Let^^
Szombathely. 6. maja 1917.
Štev. 18.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto veakeml na njegov nnelnv 6 K. 8küpne v edno fare .	. .	.........4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto . . . . . 12 K.
Cena ednoga drnboa je doma 6 filerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Creoeovolh, CSERFÖLD, Zalemegye.
K tomi se mera pošilali naročnine I vsi dopisl, nej pa v ttokarno.
Vsi naročniki tak domaii kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušoroga.“
Ogenj Idbézni.
.Žalost naša se obrné na radbat.“
Jan. 16.
Nekak, čüdno se nam vidi na svéti, ka so, ki se vsikdar veselijo, vü vsej okolščinaj živlenja najdejo priliko, ka se nevol i trplenja odmeknejo, pa ešče v téh nevolnih časaj so rávno tej, šteri nájmenje trpijo. Drügi se pa mantrá, nevoliva, stokrát si goridehe v sebi, ka de drügoč on tüdi čednejši pa či pride prilika trplenja, je on znova nájgloble v njem pa zamán ide, kak pravijo, od Ponciuša si pomoč ,iskat nindri je ne nájde.
Liki či malo bole odprémo oči, vpamet vzememo, ka tisti, šteri se razmijo odmeknoti nevolam, so návadno z tákših lüdi, šterim, cérkev pa njéni návuk dosta ne računa, šteri Bogá jako malo častijo, šteri svoje verske dužnost! samo záto spunjávajo včási, ár med krščanski lüstvom stanüjejo, kda pa vöpridejo z kroga toga lüstva, te njim Bog več ne na brigi, ár ga v šrci ne nosijo z sebov.
Ovi pa, šteri trpijo, so navádno vu velikoj večini Bogi verni, zapovedi njegove obdržávajo, njegovo sv. cérkev za svojo mater častijo pa se od njé nanč te ne dajo odtrgali, či morejo za toga volo sramoto i pregánjanje trpeti.
Kda si pa to tak premislimo, te že známo dvojo pót dvojih lüdi zarazmeti. Kak je Kristuš pravo? „Ne je vučenik vekši od vučitela. Či šo mené prega-njali, bodo vas tüdi preganjali.* Zato se je zgodilo na AngleŠkom v drügoj polovici preminočega štele t ja, ka je neki angleško-luteranski püspek nazaj stopo v rímsko sv. matercérkev, pa kda so ga pitali Zakaj je to včino, je odgovoro : ,Preštimávao sam vse vero pa sam vpamet vzéo, ka se niedna ne pregánja tak, kak rímska, záto sam spoznao s toga, ka tá more biti práva,
ár je Kristuš. sam povedao, ka do njegov! pravi vučenicje pregánjani, kak je bio on sám tüdi pregánjani.* \ Da pa rávno to trplenje je tisto, ka včini ka je dober krščenik ešče vernejši k svojemi Bogi. Vidi naime, ka či se ,šče trplenja ognoli, te more Bogá zavržti ino božen grátati v drüžbi božnih. Si premisli na dale, kam bi prišeo po božnijaj pa kakši hasek bi meo z njih ino se zagotovi pri tom premišlávanji, ka kajštéč bi si Spravo, kak štéč veséli i varen bi bio, ne bi yjemi ,yalálo proti a&9arti. nikaj ma pa se te tesnejše našlovi na svojega Bogá znajoči, ka de njemi Bog rávno tam na pomoč, kde njemi svet na pomoč biti nikak ne bode mogeo.
Z té tesne zvéze trpéčega človeka z Bogom zrasté te tista goréča lúbav j človeki, štera vse prenáša i trplenja, štera ne samo, ka se ne bojí več krivice i trplenja, liki na slednje ešče prosi Bogá, naj njemi več trplenja pošle, ka si več zaslüži za vekivečnost.
Pa Zakaj O Ár se trpéča düša tü na zemli za potnika čŰti, domovino pa tam gori íšče pri Bogi, kde de na vse veke živela. Domovino pa známo, ka vsaki najbole lübi. Kama štéč vrže človeka na zemli vola boža, do sled-njega nosi v sebi vsaki želé, ka pesnik právi:
„ Domača zemla, v tvojo sredo blágo Na hribe tvoje srca mi želé Kde pústo druibo sam továršov drago, Kde v zemli pokopan moj rod leži. Tam cvetje dráge je mladosti moje. Tam prvič je gorelo mi srce,
Tam vese!io sam se vrh zemle tvoje, V domača tla so kapále suzé.'
Da pa tü stálne domovine neimamo, jeli nam more štozameriti,či te, kdápomali vídímo odidti od nás zandrűgim vse, štere smo lűbili, šteri so nam drági bili, či te mi tüdi želenje dobimo tá
iti za njimi pa tam se z večnim ognjom lübéznosti zjediniti z njimi.
,Vaša srcá do se veselíla, pa vašega vesélja vam nišče ne vzeme* (Iv. 16.12.) pravi Jezuš apoštolom i z njimi vsem svojim vernim. Trplenje za Jezuša i za večni dom naš, nam že tü napuni srcá z lübčznim veseljom, kama bole do pa ešče te puna, kda ednok pridejo tá vu večni raj, kde več nikšega trplenja ne, nego samo edna nezrečlíva^ neskon-čana lübav ino z njo prikapčeno veki-večno vesélje 1
Bojna — Mir.
Neki vojak nam piše, naj prósimo dobre düše na molitev meseca maja k Dev. Mariji za mir. Iz srca radi to včinimo. Te mesec je njej posvečen, je Marijin mesec. Kak se te mesec gene narava na novo življenje, se vse omladi, ozeleni, precvete, tak je Marija geoola človeče düše, mrtve düše na novo življenje z tem, .ka njim je rodila ztoličitela. Svet pa čaka še edno drügo novo življenje: Življenje mimo. Bo! Zagotovo, če mo je prosili z srcom, štero nešče kralja mirű, Marijinoga Sinű žaliti. Tak hodimo te mesec pred Marijo, pa z mirom ga dokončamo. Poročila od boja i mirű so tá:
FrancezkO b0jišče. Francozi i Angleži so nedópovedljivo velike zgübe meli pri napadanji, a nemške linije ne so mogli predreti čeravno so v tritjeden-skom napadanji zgrabili do 40 jezer Nemcov i više 300 topov zaplenila to je vse nikaj proti svojoj zgübi, štera je mogoče desetkrat tak velika. Tak glasi nemško uradno poročilo, ka so na francozkom poli posejaii zdaj francozki i angleški mrtveci. Po tak velikih zgübah se njim je posrečilo tü pa tam napredüvali ali samo na ništerni meter ali 1-2 kilometra. Poprek so povsod odbiti. Naj vekše zgübe so
2.
NOVINE
1917. maja 6.
Angleži pri Arrasi meli, kda so znova začeli napadati.
Mesopotamske bojišče. Tü se je posrečilo angležom na desnom bregi reke Tigris Türke kakših 20 kilometrov nazaj porinoti.
Sveta zemlja ali Palestina. kde je naš g. Jezuš Kristus živo, je tüdi bojišče. Türke, ki, že mnogo što let tü vladajo, bi Angleži radi premagali. Napadnoli so zato türsko vojsko dvakrat pri mesti Goza, a vseh so odbiti pa še krvavo, z velikimi zgübami. K türskoj zmagi, kak sami zahvaluo spoznajo, so največ pripomogli naši junaški topničarje, iz med šterih je nešteri tam tüdi spadno.
Na drtigih bojiŠčah posebne spre-membe ne bilo. Pripravljajo se pa povsod, ki na obrambo, ki na napadanje.
Mir. Na Švedskom v Stokholmi se zidejo 15. maja socialisti vseh europskih držav, ka bi se posvétüvaK od mira. Bo kaj z toga pogovarjanja? To stalno, ka mir ešče ne, nego bližnja pot do njega se zna na vtom spravišči najti, de do je držali v pravi« socialisti i ne do hujskali proti Bogi i pravicam bliž-njega, kak so dozdaj radi delali. Slabo znamenje pri tom mirovnam poganjanji je to, ka so Angleži ruske socialiste prijali na Angleškbm i ka je angleška straža na rusfcoj meji, štera sotialistov prek ne püsti. - n,	- •
Bog nam veleva.
Naj doni pesmice v srebrnom glasi, močno, veselo vam dragi pajdaši.
Napnimo zdrüženo strüne si zlata, spevajmo, skladajrno za naše brate.
Edna či ftičiea poje, čorčkttje, to je jpremalo vse, več potrebüje.
Bog nam veleva, naj lübav kralüje, ne pa st*am, ali strah to rod žalüje.
Slovo od doma.
Joči se, j oči se, srčece moje!
Tü boš nehalo slovenski tvoj kraj! Lübleno tebi je samo to dvoje: ,
Ta domovino in Jezušiov raj.
Joči se, joči se, srčece moje!
Britko se joči za mali tvoj dom;
Mela boš za njega velike boje......
,Zbogom* zazvonil ti večerni zvon.
Admiralova mati.
(Iz posljednih dni Tegetthoffovih.)
Spisao Garnot.
(Konec.)
„Ne preveč dosta, mama.“
„Nam je pa niedna ne prejšla niti Casar Maks. Ob dvema popoldne je bila pomorska bitka pri Lissi dokon-čana. In admiral Viljem Tegetthoff— * Dale je ne mogla gučati. Skočila je gor spadnola admirali okoli šinjeka: ,Dete moje, dete moje, junak lisski, Viljem moj, moje dete!*
Vse, kaj je admiral v knjigah in spisah čiteo od svoje zmage pri Lissi, vsa hvala, štero je čüo z vüst casarovih, z vüst kneginj in svojih mornarov: vse to je bilo kak nikaj proti rečam ma-terinim; zdigno je njeno glavo s svojih
prs in jo poljübo (küšno) na deli.-------
Tisti večer sta se lcičili dve ljübečivi se srci. Mati je ostala v podstrešnoj hižički, betežen sin je pa ' odkorakao po vulicah mesta Gradca.
Prišla je jesen s svojim povenjenim listjom in s svojimi od krvi rdečimi bojnirai poročili, mrzla snežna zima in sprotoletje 1871. Vse to je šlo mimo matere kak senca. Njeno čelo se je ne zmrači!o. Edna sama molitev je bio celi den, in cela noč edna sama senja. Na eden oblačen marcov den je prišlo pismo v malo hižičko: Draga mati 1 Bolj sam betežen kak prle. Obišči svojega nad vse Te 1jübečega Viljema.
Hajd v casarski Beč! Ali na kolo-dvori je ne bilo pikoga, ki bi pozdravo. mater tistom, štéf½a- ime je poznalo vsakše ávstrijsko dete. Paščila se jé po neskončno dugih vulicah, molila po poti in si s sühimi prsti brisala oči. Prišla je do hišo. <
Pa glej, njeni Viljem njoj je ne prišeo proti, kda je trepetajoč odprla dveri. Betežen je? Nikdab so njegovo modre oči ne bilo tak svetlo, njegova bleda lica nikdar tak rdeča!
»Bog te je prineseo, mama! Skoro po nepotrebnom sem te zvao se,*
„Viljem, kaj ti jet“
Mogla je čütiti, kda ga je poljübila kak vreča.so bila1 njegova lica.
.Pred par dnevami me je zima stepala, zdaj sem pá dober in toplo mi je.*
,Bogi hvala! Liki ostani v- posteli, Viljem 1*
„Ne mogoče, mama! Na večer sem pozvani k kneginji Schwarzenberg. * *) „Ne, ne to ne sme biti! Vidiš, kak vreča lica imaš!“
„Ti pa tak ledeno roko, mama; ta draga roka!"
Vroče je poljübo materino desnico in pogledno na vüro: »Zdaj mora kneževska kočija že priti. Včasi kak bom mogeo, mama, pridem domo k tebi. Te va lepo vküp pila tej.*
Kda je Schvvarzenbergova kočija prišla pa oddrdrala je bilo materi tak du-gočasno in püsto v velikoj lepoj hiži. Vleklo jo je vün, tá gde večen posvet gori. Ne je znala za koj naj moli, ali
*) Sehvvarzeabergi so imemitaa plemeniteška red#-vina v Avstriji.
molila je goreče očanaš. Pri vsakoj prošnji se njoj je videlo, kak če bi mogla žmetno breme vleči proti nebi. Na pamet njoj je prišla zgodba, štero je negda v ednoj svetoj knjigi čitela od srčne vojaške matere.
Ta srčna mati, mati ednoga izmed 40 vojakov-mantrnikov! 39 jih je že ležalo na mftvečkih ko!ah v krvi. Samo njenoga si na düša je bila še v razrae-sarjenom teli. Samo on naj ne dosegne palme s svojimi tovariši? Prime svojega sina, svoje drago dete, vzdigne sveto breme na slabotne rame, štere so pa postale močne in ide srčno za kolami. Čüje zadnje vzdihe sinove, ne, ne zma-goslavne pesmi Čüje iz teh vzdihov.
---------------M,rtvečka	kola so postala
kda zmagoslavja. Mati se radüje; »Moje dete se je preselilo v svojo pravo do-movino z dobrimi vojaki Kristušovimi 1 Naj odpelajo kola s štiridesetimi mrtveci kamšteč! Vojakova düša je doma, doma
--------• — Potolažena se je povrbola
mati Tegetthoffova na dom Viljemov, ali žmetno breme jo je še izdaj težilo, žmeče in žmeče —
,Dnes sem bolj trüden kak po bitki pri Lissi* je bio pozdrav admiralov, kda je že za tmečega prišeo domo.
„Ve bom ti jaz tvoja dobra mati, Viljem, tak kak kda si kak mali dećkec vročnico meo. Spravim te v mebko pošteno, sküham ti tej, dobroga slad-koga, te lepo po plečah odenem, ti vroče čelo ohladim, in ostanem pri tebi, sama, ščista sama do beloga dneva — — te de pa že boljše— *
H t Vse to je včinila admiralova mati ali Viljem je ne bio boljši. Še več je včinila v dugoj nesnenoj noči: gučala njemi je mnoga od Zveličara, pa ka je ravno zdaj sveti veliki tjeden; naj že zdaj obhaja svoj Vüzem in nájposlüša kralja kraljov, casara vseh casarov, ki pravi: Jaz sem vstajenje in življenje.
Puhe, vroče, bolestne vüstnice ad-miralove so znova šepetale v molitvi,
kak negda za detinskih let. --------
,Mama, v delom casarstvi nega človeka, šteriva bi se tak radiva imela kak midva-------*
,Ti si midelao vsikdar toliko veselja, Viljem! In na najvekše veselje si mi pa zdaj v mojoj najvekšoj žalosti.* »Zato ka merjem, mama?"
Vojaška mati se je ne obrnola vkraj, gledala je nepretrgano v modre oči si-nove, smrti v obraz.
,Mama, dnes merjem. — Srce ne more delati — moči me zapüščajo '■< j— ,,V božoj roki smo. Zdaj samo po-čivli, spančkaj, drago dete!“ Narahi ga je pogladila po od znoja mokrih vlasah. ,,Šla bom ti po dühovnika, ve že najdem šteroga. Pa ti prinese sv. Popotnico, te pa ostaneva samiva, midva samivá — “
Poljübila ga je na vroče čelo, njemi zatisno!a oči v sladek sen in Šla tiho vün.
Beč se je šče ne prebüdo iz nočnoga spanja. Šla je proti nekomi samostani in tam potožila staromi patri svojo žalost in svojo veliko skrb.
Oba sta stopaia skoz tihi Beč, brez spremljevalea, brez posveta; namesto sveč
<917. maja 6.
NOVINE
3.
so materino oči gorele v svetom ognji, vroče molitve so obdajale Zveličitela po toj proti k drügomi Nikodemi.*) —
Jezuš je šo k zmagalci pri Helgo-landi in pri Lissi, k človek! šteri je mnogo pretrpo in na šteroga je pozabo tisti, ki je pravo: Pridite k meni ki se trüdite m ste obteženi, jaz vas poživím.
To je bio za mater najsrečnejši tre-notek njenoga težavnoga živlenje: ne tjeden žalosti nego bela nedela njenoga sina, admirala. Angeli so vzeli težko breme z njenih ram. In kda se je dobri pater s svétim oljom dotekno oči, rok admiralovih, se je veselje razlejalo po materinom obrazi.
»Dragi pater, te oči so dosta žalost-noga liki nekaj grešnoga ne gledale, in te roke so za Avstrijo delale in so streíjenoga casara Maksimilijana**) pri-peijale prek morja v Beč. Bogi samomi bodi čast in hvala.“
Ostala sta snmiva mati in sin. Admiral je sladko spao kak nekda kda je bio šče malo dete; kratek čas.
„Mama, lekaj se jočeš?* Žmetno si je oddihavao.
„Viljem, te sem pa jaz ne vojaška mati?”
,Ubogi casar Maks — “ x .Misli na nebesa!*
Lica so njemi bila smrtno bleda, roke je skleno v molitev.
»Na bitko pri Lissi tüdi ne misli !*
»Kaj je to Lissa, mama, gde je Lissa?“
Je bila düša vrairajočega admirala že bliže Bogi kak zemli, ka je več ne videla Lisse? úaJis.
Velike modre oči so sé ne več odprle.
Zazorilo se je. Velike sveče so gorele okoli mrtvoga tela in najlepše rože so je pokrivaie.
Iz casarskoga grada, iz kneževskih palać, iz vojnoga ministerstva so priha-jala in odhajala poslanstva.
Mati admiralova je mogla kesno vnoč roko davati visokim obiskovalcom. ,Avstríja vam ostane zahvalna“ je čüla neštetokrat priprosta mati. ,Molite za njega, prosim vas* je bio njeni edini odgovor.
Svoj mali križ je djala pokojnomi v roke. Zdaj je Iehko pretakala suze veselja.
Po celoj Avstriji od švicarske meje do Pulje (Pola)***) ob Adriji se je raz-neseo žalosten glas: „Admiral Tegett-hoff je mrtev“ in po casarskom Beči je šo dugi dugi sprevod.
Kda so casarski polki prišli nazaj v svoje vojašnice, Habsburžani v svoj casarski grad in so kneginje in Bečani samo od Tegetthoffa gučali, kak svet junaka lisskoga nikdar ne pozabi, je mati v tmičnoj samostanskoj cerkvi molila: ,Bogi hvala in dika, moje dete se je preselilo v boljšo domovino.*
*) 1fikodem je Jezusa, kak Znamo iz evangelija, vnočl pohode.
**) Maksimilijan, brat Franca Jožefa I. je bio mek-sikanski casar. V*taši so ga pa vlovili in ga obsodili na smrt Njegovo mrtvo telo so pripelali iz Amerike v Beč.
•r**) Pnlj je naše edino bojno pristanišče, (gde najdejo bejne ladje zavetje) v Jadranskom merji (Adriji).
Oom i svet. — Glási.
Türčija. Türčija je pfetrgala zvezo z Amerikov.
Angleška se preti Švedskoj, ka živeža v njo ne püsti, če do voli zboro-vanje mir želečih socialistov.
Španjolsko. Španjolcom damo vekše sloboščine na morji, naj je proti sebi ne razdražimo. Kaj do v svojo državo vozili, ne bo potopljeno, niti tisto, kaj do vövozili, če ne sliši k bojnskim rečam, strlivi itd; — Vlada prvejša je odstopila. Ministerski predsednik v novo j je Garcia Prietto. Zdaj se je od-krilo, ka je prvejši minister Romanones zato odpadno, ka je proti želi ljüdstva nameno nam boj napovedati.
Portugalia. Portugalsfca Vlada je od-stopila.
Norvegia. Norvegia je zavolo poo-strene podmorske bojne jako razdra-žena na Nemčijo, Prti se nam v njej še en sovražnik.
Misijonara prosijo tiste dekle, štere se pravdajo zdaj v tom žalostnom časi i peneze pri sodiščáh támečejo, naj je raj njim voščijp, ka do mogli pogane v sv. Matercerkev sprejeti.
Od naših vojakov. Mrtev je: Flisar Kard, pešak 83. pp. z Veščice; apr. 4. ga je granata vraorila. Naznano Kolmanko Ferenc, pajdaš. Ostavo je ženo, dvoje male dece, mater, bratjo. Srce Jezusovo bodi njemi i ujegovim ostalim v tolažbo. 3
1600 letnica rojstva sv. Martina se je dnes začeia obhajati ‘ v našoj püšpe-kiji« Po predgi je bila procesija z naj-svetejšim v vsakoj cerkvi püšpekije._
Mrtvi se oglašajo. Skoro dve pa pol leta je rodbina Lovenjak Jožefa z Can-kove nikaj ne čüla od njega. Za mrtvoga so ga meli i vsi njemi düši dobro želeli. Zdaj apr. .19 je pa prišo glas od njega, ka je zdrav. Pisao je domo, ka je že dostakrot pisao, odgovoro pa ne dobo od svojih štarišov i ka se nahaja v Sibiriji v Tomskoj guberniji.
Nemčija. Leta 1872. je nemški kancler Bismarclc z Falk ministrom za poduk, krúto preganjanje začno proti katoli-čanskoj matericerkvi, štero je sedem let trpelo. Vnogo dühovnikov, še pü-špeki so bili v vozo vrženi zato ka so se ne šteli i ne mogli tistoj odredbi podvrči, štero Kristušova vera prepovedava. Katoličanci so ostali stanovitni v podpiranji dühovnikov, dü-hovniki pa v trpljenji i zmagali so. Kancler i minister sta mogla odstopiti i krivična postava je zbrisana zvün ednoga paragrafa. Té paragraf je prepovedao jezuitom v Nemčiji prebivati. I valao je te paragraf dozdaj. Zdaj ka so jezuiti tüdi vse svoje moči žrtvovali za domovino, ar so se prostovcl,jno glasili iz drügih dežel za njeno obrambo, je te paragraf zbrisan. — Zbrisana je tüdi prepóved, ka se na zborovanji, (spravišče, gyülés) ne sme nači gučati kak nemški. Ta prepóved je zbrisana i vsaki narod sme v svojem maternom jeziki si o potrebnih rečeh pogovarjati tüdi v Nemčiji.
Beltižar Vugrinčič, vpokojeni plebanoš
je 1. maja v Čerensovcih vmro. Sprevod je bio 3. maja.
† Murkovič Janoš. Iz Štajara smo dobili toga dobroga vučitela. 50 let so vćili . mladino z najvekšim uspehom, zato ka so jo včili z velikov Ijübez-nostjov. Včili so v Beltincih, Črensovcih, naj več pa v Dolnjoj-Lendavi. 26 let so bili tü profesor na meštjanskoj šoli. Vučiteo slovensko šol, ki so niti ma-djarski ne ználi, so se tak navčili te tüji jezik, da so mogli profesor postati madjarske mestjanske (polgárske) šole. To glasno svedoči pokojnoga nadarje-nost. Poleg včedja so pa tüdi izvrsten goslar bili, pač prvi organist ne samo v našoj slovenskoj krajini, nego v celoj püšpekiji pa še prek njenih mej. Kaj lepih pesmi je Slovenska krajina obro-dila, njim mamo zahvaliti. Z dobrim namenom so včili ljüdi tüdi igrati, ali té njihov trüd se je ne izp!ačao. Go-slarje njihovi zvün igre ob priliki te-, lovske procesije, so matericerkvi samo škodili. Igralo se je po krčmah vudne i vnoči, svetke i delavnike k igri pa pilo i plesalo. Pijanost i rapüzdanost sta se nežmerno razširile zavolo té igre v našoj slovenskoj krajini. Če bi se igralo samo za zabavo i kratki čas, ka bi je igra doma , pri domi v pošte-noj drüžbi zdržaia, kak so pokojni na-menili, bi njihov té trüd veliko dopri-neso, zdaj je zobstonski bio zavolo po-svetnosti ljüdi. — Nekdašnji slovenski vučiteo je postao vogrski — a zato Si?vencov ljübiti ne henjao. Večkrat jih je pohodo. Večni počitek si je tüdi med njimi zvolo v lendavski!! gorah, k šteromi so ga sprevodile poleg nje-, govoga želenja kotrige siromaškoga slovenskoga goričkoga ceha. Ka starejši ljüdje pri na s znajo slovenski pravilno pisati, ide pokojnomi hvala, zato ka so se to ž njegovoga slovenskoga abe-cednika navčili. — Spunimo želo do-bromi slovenskomi moži, štero je že pred letom izjavo: »Kda merjem, naj zmoli vsaki moj vučenik en Očanás za méne“. — To de naš najlepši spomio. — Smilenejšega dela nega na sveti, kak za mrtve moliti, zato ka nega na zemlji tak velikoga trpljenja, kak je v vicab. Za toga zroka volo pripora-čamo molitev za pokojne, zato. njihova imena naznanjamo. Molimo za pokoj-noga i vse pokojne.
Žile se prerezala v D. Lendavi Pe-vec Martina žena zato ka je dosta so-vražnikov mela. 1 če bi nepokomo vmrla, ne bi jih v pekli več najšla? Mož je ovarao samomor, bežao po zdravnika, ki je nesrečno) starici rane obvezao.
Mrtvec V potoki. V lendavskóm potoki so najšli mrtveca brez glave i rok. Ruski zajetnik je, šteri je pri Polako-voi trgovini bio v deli, tü sol vömero. Tihi, dober težak je bio, z nikim ne se pajdašo. Doma je meo četvero dece i za tiste sirote prihanjüvao filere, štere je kje dobo. Meo je okoli 500 koron penez, štere je vsigdar pri sebi ndso. Rad je hodo gor v gorice. Na véliko Soboto je tüdi tá šo, a več ga ne bilo
4.
NOVINE
1917. mala 6.
nazaj. Po mrtvom teli, štero je v potoki najdeno, ne bi ga spoznali, če pri kopanji goric ne bi najšli vreče, v šte-rom je bila glava nesrečnoga zajetnika i roki. Glava je bila z drvaricov raz-česujena. Što ga je more ne znati, ali za penez volo ga je. Dober Jezuš smi-luj se tom pokvarjenomi sveti 1 Láni Aegusta 10. so zarobleni od RuS0V. Lopert Štefan z Tešanovec, Nemec Janoš z Bükovnice, Vogrinec Ferenc i Pucko Jožef z Ivanec. Vsi so v 48. pp. slüžili. Pozdravljajo svoje žene i deco i jako radi bi prišli nazaj v svoj dom. To so nam pisali z Rusije.
Rankovska Pošta se je apr. 24. odprta tak kak jé prle bila. Poštno rav-nateljstvo je že apr. 2. tak' odredilo v Soproni. Iz tišinske samostojne pošt,e ne bo tak páli nikaj.
Zahvalo. Srčno se zahvaIimo našemi g. plebanoš!, ka so z svojim lepim cerkvenim govorom zagovorili i podi-gno!i čast deviškoga stane, šteri se zdaj tak zametava. — Deviški tretje-redniki z Beltinec.
Vtizemska žalost. „ Prosiva prav srčno naše Slovenske Novine in Marijin List, ka ležej preneseva najno žalost. Tü naj nikaj na Boga ne opomina, nej zvonjenjé, ne božja reč. Na vüzem sva pa najbole nemilo eden proti ovomi zdihavala, ka zdaj, kda so doma z naj-veselejšim čütenjom spevaIi sveto alte-lujo, sva midva v strelnih jarkah lač-niva i gladniva ne mogla se vdeležiti vüzemske slüžbe božje. Kda se doma k božjoj slüžbi spravlajo, naj ruski topničári pozdrávlajo, kda .si doma k stoli sedejo pa ne vejo, štero bi prle jeli bóše od bóšega, tedar midva niti trdoga krüheka nemava. Pa to ne bodi tožba; za domovino radiva vse prestaneva, da bi domači nas vojake samo preštimali j ne teliko grešili. V kelikih bi srce strepetalo, če bi v toj groznoj strelbi samo en kratek čas bili, mi pa vödržimo, zato ka se nam milijo žene, drobna deca, slabi starši i vendar vnoge to ne preštimajo, ne-čistüjejo, pijančivajo, se tepejo. Nesrečne düše, mislite, ka božji bič do vas ne segne t Balažic Matjaš z Beltinec, Vuk Matjaš z Žižkov, domobr. 308. dpp.
Na misijone so darüvali: z Zižkov:
. Žižek Verona, Kolarič Marijin po S k., Skerget Koža 5orvat Martin, Horvat Orša, Oigan Bara, Hozjan Matjaša žena, Kocet Ivana žena po 1 k-Žižek Kata 60 f., Ftičar Marka žena (V Polana), Fratar Kata, Jerebic Kata, Horvat Matjaš po 40 t, Horvat Treza BO f., Balažek Treza 30 f., Čurič Ana 32 f., Najdeno 4 k., Cigan Jožef 10 k. 48 f., Čurič Štefana žena 4 k. Spilak Kata 20 f., Nabrao Cigan Jožef. — Balažic Marija z Itekovec 30 k., Koren Bara z Ren-kevee 10 k. —
Sredstvo proti boleznim gúta I šin-
jeka je izmivanje z Fellerovim „Elsa-fiuidom“. 12 steklenie poštnine proste pošlje za T k. 32 f. Lekarnar I. V. Feller, Stubica, Centraia 146 Horv. Tü se dobijo tüdi Fellerova norahi poganjajoče „Elza-Kroglice“. 6 skatlic S k. 57 f.
Ponesrečeni zajetnik. Srbski zajetnik 8tojmenovié Ilia je peseo kopao v egersečkoj ciglenci. Od*vnogoga deževja premočeni breg se je porüšo pod njim i ga zasipao. KčL so ga vöpotegno!i, je še mrtev bio.
Slovo vzemej0: Kkmončič Ivan, pešak
48. pp. z Dokležovja od drago svoje žene, dece, hčeri dve nün, rodbine, sosedov i beltin-skih dühovnikov. Prosi vseh molitve, ka ga D. Marija pripela domo. Megdic 1gnae i Tratnjek Jožef, domobr. 20. dpp. v vojaške] pesmi od svojih domačih; Soboti* Ivan, z Trnja, Lüi Ivan z Lipovec, strelca O. kat., od tivarišie, dece, rodbine; prosita je, naj jihva zročijo pod obramba sv. Drüžine, ka ta dobro branila svojo domovino i prišla v miri nazaj.
P0Zdrav poiilajO: Škarjet Ivan, trenski vojak z Belgrada; prosi slovensko čtenje, naj ne pozabi materne reči. Kolenke Štefan, dom. 4. dpp. z Črensovce; srčno se zahvali Novinam i M. Listi, navuki leva za ga čuvaja smrlnoga greha, drtigih navukov tak ne čüje. Vogri*&ič Štefan, ranjenec; iz srca rod bi šteo v svojoj maternoj reči i podpirati šče naš slovenski tisk, šteri teliko dobre ma v sebi; Horvat Ivan, strelec 19. str. bat. z Trnja, vsem par-nikom, svojih domačih se pa milo poslovi i prosi njihova molitve zasó; Vtrše Viktor, praporščak 64. pp. z Beltinec, srčno prosi Novine, kot edino düšno talažbo t bolestih in molitve; Lebar Mih. z Beltinec, Martin Pucko z Gančan, domobr. 20. dpp., vse težave i misli njima z glave odido, kda čteta Novine i M. List, vse se potegüjejo za njeva če Medjimurci i ajema protibežijo Slovenci, kda njihva pošte prineae, kak najboÍšemi prijateli, prosita mo-litve, ka Dev. Marija ne oslavi vojakov, posebno na smrtno vüro nej; Volf Rudolf, pogorski topničar, od Sv. Jélene; olevensko čtenje ga krepi i njemi lejia srce ;. Húber Jožef, ielez-ničar z Cankove, vsem domačini i vsem Slovencom i je oprosi, naj odičenoga Jezusa prosijo na mir; Marijinoga Lista i Novin če ne bi vdablao, bi vkraj bio; teva pogasita njegovo žejo po pošlüČanji kričanskih navukov, ga .veseli ta i na polrpljjvOst vodita; Balažic Matjaš, trenski vojak z Beítinee, red čte slovenski, slovenski matérni jézik njemi je najbole k srci zraičeni.
Dari V0jak0V. ^ Na podpore M. Lista i Novin se nam poslali demobranci 20. dpp. 10 k. Darüvali so; Horvat Jožef desetnik 1 k. 50. f., Koitric Jožef 1 k. 80 f., obe z M. Polane, Tkaléič Sieí. z Gomilie 1 k. 80 f., Kavaš Mihal z Žikov 1 k. 50 f„ Grüškovnjak Ivan z D. Bistriee 1 k. 40 f., Baligač Ivan z Ižekovec 1 k. 5lf, Skerban Štefan z Dokležovja 50 f. — Na veršejak-i samostan so pa dali 5 k.
Pošta.
Fujt Ap. P4mci. Več pošilam kak je naročnikov. Zgledi se pri gospod!.
vkrepčévalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-oine prosto proti povzetji. Za ktoetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grolieh, drogerija »pri angoiju* Brno Štev. 65. Moravsko.
Brezpogojno varnosi
pred ponaredbami ima j o vsi prijatelje Felier-ovega fluida in rastli*skih esenc z zaamkov ,El*a-fluid*. To naj bo povedano sam# v eb-rambo pred menjvrednimi ponaredbami. čte še ne pozna „Elza-fiuida“, naj povprsia zdrav-nika, kak zaneeljive nčinküje
proti kašiji ia prsnim boločiaam
kak veda na grgranje in vribalno sredstvo, ceno: 12 malih ali S dvejnatih ali 3 špeeijalni stekleaíci stanela prosto peštnine samo 7 k. 32 f., 48 malih aM 24 dvejnatih ali 8 špe-cijalnih'steklenie poštnine proste, 22 k. 72 f. pravo edino pri lekarni S. V. Feller Sám-blnea eemtr*ls kr. 14S (Hrvatska.)
Fellerove ielodee krepiűjoše, odvajalne rabar-barn krogljice s znamko ,EHsa-krogljice" (6 šhat-)jic poštnine prosto 5 krona 57 št) so pravo le z snamke ,Elsa krogljise*.
Cista koža na lici
i na rokah, kaj pri vno-gih 1jüdeh obéüdűjeaae, dadvojopredneat svojim lastnikem. Najobprvim za celo Sela jo potrebno, naj kela zdrava bo, zato he samo tak se meremo skoz njé prav zraéibi. Obdrügim je pa to lidi potrebno, naj naši™ bliinjim s nazdravov kožovmržnje ne napravi mo.Ne*ela koša,brlisge p*ščajei, iplinte, lise, mozoItid, bradajiee ope-kline itd. - pa večkrat te zrokújejo, kaj je pa ttídi ikodljive za dihanje kaže izáto Udinezdravo. Vnogo jezér moikov i feenstk rábi pri zdrav-ljeaji i čuvanji svoje kože Fellerove ,Eisa* pomado za brambo liea i kože, štere cena je 3 kor. zapoštnmoin zavi-janje 2 k. 30 f. več. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepianje koža ponűjenih. Odstráni betega kožne, obráni od pečeline sunea, špiint, odprta püičajcé, spekaline itd. Na meste grizečih i večkrat škodljivih Zajf rabimo Fellerove liüjako iajfo, ali pa Fellerovo boraz-iajfo i prah za mujvanje, (boraz prašek) 1 koron.
Vlasjé močno ra¾téjo
po Fellerovoj ,Elsa* Tannoehina-pomadi na vlasé. Lenček 3 k. moéaaejie kakovosti II št. 4 k. 50 f; za zavijanje in pertnino 2 k. 30 f. več. Irepi kolo na glávi, zabrani pišlivoat i rane oserelost, pomore k zrisi mečnib, zdravih vláei. Nema škodljivih anovi v sebi zato mi pred škodljivni pomadani prednoet pesebno pred tistim!, štere ponüjajo nevučeni lekarailtva. Za mustacejenajbolša Fellerovamastza 1 k. Naročile pollimo nepssredne na FtUer V. Eugm lekarnika, Siubiea Oentrede br.l4s. (Zagr.žup.)
NyamatovE ta Egybázmegy«l Kön¾jvnyoau<üi gyorssajtóján, S*0anbathel7e¾