcui s 15. majem, ol)stt>jeie iz dveh sob, kuhiiijo in kleti. — Xasiov povo iipi'avništvo Dol. Novic.
Gostilna
se da v najeni v ICantliji štev. 7. — -Vso se i/.vc pri la s t niku. — Zahtevala sc bode var.ščina.	i8.o-;i