J A.\ K o s I C H E R L .
PODNEBJE ŠKOFJE LOKE
(Poskus meteorološke analize.)
Podnebje predstavlja nekaj trajnejšega. Pri tem mislimo na dolgoletne
])ovprečke meteoroloških elementov, ki jih izračunamo iz opazovanja vremenskih
dogajanj.
V svoji razpravi sem ehdelal podnebne razmere v letih 1931—1941,
edino pri padavinah sem upošteval čas od 1. 1919 do 1939. Vsi podatki predsta\
Ijajo dolgoletne povprečke, ki sem jih zbral, ko sem pred leti služboval v
Loki in opazoval vreme s preprostimi pripnamočki kot ljubitelj naravnih
vremenskih pojavov.
Škofja Loka ima 549 m n a d m o r s k e v i š i n e in stoji na medvodju
Poljanske in Selške Sore. Ozemlje p o r e č j a SelSčice in Poljanščice obsega
približno 530 km-. Razvodje tega ozemlja poteka približno takole:
Skofja Loka, Sv. Mohor, Partizanski vrh na Jelovici (Kotlič), Ratitovec,
Petrovo brdo, Hoč, Porezen, Črni vrh, Leskovica, Cerkljanski vrh, Bevkov
vrh, Praprotno brdo. Sivka, Razpotje nad Idrijo, Dole nad Godovjčem,
Rovte, Sv. Trije kralji. Smrečje, Goli vrh, Lučine, Pasja ravan, Tošč, Sv.
Jakob, Medvode, Škofja Loka. V grotbera obnisvi ozemlje med kraji Medvode,
Kranj, Kropa, Bohinjska Bistrica, Cerkno, Idrija, Dole, Rovte, Črni vrh.
Polhov Gradec, Medvode. V soseščini ležijo porečja Save BohiTijke, Save,
Gradaščice in Idrijce, ki pa ispada že v Jadransko povodje.
Z r a č n i t l a k znaša v loškii nadmorsiki višini ob normalnem vremenu
729,5 mm aili 972,6 milibarov. Tudi pri stabilnem vremenu opažamo dnevno
kolebanje 'barometra med dvema najvišjima vrednositima okrog 10. in 22.
ure in dvema najnižjema vrednostima okrog 4. in 16. ure. Doslej opaženi
največji povprečni odstop ali največji odklon od normalne točke je znašal
povprečno 10 mm v pozitivno stran lepega, stanovitnega vremena in
20 mm v negativno stran deževnega, vihairnega vremena.
T o p l i n a z r a k a . (Dolgoletni povpreček.)
Največja srednja mesečna toplina zraka v C :
jan. febr. marce apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec.
+ 6,0 + 9,r + 16,2 + 20,4 + 25,2 + 28,2 + 29,6 + 29,5 +25,3 + 22,0 + U,l + 8,2
Najnižja srednja mesečna toplina zraka v C :
jan. febr. marec apr. maj jun. jul. avg. .sept. okt. nov. dec.
— 12,0 —12.0 - *,6 +1,0 +4,1 +10,6 +12,0 +11,4 +7,4 +1,5 -1,5 -11,2
T 99
Srednja mesečna toplina zraka v C :
j a n .
- 1,5
fobr.
+ 1.1
marec
+ 3 ,9
a])r.
+ 10,3
maj
+ 15,6
jun.
-i- 18,1
j u l .
+ 19,5
avg.
-i- i r ,9
sept.
+ 15,7
okt.
+ 11,3
nov.
- 5,6
dcc.
- 0,01
Značaj podnebja je razviden tudi iz srednjega letnega toplotnega kolebanja
ali amplitude, to je iz razlike med srednjo julijsko ter srednjo
januarsko toplino. Letno kolebanje znaša 21° C, srednja letna toplina pa
9,8° C. Predvsem stavbenike bo zanimalo, da traja srednja mesečna toplina
pod O" C 2 meseca, do 10° C 3 mesece in nad 10° C 7 mesecev.
POREČJE REKE SORE
O b l a č n o s t je v Loki zelo velika. Najbolj oblačen in meglen je
november.
j a n .
17
Število oblačnih dni v posameznih mesecih:
fobr. mmaarreecc aapprr.. maj
10 7
juin.
3
jul.
2
avg.
4
scpt. okt.
13
nov.
18
dec.
17
Število poljasnih dni:
jan. fi'hr.
8 10
Število
jan. febr.
6 10
marec apr.
11 17
jasnih dni:
marec apr.
10 6
maj
17
ni a j
6
jun.
17
j u t i.
10
j u l .
16
j u l .
13
avg.
14
avg.
15
SCF>t.
U
sept.
12
okt.
12
okt.
6
nov.
8
nov.
4
dec.
9
tleč.
5
S o n č n i s i j segreva tlla, .pospedno povzroča veter, suši ozračje in poslopja
ter preganja vlago, kar je za gradnje stavb izredno važno. Sorsko
polje, ki se prične šele vzhodno od sotočja obeh Sor, je zelo izpostavljeno
soncu. Voda ledenikov, ki so v davnih časih segali do Radovljice, je zasula
Sorsko polje s fluvioglacialnim peskom in prodom, tako da se ta ravninski
svet razlikuje po sestavi tal od loškega hribovja.
Peščena ravnina se hitro segreva. Od sprejete sončne energije jo od
100 °/o porabi 55 °/o za segrevanje tal, 45 °/o za hlapenje vode, drugih 20 °/o
pa odda zraku. Te navedbe niso važne samo za gradnje in higieno, temveč
100
je od njih odvisen življenjski razvoj poljskih in vrtnih rastlin. Tu sem,
na sonce, spada tudi novi del me^ta, ker je stari del posebno j>ozimi zelo
zasenčen.
Zamislimo si najdaljši možni sončni sij pri popolnoma brezoblačnem
vremenu na sorski ravnim (smer Trata) brez sence hribovja (v urah im
minutah):
jan. febr. marec apr. maj jun. jul, avfr. -sept. okt. nov. doc.
9.6 10.12 11:42, 15.40 U.42 15.50 13.06 14.00 12.50 «0.42 9.50 8.48
Dejanski sončni sij v posamezmih mesecih pa znaša (v urah in minutah):
jan. febr. marec a-pr. maj jun. jul. av(?. sept. okf. nov. dec.
J.6 5.54 6.00 6.56 6.48 7.56 9 03 8.30 6 4.18 2.12 2.00
Za novi del mesta bi bilo treba določiti sončni vzhod in zahod za vse
dneve v letu. Dani^ti se prične 50 m;in. pred sončnim vzhodom, mrak se
konča 30 min. po sončnem zahodu. Dolžino dneva je treba upoštevati pri
razsvetljavi cest in uporabi luči v obratih. Sončni sij je za Loko, ki ima
tople vode in sončna kopališča, posebno važen klimatski čiuitelj.
M e g l a v zadnjih letih močno narašča. Nastopa v času lepega in mirnega
zimskega mraza v zvezi z močnim izžarevanjem ter jeseni in pozimi
ob vremenskih spremembah, ko je kotlina hladna, v višjih zračnih plasteh
pa že piha topla in vlažna južnozahodna struja, ki bliža slabo \reme. Tretjič
se megla pojavlja predvsem poleti in v jeseni zgodaj zjutraj po vlažnem
in toplem sončnem dnevu ali po nevihti. Kadar stoji ves dan in več dni
zapored in nastopa samo v spodnjih zračnih plasteh, tedaj so višiine (Križna
gora, Lulbnik) na boljšem, ker imajo pogosto sončno vreme, medtem ko leži
v dolini megleno morje. Vidljivost je v gosti megli zelo majhna. Zato je
potrebna i^revidnost v cestnem prometu.
P a d a v i n e . Loka ima veliko množino padavin. Posebno vetrovna in
deževna je proti jugozahodu obrnjena stran škofjeloškega pogorja. Manj
deževna je zatišna ali odveterna stran proti severovzhodu. V splošnem
dobiva škofjeloško hribovje nad 2 m letnih padavin. Višino vodne plasti
merimo v mm. 1 mm visoka plast vode na površini 1 m^ je enaka 1 litru vode.
Srednje mesečne padavine v Škof j i Loki v mm:
j a n .
84
tebr.
66
marec
10()
a p r .
150
maj.
105
j u n .
153
j u l.
100
avg.
150
sopt.
164
okt.
135
nov.
165
dec.
104
lelno
1.440
Ako bi v Loki padavinska voda ne izhlapevala niti se ne bi odtekla,
bi se j e v 1 letu nabralo toliko, da ibi stala 1 m 44 cm visoko. Zanimivo je,
da se padavine v smeri proti severovzhodu v Selško dolino in v jugozahodni
smeri v Poljansko dolino večajo. V Sel.ški dolini sprejmejo posamezni kraji
naslednjo količino letnih padavin: Sorica 2.122, Dražgoše 2.111, Davča 2.022,
Železniki 1.974 in Bnkovščica 1.592. V Poljanski dolini pa prednjačijo Žiri
1.933, Lučine 1.906. Leskovica 1.874, Trata 1.768 in Rovte 1.670. Vsa ta voda
se zhira v Škofji Loki, kar je posebno treba upoštevati v času povodnji.
Krajevno moramo upoštevati tudi hude nalive z ozirom na kanalizacijo,
kablovod in vodovodne napo-ave.
P o v o d n j i so na naših vodah zelo pogost pojav. V sredogorskem
predelu hudourniki naglo narastejo in voda doseže višek v stranskih in
v glavnih dolinah že nekaj ur po najhujšem nalivu ali celo med nalivom.
101
v to vpsto moramo uvrstiti tudi katastrofalno povodenj v Polhograjskih
Dolomitih leta 1936, ko je potonilo mnogo ljudi, ki jih je voda presenetila
v tesni grapi. Kronika poroča, da je Sora močno narasla Se 1. 1715, 1870,
1881 in 1893,
Centralna vremenska napoved, ki velja za 24 ur naprej, težko predvidi
take vremenske katastrofe, ki so krajevnega značaja. To nas uči, da so
potreibne krajevne vremenske opazovalnice. Se bolj pa je potrebna dobro
organizirana obveščevalna služba, ki nastopajočo katastrofo pravočasno
javi krajem dotičnega porečja. To pa je dostikrat silno težko izvedljivo,
ker vihar in neurje prekineta telefonske zveze. Telefon imajo pošte v Žireh,
Gorenji vasi in Poljanah, medtem ko ga stranske doline nimajo. V takih
primerih je treba poseči po sigimlizaciji z vidnimi in slišnim znaki na vzvišenih
mestih, če ne gre drugače iz hriba v hrib, saj so si na ta način pomagali
že naši predniki. V zvezi s tem bi bilo treba organizirati posebno"
v Poljanski dolini obveščevalno službo s potrebnimi vajami, ki naj bi jo
POVPREČNA VIŠINA MESEČNIH PADAVIN
V SK.OFJI LOKI
prevzeli gfisilci v posameznih občinah. Na višino naraslih voda je treba
račuinati pri vseh gradnjah (poslopja, mostovi, škarpe, nasipi, propusti za
vodo, skladišča giradbenega materiala, posebno lesa), zlasti v projektu nove
ceste mimo mesta v Poljansko dolino.
H u d o u r n i k i imajo znatno vlogo pri naraščanju voda. Pogosto se
pojavljajo najhujši nalivi v stranskih stnnih grapah, po katerih se pode
hudourniki v glavne doline. Nalivi trgajo zemljišča, zasipavajo teren in
povzročajo z e m e l j s k e p l a z o v e . Pri nas jih najdemo pod Osovnikom,
v Polhograjskih Dolomitih, od Trebije proti Fužinam, kjer že ime naselja
pove, da so nekdaj tu tretbili zemeljske usade. Zemeljski plazovi lahko
prekinejo cestni promet.
K o l e b a n j e v o d n e g a s t a n j a nam kažejo vodomerne postaje
in je odvisno od mesečne množine dežja in od topljenja snega. Jesensko
deževje povzroči močan narastek vode posebno v novembru, ko je izhlapevanje
manjše. Minimum pa se pojavi pozimi, vendar nastopa tudi v avgustu,
čeprav ni tako izrazit.
T o p l i n a vode. Poljanščioa je toplejša, ker teče bolj po soncu.
Selščica pa je bolj sveža in za par stopinj hladnejša. Opozoriti je treba
tudi na zimski mraz, ki p>ovzroča ledeno skorjo. Najnižjo toplino ima voda
v januarju. Led lahko povzroči neprilike pri vodni pogonski sili na jezovih,
pri žagah, mlinih, tovarnah itd.
102
N e v i h t e . Najobsežnejše so pri nas depresijske ali frontne ne\nhte.
^ ečkrat nastopajo tudi krajevne nevihte, ki se sprožijo ob veliki poletni
vročini nad ravninami in gorskimi slemeni. Višek dosegajo v juniju ali juliju.
Proti jeseni delovanje nevht pojenjuje, zimske nevihte pa so redke.
T o č a se Škofje Loke ogiblje, pač pa se pojavlja na Sv. Ožboltu in na
kranjskem polju, kjer povzroči prav pogosto škodo na polju ter A- sadovnjakih.
S n e g in snežna odeja sta zelo važna činitelja za rastlins^tvo. Dežnica
takoj odteče, sneg pa se ohrani tedne in mesece in je učinek snežnice bolj
enakomeren. Snežna odeja čuva zemljo ter rastlinske korenine v njej, zelo
pa pospešuje izžarevanje v jasnih zimskih nočeh in shladi ozračje. Od
sprejete sončne energije (100 "/o) se je porabi na snežni površini 15 "/o za
njeno segrevanje, 85 "/o pa gre sikoraj v celoti nazaj v vesoljni prostor. Ako
je v gorah padel sneg, se ozračje v dolini ohladi. Spomladi in jeseni so
jasne noči zelo nevarne za pozebo.
Sneg je za klimatografijo važen činiielj. Potreibno je vedeti, kdaj
povprečno pade v letu prvi, oziroma zadnji sneg, kdaj obleži, kako dolgo
PRIMERJAVA LETNIH PADAVIN
NA LOŠKEM OZEMLJU
in v kateri dobi se olbdrži snežna odeja, pa kako debela je. Poučno sliko
dajejo navedbe o prvem snežnem dnevu jeseni (oktober) m. zadnjem spomladi
(maj). Junij, julij, avgust in september so gotovo brez snega. Prvi
siieg se v zadnjih letih pojavlja šele v decemlbru ali v januarju. V izrednem
primeru 1. 1952 je padel sneg šele 13. do 15. januarja. Povzročil je katastrofalne
plazove v Posočju, ki jih centralna vremenska napoved ni mogla
predvideti. Tedaj je padlo nad 1 m saiega celo v Ljubljani. Najnižjo
temperaturo so zabeležili 1929. leta, ko je strupen mraz obdržal pršič skozi
6 tednov. V zimskih mesecih je v zadnjem času zemlja povprečno sajno
polovico dni pokrita s snegom. Celo meseca februarja, ko- se sicer sneg
najbolj drži, je več dni breiz strnjene snežne odeje. Cesto se snežna odeja
prekine, sneg skopni, pa znova zapade in se odeja ponovno obnovi. Še
najbolj moramo računati z njo v februarju (okrog 6. februarja).
Število snežnih dni v posameznih mesecih:
jan.
9
febr.
5
marec
4
apr.
4
iul. okt. nov.
5
dec.
Spomladi pade sneg včasih prav pozno in jeseni zelo zgodaj. Računati
moramo, da povzroči sneg velike prometne ovire (čiščenje snega in oranje
cest; pred leti ni vozil žirovski avtobus, ker ni bilo izogibališč). Iz ziriiskošportnega
stališča pa so potrebna v Škof ji Loki tedenska poročila o snežnih
103
razmerah na smučiščih za gradom, na Sienu in na Starem vrhu. Taka poročila
sem pred leti pošiljal v zgodnjih jutranjih urah s pomočjo šifer
brzojavno v Ljubljano za objavo v radiu in časopisju.
Ledeniki v Alpah povsod nazadujejo, ker imamo razmerama mile zime,
vendar pogoste vremenske preobrate in mnogokrat pade pozimi dež. To
nam kaže naslednja razpredelnica števila deževnih dni v posameznih mesecih:
jan.
11
febr.
9
marer
11
apr.
16
maj
15
jun.
12
jul.
12
avg.
n
sept.
10
okt.
16
nov.
15
dec.
12
Pozimi prekine m,rzlo dobo kar nenadoma odjuga ali dež. Takrat se
pojavi p o l e d i c a , ker je jaig tako naglo nastopil, da so ostala tla še
vedno ohlajena za nekaj stopinj pod ničlo. Ako začne deževati, voda na
vejah zniTzuje in povzroči ž l e d , ki napravi škodo na sadnem drevju ter
zelo neprijetne motnje na telegrafskih, telefonskih in električnih napeljavah.
Enako škodo povzroči tudi težak, lepljiv sneg. Zaradi tega je treba
sproti otepavati drevje in žice pri napeljavah, da se prepreči škoda. Pri
poledici je treba posipati ceste. Avtomobili morajo imeti na kolesih verige
in upoštevati važna poročila o stanju cest.
V mirlih, takoimenovanih gnilih zimah, opažamo, da je Škofjeloško hribovje
v Blegaškem pogorju kljub temu zasneženo. Nr. pr.: Ljubljana je
brez snega, v Medvodah opazimo posamezne lise, v Škofji Loki je zelo
malo snega, v Lušd pa je že popolnoma strnjena snežna odeja. Cim višje
gremo, tem bolj narašča snežna odeja. Stari vrh (1.205 m) ima sigurno
zadostno količino snega za smučanje in ni slučaj, da smo nad Zaprevalom
izbrali prostor za smučarsko kočo. Na Starem vrhu pade sneg v začetku
decembra in se drži zelo dolgo spomladi do srede marca in včasih tudi
dalje. Avtocesta na Blegaš je uporabna do pozne jeseni, ko v nižjih predelih
še ni snega. Medtem ko v nižjih legah jeseni in spomladi dežuje, v višjih
normalno sneži.
Na škofjeloškem ozemlju moramo računati tudi s snežnimi plazovi, ki
pridrve cesto prav v dolino. V grapi Sovpota nad Logom v Poljanski dolini
je pred letom plaz zasul voznika in konje; pod Sv. Ožboltom je plaz odnesel
otroka. Zato ne moremo od hribovskih otrok zahtevati, da bi v zimskem
času hodili dnevno v šolo in je bilo pravilno, da je bila ustanovljena šola
na Sv. Ožboltu. Bolj strma od Poljanske je Selška dolina, kjer pridrvi plaz
sredi Železnikov na cesto. Zelo plazovit je svet med Železniki in Zalim
logom, ki predstavlja oviro cestnega prometa na prehodu iz Škofje Loke
v Bohinj oziroma čez Podbrdo na Primorsko.
V e t r o v i . Na smer zračnega toka vpliva v Škofji Loki okoliško hribovje.
Zato opažamo tu predvsem krajevne vetrove. Mesto samo leži razmeroma
precej nizko, saj je lega naselja Trata pri kolodvoru za 14 m višja.
Pravo moč in smer dobi veter šele zunaj mesta proti kolodvoru, ki leži na
ravnini Sorskega polja. Zato ga nikakor nisem mogel presoditi v ozkih
ulicah starega mesta in še celo brez potrebnega instrumenta. Šele z ustanovitvijo
meteorološke postaje izven mesta bo možno proučevati veter kot
važen klimatski faktor. Loka je odprta predvsem vetrovom od severov^zhoda
do severozahoda, na druge strani neba pa j e zaprta, če izvzamemo prepih
po naravni poti Selške in Poljanske Sore. Pogosti višinski jugozahodni
104
veter doseže svoj Tnaksimum jeseni in spomladi. Najmanj so zastopane
vetrovne smeri severa in juga. Ob mirnem vremenu, posebno ob megli, se
pojavljajo le neznatni veitriči raznih smeri, ki kmalu zopet prenehajo.
Iz razpredelnice vetrov v posameznih mesecih je razvidno, da se pojavlja
pravi veter, četudi v neznatni jakosti, piredvsem na obrobju Škofje Loke,
kot že rečeno, na odprtem svetu v smeri kolodvora. Število vetrovm'h dni
v posameznih mesecih je naslednje:
jan.
n
febr.
15
marec
25
apr.
2i
maj
23
jun.
26
jul.
24
avg.
2')
sept.
20
okt.
11
nov.
15
dec.
9
P o t r e s i . Znano je, da je Ljubljana leta 1895 močno trpela in bila
zaradi potresa močno poškodovana. Loka pa leži na prelomni črti poties-
POLJANSCICA
je 26. iji 27. septembra 1926
visoko preplavila Studenec.
(Po fotografiji T loškem
muzeju.)
Foio Aog. Blaznik
nega ozemlja z manjšima potresnijna središčima na Trati v Poljanski dolini
in v Kranju.
V Škof ji Loki bi bilo treba nadaljevati s sistematičnim opazovanjem
vremena. V ta namen je treba positaviti v r e m e n s k o o p a z o v a l n i c o,
ki bo opremljena s sodol)nimi tehničnimi pripomočki, nekje izven starega
mesta ob kolodvorski cesti. Njeni podatki Li znanstveno služili Zavodu za
hidrometeorološko službo LRS v Ljubljani, praktično pa koristili tudi geografom,
kmetijskim in gradbenim strokovnjakom ter potrebam letnega in
zimskega turizma. S splošnimi predavanji bi bilo koristno zainteresirati
javnost o pomembnosti vremenoslovja in o važnosti turizma v Loki (kopanje,
smučanje, enodnevni izleti Ljubljančanov v Loko, Ločanov pa v bližnje
doline in gorovja). Za radio in časopise pa bi bilo treba pozimi pošiljati
redna poročila o snežnem stanju, kar je gotovo tudi v interesu Turističnega
in Planinskega društva v Škof j i Loki.
Manjkajo nam tudi meteorološki podatki za višje lege v našem hribovju.
Imamo pa stalno oskrbovalne planinske postojanke, kjer bi se s pomočjo
Škofje Loke, Ljubljane in obeh dolin moglo organizirati manjše padavinske
105
postaje n. pr.: Lubnik, Stari vrh, Obrtniški dom na Govejku in eventuelno
na Ratitovcu. Na neobljudenih vrhovih (Tošč in Blegaž) bi postavili t o t a -
l i z a t o r , veliko posodo s kemikalijami, ki torpe sneg in preprečuje izhlapevanje
ter zmrzavanje in katera bi nabirala padavine skozi vse leto.
Na Gorenjskem imamo na skrajni meji le dve večji meteorološki postaji
v Planici in na Jezerskem, ki izkazujeta poleg Slovenj Gradca, do malega
najnižjo tejnperaturo, ker sta obe nameščeni v najbolj mrzlih krajih Slovenije.
Škofja Loka, ki ima toplejše podnebje, pa bi imela meteorološko
postajo, ki bi bila že na Gorenjskem, a vendar primerno oddaljena od Ljubljane.
Njeno delovanje bi nam dalo tudi podrobno in dognano sliko podnebja
škofjeloške pokrajine.
106