PoStnlna plačana T gotorlnL Leto XIII., štev. 164 Ljubljana, sobota 16. julija 1932. Cena 2 Din u pravmštTo; Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana Selerv bureova uL 1 — TeL 3492 bi 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova ee*ta §t 13. — Telefon št. 2455-Podružnica Celje: fCocenova ulica št 1 — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11 »42 Praga čislo 78.180, W'en 10S ?41 Naročnina ^naša mesečno Din 25__, za inozemst-ro Dfn 40.—. UredniStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 b 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13t To- iefoo št 2440 (pono3 2582). Celje. Kocenova ol. 8 Tel St T90. Rokopis-' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Carinska vojna Avstrijo in Madžarsko Neuspeh trgovinskih pogajanj — Včeraj je nastopilo med Avstrijo in Madžarsko brezpogodbeno trgovinsko razmerje Dunaj, 15. julija, d. Ker se pri pogajanjih z Madžarsko o novi trgovinski pogodbi ni dosegel sporazum in tudi ni prišlo do soglasja o podaljšanju dosedanjega provizorija, je z današnjim dnem nastalo brezpogodbeno stanje. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da se pogajanja čim prej nadaljujejo. Z včerajšnjo izmenjavo not avstrijske in madžarske vlade, je bila veljavnost dogovora o kliringu podaljšana do 14. avgusta. V merodajnih krogih ne smatrajo za izključeno, da se bodo pogajanja obnovila prihodnji teden za omogočenje modus a vivendi na podlagi predloga, da se ugotovi razmerje med avstrijskim in madžarskim uvozom in izvozom ter po polletnem trajamju na tej podlagi sklenjene pogodbe izvrši revizija za končni sporazum. Dunaj, 15. julija, č. Neuspeh avstrijsko-madžarskih pogajanj je izzval v avstrijskih gospodarskih krogih veliko iznenadenje in vznemirjenje. Po prvem dojmu spričo vesti o prekinjenih pogajanjih se je pojavilo v avstrijskih gospodarskih krogih približno sledeče razpoloženje: Eminentni interesi obeh držav so povzročili, da so bila pogajanja prekinjene, vendar pa sedanji težki gospodarski položaj ne bo dal obema državama ne kritike ne časa, da bi vztrajali pri svojih stališčih, marveč ju bo prisilil, da se po obojestranskih žrtvah zares sporazumeta. Redni gospodarski odnošaji med obema državama so zlasti važni '/& Madžarsko, ker je znano, da je Avstrija najstarejši in največji kupec madžarskega blaga. Madžarska je že mnogo utrpela zaradi neurejenih trgovskih odnošajev s Češkoslovaško. Zaradi tega sedaj ne bo mogla mirno gledati, kako se avstrijska tržišča odtegujejo njenemu blagu. Da se Madžarska zaveda svoiega položaja, priča že to. da so bili madžarski delegat je pri poslednjih pogajanjih z<*lo ustrežljivi, in da so^na vse mogoče lepe načine skušali prepričati avstrijsko delegacijo, da Madžarska ne more prevzeti industrijskega blaga iz Avstr1-je v oni količini, kakor je to zahtevala avstrijska delegacija, le zaradi tega. ker je s;lno padla kupna moč širših madžarskih slojev. Madžarska pa je na drugi strani skušala dati kolikor mogoče največ pred-rosr: avstrijskemu blagu nanram blagu ;z drugih drŽav. Toda kontingentiranje ;ttvo-avstrijskega indu^Miskega blaga v Ma sko izvozno kampenjp. Tolmačijo, da so se baš zaradi nje v zadnjem času uvedle avtonomne tarife in celo prepovedi za uvoz previsokih količin poljedelskega blaga. Budimpešta, 15. julija, g. Madžarska vlada je opoldne prejela z Dunaja telefonsko obvestilo, da bodo delegati avstrijske vlade prispeli prihodnji torek v Budimpešto zaradi nadaljevanja trgovinskih pogajanj z Madžarsko. Na vest o pričetku brezpo-godbenega stanja so cene na madžarskem izvoznem trgu za sadje in druge sezonske predmete močno padle. Politični in gospodarski krogi se zelo živahno bavijo z brez-pogodbenim stanjem ter menijo, da bo nastala potreba za sklicanje izrednega zasedanja madžarskega parlamenta. Bivši ministrski predsednik Štefan Fried-rich je izjavil, da je sedaj prispel sedanji režim na točko, na kateri mora priznati, da ni več zmožen voditi državnih poslov. Skupina poslancev zahteva takojšnje protiukrepe napram Avstriji, in sicer, da 6C naj pozovejo v Avstriji bivajoči letoviščar-ji, naj se v teku petih dni vrnejo domov. Oni, ki se temu pozivu ne bi odzvali, naj bi se kaznovali s posebnim davkom. Beograd, 15. julija, p. Med Avstrijo in Madžarsko se je danes pričela carinska vojna. Rok dosedanje trgovinske pogodbe med obema državama je potekel pred dvema tednoma, ko so jo podaljšali do danes. Medtem so se vršila trgovinska pogajanja med obema delegacijama za zaključitev nov-? pogodbe, na katerih je prišlo do velikni nasprotij med obema delegacijama, zaradi česar so bila včeraj prekinjena. Danes k* nastal v odnošajih med obema državama brezpogodben položaj. Na pogajanjih, ki »o se vršila na Dunaju, so avstrijski deiegatje zahtevali, naj Madžarska prevzame v zamenjavo za svoje poliedelske pridelke prav toliko avstrijskega blaga. Madžari, ki so doslej stalno beležili aktivno bilanco v svojih trgovinskih odnošajih z Avstrijo, se temu svojemu nekakemu privilegiju niso hoteli odreči. Skušali so sicer dopovedati avstrijski delegaciji, da Madžarska spričo padanja kupne moči nižjih slojev pri najboljši volji ne more prevzeti določene količine industrijskega blaga iz Avstrije, in obenem ponujali Avstriji tudi razne olajšave, toda avstrijska delegacija se ni daia premotiti in je vztrajala pri svoji zahtevi po uravnoteženju trgovinske bilance. Prekinitev ^pogajanj je napravila velik vtis na Madžar- dž^rsko ie b;lo 7« Madžare predpogoj- za i _________ ... načelen sporazum. V avstrijskih gospodar- | skem, kjer so že v velikih skrbeh zaradi sk:h krogih pa so preplašili predvsem 1 prav tako prekinjenih trgovinskih odnosa- zarad: priprav za bližnjo angleško-madžar- jev s Češkoslovaško- Kmeiski upori v Rusiji Varšava, 15. julija, d. Tu so se razširile vesti, da so nedavno izbruhnili kmečki nemiri v IVbiju in Krasnem putu. dveh krajih nemške sovjetske republike ob Volgi. GPU je vstajo zatrla na krvav način ter postrelila 90 kolonistov. Izgredi so nastali zaradi postopanja krajevnih oblasti, ki niso hotele izvesti Stalinove odredbe o delni dovolitvi svobodne trgovine z živili. Tudi med ukrajinskimi kmeti in oddellki GPU je došlo do spopadov v kijevski gu-berpiji. Baje je izgubilo 350 ljudi življenj* pri napadu GPU na neko vas. Norveška anektirala Grenlandijo Kodanj, 15. julija. AA. Ncrvešiki poslanik Huitfeld je izročil danskemu zunanje-mu ministrstvu uradno noto Norveške o zasedbi Grenlandije, Takoj nato se je vršila seja ministrskega sveta, ki je po proučitvi položaja, nastalega z norveško aneksi j o, sklenil vložiti protest pri haaškem mednarodnem sodišču. Kakor poročajo iz Osla, sta se norveška stranka »Venstre«, ki ji pripada tudi prejšnji ministrski predsednik Mowinkel, in norveška delavska stranka ostro izrekli proti norveški zasedbi Grenlandije. Zopetna dovolitev uvoza živine iz Romunije Bukarešta, 15. julija, p. Vlada je objavila komunike, da je bil med jugoslovensko in romunsko delegacijo dosežen sporazum, po katerem bo Jugoslavija odprla mejo na obmejnih železniških postajah za uvoz živine iz Romunije. Meia ostane zaprta le še na 'rvostaji v Veliki Kikindi. Novi čsl. poslanik v Bukarešti Beograd, 15 julija. p. iz Bukarešte poročajo, da je romunska vlada izdala agre-ment za novega poslanika češkcslovaške republike na romunskem dvoru Jana šebo, bivšega čsl. poslanika v Beogradu, ki se sedaj zopet vrača v diplomatsko službo. hfindenburgova čestitka Ludviku Fuldi Berlin, 15. julija. AA. Državni predsednik Hindenburg je čestital pesniku Ludviku Fuldi za njegovo sedemdesetletnico in mu predal Gcethejevo kolajno za znanost in umetnost. Zopetna otvoritev berlinske univerze Berlin, 15. julija. AA. Včeraj so ponovno odprli berlinsko univerzo, ki so jo zaprli po spopadih, do katerih je prišlo na univerzi med pristaši Adolfa Hitlerja in pristaši republikanskih strank. Otvoritev univerze je potekla brez Incidentov. Politika v avstrijskih šolah Dunaj, 15. julija. AA. Listi prinašajo odlok prosvetnega ministra Rimtelena, ki ukinja prejšnjo prepoved, da avstrijski dijaki srednjih in strokovnih šol ne smejo biti aktivni člani v Avstriji obstoječih strankarskih iin političnih oboroženih formacij, kakršne so na primer Heimwehr, Schutzfeund, hitlerjevslka organizacija itd. Ta odlok prosvetnega ministra je naletel v javnosti na silno ostro obsodbo. Listi napovedujejo, da se bo poslej tudi srednješolska mladina zapletla v aiktivno politično borbo. Mnogi starši so protestirali proti temu ministrovemu odloku. Carinska vojna med Irsko in Anglijo London, 15. julija, d. Iraka vlada je kot odgovor na uvedbo povišanih angleških carin za irsko blago sklenila, da uvede za vse angleško blago povišek carin za 20 odstotkov. To povišanje je stopilo opolpoči v veljavo. De Valera je na predvčerajšnji seji parlamenta zelo ostro nastopil proti Angliji ter poudarjal, da bo angleško ljudstvo občutilo gospodarsko vojno prav tako kakor irsko. Končno je še enkrat poudarjal neomajni sklep irske vlade, da ne bo pristala na nobene kompromise v sporu o plačevanju anuitet za odkup veleposestniške zemlje. Njegov govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Nemški teniški igrači zmagujejo proti italijanskim Mila«, 15. julija AA. V finalu evropske cone tekmovanja za Davi sov pokal je Nemčija prvi dan dobila obe igri proti Italiji in vodi 2:0. Potrebna ji je torej le še ena točka, da se kvalificira Nemčijp za medeonski finale proti Ameriki. Prijet tihotapec avstrijskih šilingov Dunaj, 15. julija. AA. Avstrijske carinske oblasti so prijele pri Feldkirchnu na avstrijsko-švicarski meji nekega železniškega sprevodnika, po narodnosti Švicarja, ko je v postelji spalnega vagona skril 100.000 avstrijskih šilingov in tujih valut v vrednosti 30.000 šilingov, hoteč jih vtihotapiti v Švico. Oblasti mislijo, da je bil sprevodnik v resnici samo orodje v rokah nekih tihotapcev valut velikega stila. Akoija za znižanje obrestne mere v Avstriji Drmaj, 15. julija. AA. Vladne stranke so sporazumno z zveznim kancelarjem imenovale odbor, ki naj prouči vprašanje znižanju obrestne mere, pri kateri bedo so-ne zakonske načrte. Predsednik odbera Ramek je sklical za 20. julij anketo o znižanju obretne mere, pri kateri bodo sodelovale ugledne osebnosti iz gospodarskih krogov. NESOGLASJE 0 TOLMAČENJU FRANCOSKO-ANGLEŠKE POGODBE Nemčija odklanja vsako evropsko fronto proti Ameriki - Pogodba se nanaša le na evropske zadeve Berlin. 15. julija, d. Poučene berlinske kroge objava angleško - francoskega dogovora nikakor ni presenetila, ker se je njegova vsebina obravnavala v Lausanni tudi z nemško delegacijo. Zatrjujejo celo, da jo pobuda za tako mednarodno pogodbo izšla prav za prav od nemške strani in da predstavlja prvi člen pogodbe, ki govori o medsebojni izmenjavi naziranj glede političnih zadev, približno točno besedilo nemškega predloga. 2e to je dokaz, da ta pogodba nikakor ni naperjena proti Nemčiji in da w nasprotno nastala v želji po olajšanju stališča Nemčiji, ki ni mogla doseči v Lausanni izpolnitve svojih političnih zahtev. Po trditvah teh krogov je Macdonald sam svetoval nemški delegaciji, naj v Lausanni postavi politične zahteve ter sproži zlasti vprašanje enakopravnosti v oboroževanju. Angleška delegacija sicer kasneje ni podprla v Lausanni nemške delegacije pri pogajanjih o političnih zahtevah, kar bi se moglo glede na prvotno stališče Macdonal-da pričakovati, upoštevati pa je treba, da so napori na lausannski konferenci tako vplivali na Macdonaldovo zdravje, da se končno že ni mogel več udeleževati pogajanj. Vsekakor vsebuje drugti člen angleško-francoske pogodbe zagotovilo pravične rešitve razorožitvenega vprašanja za vse prizadete države. Nemčija se 6icer ne imenuje izrecno, vendar pa se more glede na pred-'trodovino sklepati, da bo Anglija tudi v bodoče dobrohotna napram nemškim stremljenjem po oboroževalni enakopravnosti. Nemčija bo sedaj predložila svoje zahteve po enakopravnosti na ženevski razorožitve-ni konferenci, čeprav ni gotovo, da bo z njimi prodrla v polnem obsegu. Kljub vse mu bo Nemčija izjavila na razorožitvenl konferenci, da ne nmre več imeti nobene?* interesa za razorožitvena stremljenja dru gih držav, če se njej sami ne prizna enakopravnost Nemška vlada proučuje pogodbo Člen 1. francosko - angleške pogodbe poziva vse ostale države k pristopu. Nemčija se bo temu pozivu odzvala. K pogodbi bi pristopila že v Lausanni, zaradi pogajanj o rešitvi reparacijskega vprašanja pa je bila preveč zaposlena, da bi se mogla baviti Se s pogajanji o izdelavi načrta pogodbe za mednarodno sporazumevanje. Po zaklljučit-vi konference sta Anglija in Francija za dervo znova sprožili in jo dovedli do zaključka. Že glede na to, da je bilo povabilo k pristopu izročeno nemškemu poslanika ▼ Londona takoj po objavi pogodbe v angleški spodnji zbornici, se more sklepati, da nikakor ne gre za obnovo Entente eordiale, ki bi bila naperjena proti Nemčiji, kar se bo še jasneje pokazalo, kakor hitro bo prijavila Nemčija svoj pristop k angleško-francoski pogodbi. Berlin, 15. julija AA. Kot nekak odgovor na objavo gentlemenskega dogovora so tu objavili pismo, ki ga je srvoječasno poslal državmi kancelar Papen angleškemu zunanjemu ministru, ko je doznal za ta dogovor mod upniškimi državama. Državni kancelar se v tem pismu sklicuje na vprašanje, ki ga je dal Maodonaldu v Lausanni na večerni seji konference 8. julija, >In pravii: »V takih okoliščinah se smatram upravičenega izdaviti, da je zadeva za Nemčijo z mojim vprašanjem predsedniku konference iin njegovim odgovorom stvarno pojasnjena.^ Pariz, 15. julija g. »Information« dozma-va iz Londona, da je Nemčija poluradno namignila, da želi kakor Belgija in Italija •pristopiti k francosko-angleškemu dogovoru V angleških političnih krogih izjavljajo, da so se pri interpretaciji gentlemens agreementa pojavile težkoče med Parlizom in Londonom. V nasprotju s Herriotovimi izjavami, da Velika Britanija brez prejšnjega vprašanja francoske vlade ne bo izvršila nobenih plačil Zedinjenim državam, namigujejo konservativni listi, da si je Anglija glede Amerike ohranila popolno svobodo. Dogovor se nanaša samo na ureditev evropskih vprašanj. Berlin, 15. julija s. Kakor s* sporoča od poučene strani, ee za sedaj ne more pričakovati odločitve nemške vlade glede povabila za pristop Nemčije k angleško-franco-skemu konzultativnemu paktu. Najprej se bo ugotovilo, ali ne bo mogoče s paktom omejena zunanje-politična svoboda Nemčije. Dogovor se bo torej najprej natančno proučil in bo najbrže potrebno več poizvedb v Parizu In v Londonu, šele na to bo padla končnoveljavna odločitev. Berlin, 15. julija. 5. Po uradnem poročilu je stališče Nemčije napram gentlemens agreementu naslednje: Za Nemčijo velja le izjava, ki jo je podal predsednik lausannske konference na direktno vprašanje nemškega državnega kancelarja po razgovorih v prisotnosti zastopnikov velesil, ko je dejal, da se v primeru, ako lausannski sporazum ne bo ratificiran, skliče nova konferenca. Razen tega zavzema Nemčija stališče že od vsega pofetka. da se vprašanje reparacij mora rešili n? glede na vprašanje vojnih dolgov. Nemčija tudi ne bo prestala na nibako frontno akcijo Evrope proti Ameriki. Nesoglasja glede tolmačenja pogodbe Pariz, 15. jtriija. č. Ni še poteklo 48 ur, odlkar je bil sklenjen in objavljen angleško-francoski dogovor v Lausanmi. hi Je že prišlo do vidnejših razlik v mišljenju angleške te francoske vlade o obsegu dogovora samega. Z angleške strani so Jasno poka- zali, da se ne strhijajo z izvajanji francoskega ministrskega predsednika Herriota, po katerih naj bi se dogovor nanašal tudi na vprašanje vojnih dolgov napram Ameriki. Objavljen Je bil uradni komunike angleškega zunanjega urada, v katerem je Macdonald izrecno zavrnil tolmačenje francoskega ministrskega predsednika, ne da bi pri tem karkoli omenil ime Herriota samega. Izraz »evropske ureditve« se po angleškem mnenju nanaša le na vprašanja, kj se neposredno tičejo evropskih zadev, ali pa so z njimi v neposredni zvezi, ne pa tudi na vprašanja, kakršno Je n. pr. ureditev evropskih vojnih dolgov napram Ameriki. Anglija bo bržkone sama uredila vprašanj© svojih dolgov napram Ameriki, predvsem pa bo Izvedla to zadevo popolnoma neodvisno od francoske rešitve istega vprašanja. Pomisleki francoskega tiska Pariz, 15. julija. AA. Pariški listi še vedno komentirajo francosko-angleški dogovor, h kateremu sta včeraj pristopili tudi Belgija in Italija. V glavnem se sme reči, da so francoski listi ta dogovor ugodno sprejeli, vendar brez tistega prvotnega navdušenja, ki ;e nastalo, ko so še mislili, da pomeni ta dogovor prav za prav samo Obnovo francosko-angleškega sporazuma. »Petit Parisien« prinaša članek, v katerem pravi, da je ta sporazum zbudil gotovo vznemirjenje v Nemčiji in Zedinjenih državah. Pisec članka se ne čudi nemškemu vznemirjenju, ker Nemčija nikoli ni gledala s simpatijo francosko-angleškega zbli-žanja, glede Amerike pa misli, da ni vznemirjena ameriška vlada, nego samo ameriški tisk. Saint-Brice piše v »Journalu«, da bo novi sporazum brez pomena, če ne bo rodil dovolj moči za dosego lojalnega vzajemnega sodelovanja in pravično ureditev spornih vprašanj. Pertinax je, kakor navadno, poln temnih slutenj. V »Echu de Pariš« kritikuje sporazum zaupanja, ki je v njegovih očeh sumljiv in nevaren. Pisec gre celo tako daleč, da izraža sum, da utegne biti ta pakt nemškega izvora in se vprašuje, ali morejo k temu sporazumu pristopiti vse evropske države ali pa samo tiste, ki jih je John Simon omenil v britanskem parlamentu, nam- rC.,/ 2J!\ Ang,ija' Nemnja, Italija in Belgija. Če lahko k sporazumu pristopijo vse evropske države, pomeni sporazum po 1 ertinaxovem mišljenju samo neko besedilo, od katerega svet ne bo imel n .esar slabega pa tudi ničesar dobrega, saj imamo že do zda, dovolj takih mednarodnih dogovorov, ki nič ne pomenijo. Če pa naj dogovor velja samo za omenjenih pet držav potem pomeni, pravi Pertinax, da nas hol ee Macdonald čim prej pripraviti do revizije versailleske mirovne pogodbe in razbiti naše zveze in dogovore s Poljsko češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Zgodovina gentlemenskega sporazuma London, 15. julija. č. *Daily Telegrapihc je objavil zanimive podrobnosti o pogajanjih za zak?!/iučitev »gentlemens agreementa«. List pravi, da sta Herriot in Macdonald spočetja nameravala vstaviti določila tega sporazuma v splošni lausannski sporazum, da pa na to ni hotela pristati nemška delegacija, ker ni hotela, kakor ie izjavila, podpisati klavzule, ki M pomenila uničenje vsega kar je bilo koristno v okviru lausannske pogodbe za Nemčijo. Nemška vladia je zahtevala, da se sestavi lausannski sporazum v docela jasnih oblikah, in ni hotela priznati načelne rešitve reparacij z odvisnostjo od vojnih dolgov. Proti posebnemu gentlemenskemu sporazumu pa nemška vlada ni imela nikakega ugovora m Je pristala tudi na to, da se »gentlemen's agreement« objavi takoj po zaključku lausannske konference. Rim, 15. julija, ž. Agencija Štefani poroča, da ie angleški zunanji minister John Simon včeraj povabil k sebi italijanskega odpravnika poslov v Londonu in ga informiral o svojih izjavah v spodnji zbornici. Naprosil ga je, naj sporoči italijanski vladi, da naj prouči besedilo »gentlemen's agreementov«, ki sta jih doslej podpisali F ran ciria in Angliia. Simon ie tudi naprosil italijanskega odpravnika poslov, naj sporoči italijanski vladS želijo, da bi pristala na ta sporazum ki ga tudi sama podpisala. Še snoči Je ftalijans&i odpravnik poslov v Londonu prejel iz Rima navodila, naj takoj prijavi v Foreign Ofiiceu italijanski pristanek na ta sporazum. Kriza v čsL vladni koalicij Odpor agrarnih senatorjev proti novim davkom - Možnost demisije ministrskega predsednika Udržala Praga, 15. julija g. Z dogovori, .ki dih je včerajšnji ministrski svet sklenil med agrarol in socialnimi demokrati, vladna kriza na češkoslovaškem še dolgo ni odstranjena. Davi je senatorski klub čeških agrarcev sklenili, da toliko časa ne-bo pristal ma zvišanje pridobninskega davka, na ■davek na kvas in na novelo o zaščiti valute, dokler ne bosta ustanovljena oba uvozna sindikata S tem sklepom so desavuirali agrarni senatorii ministrskega predsednika Udržaia. Popoldne se je vršila seja senata. Ko so v debati o novih davkih in drugih zahtevah nastopili proti temu, .samo še agrarni ob-strukeijonisti, so koalicijske stranke, vz-vzemši čeških nem. agrarcev predlagale konec debate. Nato so izjavnlj agraroi, dav teh okoliščinah ne morejo glasovati za pri-dobninski davek in davek na kvas. Oba zakona sta bila nato sprejeta z glasovi obeh socialno-demokratskih strank, čeških narodnih socialistov, narodnih demokratov in ljudske stranke. Glede na ta izid je mini- strski predsednik Udržal popoldne odpotoval v Lano, da poroča predsedniku republike. Kot morebitni naslednik TJdržala, ako M padla vlada, se imenuče dosedanji predsednik zbornice Malypeter. Praga, 15. juSiiia. g. O kriizi viadne koalicije sporočajo od dtobro poučene stran; i VS&dli, ki je biLa seveda takoj obveščena o dogodtou v senatu, sakaterim nj nihče ra-činnai, je zavzela stališče, da ni vzroka za izvajani« političnih posledic. Pofleg tega je za prihodnji petek določena seja zbornice, ako bo do tedaj viprašamoe davika za brezposelne že zrelo za glasovanje. S tem bi se zaiklijučilo julijsko zasedanje zbornice in bi se odigodala do septembra rešitev vseh vprašanj, ki ostanejo odprta^ Incident v senatu ne bo imel za sedaj nobenih posledic, bo pa imel posledice v poljedelskih strankah ter s tem tvoril izhodišče za vprašanja, ki so do septeiribra odgodena. Zapletljaji v Južni Ameriki Bueno« Aires, 15. julija. Po urugvajski verziji je vzrek incidenta na argentinski narodni praznik kontrola, ki je bila izvršena na urugvajski križarki, ko je bila zasidrana v pristanišču v Buenos Airesu, in ki se smatra kot pomanjkanje uljudno-sti napram častnikom, čeprav je argentinska vlada mnenja, da urugvajska vlada ni imela zadostnega razloga za prekinitev diplomatskih odnošajev, je vendar argentinsko zunanje ministrstvo vidiralo potni list urugvajskemu poslaniku v Buenos Airesu in zaprosilo angleškega poslanika v Moa-tevideu, naj prevzame varstvo argentinskih interesov v Urugvaju. Trgovinski modus vivendi med Avstriio in Romunijo Dunaj, 15. julija. AA. Včeraj sta avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss in rumunski poslanik Broziceanu podpisala trgovinski modus vivendi med Avstriio in Romunijo. Obenem sta prdpisala tudi dogovor o plačilnem prometu med obema državama. Ta modus vivendi bo nemudoma predložen avstrijskemu parlamentu v ratifikacijo. Škoda zaradi suše Banjaluka. 15. juMija. Po vsem banjaln-skem srezu je bila te dni neznosna vročina, ki je zlaisti škodovala žitu na polju. Seja vlade Beograd. 15. julija, p. Ministrski svet je imel nocoj sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o splošni vladni politiki. Poset ministra Mohoriča na Jesenicah Beograd, 15. julija, p. Nocoj ob 8. je odpotoval v Ljubljano trgovinski minister Ivan Mohorič, ki se bo udeležil velikega zborovanja na Jesenicah. Odlikovanja za vestno službo Beograd, 15. julija, p. S kraljevim ukazom so bili odlikovani: z zlato kolajno za vestno službovanje Martin Bajde, načelnik sodnih zaporov v Mariboru, s srebrno kolajno pa Avgust Potokar, Andrej Leban, Josip Pizulin, zvaničnik - čuvaj sodnih zaporov v Ljubljani, Janez Plenovšek, zva-ničnik-čuvaj v sodnih zaporih v Celju in Jakob Leskovšek, zvaničnik-čuvaj v zaporih v Mariboru, vsi v pokoju. Kongres strojevodij Beograd, 15. julija, p. V Beogradu se je danes vršil kongres udruženja strojevodij. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki prometnega ministrstva. Kongres je potekel v najlepšem redu. Delegatje so ob zaključku soglasno izvolili nonovno stari odbor s Svetczarjem Petrovičem kot predsednikom na čelu. z — Sobota, 13. julija 1932. Brezvestnost Vsak narod dokaže šele tedaj svojo politično zrelost, ako ne izgubi živcev, razsodnosti in treznosti, kadar mu groze nesreče, ki imajo samo videz elementarno^!. po svojem bistvu pa niso nič drugega ko napake človeškega jav nega dela. Gospodarska kriza, ki je tudi pri nas zavladala, ni nastala pri nas, niso je povzročili naši ljudje in vse njene ostfote le polagoma pljuskajo preko naših državnih meja ter na srečo •ne dosegajo onih obupnih oblik, ki že nekoliko let ugonabljajo gospodarstvo drugih držav. Kakor pa nas uče primeri drugih narodov, Francozov in Angležev, je borba proti temu pojavu možna, ako se ves narod zave, da mu grozi propast in zastavi v lastno varnost vse svoje sile. Pred nekoliko leti je padec francoske valute združil ves francoski narod na složen odpor; isto smo lani doživeli na Angleškem, ko je bila tamkajšnja vlada zaradi padca funta prisiljena opustiti zlato valuto. Pri nas slične nevarnosti ni. vendar pa kaže javnost tako malo razumevanja za osnovno načelo, da se vsako oškodovanje države neljubo pozna v žepih državljanov, da bi moral človek obuoati. ako ne bi upošteval, da so morali drugi narodi prenesti Še drugačne nesreče, preden so dosegli današnjo stopnjo državljanske zrelosti in zavednosti. Naš človek z neko naivno radostjo posluša in lovi izmišljotine, da jih kot senzaciio povečane nosi dalje, pri tem pa mu niti trenutek ne pride na misel, da s tem izpodkopava ugled in kredit svoje države ter da bodo padle morebitne neugodne posledice nazaj na tistega. kdor je širil, pomagal širiti. povečeval in -pomagal povečevati govorice, ki imajo svoj izvor v inozemstvu. To početje ima v sebi samem eno dobro stran: vsaka senzacija. ki je na svojem potu po svetu šla vsaj skozi troje ušes in troje ust. postane zavoljo pretiravanja tako goro-stasno smešna, da ji ne da vere nihče. Tako ima državVan. ki trosi o svoji državi bedasto zlobne tatarske vesti v svet. še srečo, da se ne zgodi nič stičnega. obenem pa polagoma izgublja vero v zanesljivost virov, odlkoder mu teče ta sumljiva politična modrost. Očetje te gonje so se začeli zavedati slabe strani obrekovalne kampanje od ust do ust. pa so zato sklenili zlorabiti znano zaupanje preprostega ljudstva v tiskano besedo. Nedavno so se pojavili po različnih krajih naše banovine letaki, pisani v nepismeni slovenščini in zmešane vsebine. Njih klerikalno kopito je tako podčrtano, da čitatelja ne more'o prevariiti niti nekateri, močno po komunizmu dišeči odstavki. Eden izmed teh letakov se bavi posebno z nedavno stavko naše vsučiftšč-ne mladeži, ponavljajoč staro in ovrže-no laž. da se iz Beograda uradno prepoveduje raba slovenščine. V zvezi s tem se proslavlja omenjena stavka in poudarja se. da se je mladina prva postavila na bran;k narodnih svetinj. Sto in sto ljubljanskih meščanov je videlo borbo naših akademikov. Na dan proglasitve stavke so obesili na balkonu velik napis s protestom proti omalova- ževanju najsvetejših narodnih pravic, pod tem tragičnim napisom pa je sede fo dijaštvo na prizidku in pelo neko znano veselo dijaško popevčico. Dvoji ca ali trojica je pela besedilo, ostali pa so v zboru ponavljali duhoviti in poskočni refren: tralala. tralala, tralala. Kakor rečeno, je ta za našo mladino malo častni prizor opazovala množica ljubljanskih meščanov. Tako početje imenuje omenjeni letak: Borbo za najsvetejše pravice našega naroda. Priznanje tei »borbi« tudi res ni izostalo. Vsi italijanski listi so ga polni, v nemških listih pa skrbi zanj znani obreko-valec naše države Theodor Berkeš, ki je bil že pred leti izgnan rz Jugoslavije. Letaki so veliko pažnje posvetili tudi onim duhovnikom, ki so prestopili meje dopustne politične agitacije ter čakajo sedaj sodne obravnave. Menda ni ravno krivda režima v tem, da ne izbira med krivci, marveč da posega tudi v vrste intelektualnih povzročiteljev, kajti ne gre, da bi sedel v zaporu samo oni zasfepljenec, ki je v Postojni obrekoval državo ali oni nerazsodnež, ki izobeša čudne zastave na državni meji, pravi krivci pa bi se lahko zatekli pod zaščito svojega stanu tudi tedaj, kadar jih varnostni organi zasačijo pri protizakonitem dejanju. Pisec letaka poudarja: zaprti so celo duhovniki. Mislimo, da je s tem ogorčenjem dovolj izdal poreklo letaka. Ostalo besedilo letakov bi kazalo, da jih sestavljajo neizkušeni mladi ljudje, ki se pode samo za meglenimi državno-pravnimi pojmi, kakor da je našemu ljudstvu v danem položaju potrebna samo kaka izprememba te vrste in pri tisti priči bo zavladal v naši domovini raj blagostanja in zadovoljstva. Niš človek, ki ga tarejo gospodarske težave, prav dobro ve, da gospodarska kriza ni prizanesla nobeni državi in da pod nio skoro bolj trpe federalistično urejene Zedir^ene države nego monarhi stična Anglija. Takisto je po krizi prizadeta boli zvezna republika Nemčija, nega kraljevina Italija. Iz takih primerov, ki bi jih lahko našteli neskončno vrsto, je vsakomur jasno, da je zahteva po izpremembi vladavine naravnost smešna in jo razsodni ljudje tudi energično odklanjajo. Kadar ie v opasnosti narodno gospodarstvo, ima dober državljan in pameten gosnndir nedvomno pametnejšega dela. nego povečavati gospodarske težkoče Še s teoretičnimi in abstraktnimi zadevami, ki ne morejo prinesti niti najmanjše koristi. Omenjeni letaki niso nevarna reč, ker jim manijlka prave resnosti; dokazujejo le mladostno nepremišljenost piscev, ki ne najdejo torišča, kjer bi se lahko udej-stvovaK v koristni smeri. Videti je, da namestu tega tavajo zapeljani v nekem škodljivem, močno strankarsko pobarvanem pravcu. Gorečnosti mladine se marsikaj odpusti, vendar pa so tudi v tem neke .meje in mladina sama mora vedeti, do cje sme iti v svoji neugnanosti. Kadar prestopi te meje. ne more pričakovati .prevelike obzirnosti, ki jo posamezniki in nekatere skupine tako n ekipo zlorabljajo. Uvoz premoga v Avstriji monopoliziran Monopol za uvoz premoga naj bi dobile avstrijske zvezne železnice, ki bi ga oddajale tudi zasebnim podjetnikom Glede na avstrijsko domačo produkcijo opozarjajo, da se sedaj povprečno izrablja kapaciteta premogovnikov le za 40 do 60 odstotkov. Avstrijska premogovna produkcija, ki oddaja na leto približno 4.5 milijonov ton, bi se mogla povečati za 1 do 1.5 milijona ton. Ker se uvaža iz inozemstva na leto 3.5 milijona ton ter ima črni premog približno dvakrat večjo kurilno vrednost kakor pa rjavi, bi se pri uvozu lahko prihranila polovica do tri četrtine milijona ton črnega premoga. Ako bi ostala ista množina uvoza kakor 1. 1931., bi znašali mcnopolski dohodki brutto 15 do 20 milijonov šilingov, od česar je treba odšteti prihranek, ki bi se dosegel na ta način, da bi zvezne železnice v povečani meri uporabljale domači avstrijski premog. Za letos bi uvedba monopola sicer ne prinesla zveznim železnicam mnrgo koristi, v prihodnjih letih pa bi prihranjena vsota vsekakor pomenjala važno postavko. Dima j, 15. julija, d. V kratkem bo Narodnemu svetu predložen načrt monopola za uvoz premoga, ki naj bi ga izvajale avstrijske zvezne železnice v prid držaje. Po tem načrtu naj bi dobile avstrijske zvezne železnice izključno pravico za uvoz premoga v Avstrijo. Krile bi vse potrebe avstrijskih uvoznikov in veletrgovcev s premoge m, ki bi ga dobivali kakor doslej, pri čemer bi se morali obvezati, da ne bodo povišali cen v primeri s sedanjimi niti v veliki trgovini, niti v prodaji na drobno. Nasprotno naj bi imel ta monopol uvoza premega namen, da polagoma zniža cene premoga. Podrobna prodaja premoga potom monopoia ni nameravana. Njegov namen bi bil. da bi presežek, dosežen pri ugodnem nakupu, prišel v korist zveznim železnicam ter se tako z zmanjšanjem njihovega primanjkljaja olajšal položaj državnega gospodarstva. Vzroki smrti Tomaža Bat'e Uradne ugotovitve, kako se je pripetila tragična katastrofa v Zlinu ostale očesne zenice Bate neizipromenjene, ter sklepajo iz tega. da Bat'a ni imel pojma o preteči nevarnosti. Zenice Brouč- Praga, 15. julija. A A. Komunike o izidu zdravniške obdukcije trupla pokojnega Tomaža Bat'e in njegovega pilota Brouč-ka pravi: Obdukcija je pokazala, da je pri obeh nastopila smrt izključno samo zaradi ran. ki sta ji.l dobila pri padcu letala. Zato odpadejo same po sebi vse možnosti, ki so jih navajala poročila nekaterih tujih listov o dozdevnem samomoru ali umoru s strelnim orožjem. Praga, 15. julija, h. Preiskava, ki jo vrši uradna komisija ministrstva za delo o vzrokih letalske katastrofe v Zlinu. se nadaljuje. Danes je bil zaslišan upravnik letališča v Otrokovicah. Doslej so bila ugotovljena naslednja dejstva: Pilot Brouček je v torek vstal že ob 2.30. Spal je zelo malo in je bil truden in zaspan. Ob 4. zjutraj je sporočil Bat'i. da ne bo mogoče startati, ker je gosta megla. Bat'a pa je bil že na poti na letališče, kjer je proučil vremenski položaj. Vztrajal je na tem, da se starta. Brouček je bil precej razburjen in mu je to odsvetoval. Sele po dveh urah je sledil povelju svojega šefa in startal. Zdravniški in tehnični izvedenci so že podali svoje mnenje. Zdravniki so ugotovili, da so ka so bile zelo zožene, iz česar sklepajo zdravniki, da se je Brouček tik r>red katastrofo zavedal nevarnosti, ne da bi jo mogel preprečiti. Menijo, da je Brouček spričo nevarnosti izgubil vsak smisel za orijentacijo in je namestu navzgor letel navzdol. Na podlagi tega razlagajo dejstvo, da sta se motor ki propeler zarila pol metra v zemljo. Broučka, ki je krčevito držal za volan, so našli z razbito lobanjo. Zanimivo je, da je bila pred tedni v Zlinu komisija ministrstva ^a delo. ki je pregledala letališče. Pri tem'je neki in-ženjer vprašal Bat*o. kje da popravljati svoja letala, ker je po uradnih predpisih najstrožje prepovedano popravljati letala v lastnih delavnicah. Bat'a je priznal, da popravlja svoja letala doma. Inženier je to protokolarično ugotovil ter je Bat'i prepovedal nadaljnja popravila letal v lastnih delavnicah. Nesreča čsl. vofaškeea letala Praga, 15. julija. AA. Blizu Novega Jl-čina je treščil na tla vojaški lovski dvo-krovnik. Pilot se je ubiL Prebivalstvu Ljubljane in okolice Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skuša zavesti prebivalstvo v zmotno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost in trajnost današnjega stanja, izpodkopavati ugled državnih oblasti in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu. Vse te vesti, ki so ali docela neresnične ali pa močno pretirane, izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od onih naših notranjih sovražnikov, ki bi iz umetno ustvarjenega ljudskega nerazpoloženja hoteli izbijati politični kapital za svoje temne namene. Težke prilike, katere preživlja dandanašnji ves svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobromislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje debe in vzpostavljanju normalnih življenjskih prilik. Čim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in ugodnejši bodo rezultati. Zaradi tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim poja^ vom, ki v svojih končnih posledicah vo' dijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsakomur, ki ruši temelje, kateri edini morejo jam čiti za notranji mir ter redni razvoj in napredek duhovnega in materijalnega življenja. Prebivalstvo se opozarja, da bo dr žavna oblast uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva za pobijanje take protidržavne in protinarodne propagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali njih vsebino ustno raznaša, kakor tudi oni, za katerega se ugotovi, da je vedel za avtorja, razmnoževalca ali razširje-valca protidržavnih letakov, pa ni to prijavil državni oblasti, bo, v kolikor dejanje ne spada pod zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenski zakon, najstrožje policijski kaznovan. UPRAVA POLICIJE Še ni dovolj poitalijančevanja Trst, v juliju. Ves zunanji svet je ostrmel, ko so pred kratki m tržaški listi objavili dolgo vrsto priimkov, katere so z odobrenjem tržaške prefekt ure > vrnil H v italijansko obliko«, to se pravi poitalijančili, dasi v nj.ih ni bilo nikdar miti trohice italijanstva aLi latln-stva Izprememba v tistem seznamu nave-deniih priimkov je že odobrena, a v dTUgem malo manjšem seznamu, &o se nahajali priimki oseb, ki so »zaprosile« za izpremembo Značilno, za razmere, ki vladajo na Primorskem, jo dejstvo, da je ravno v področju tržaške prefekt ure pritisk za, poitalijanč?-vanje priimkov najhujši. Začelo se je najprej v Trstu, .prej kot v Trentinu in Gorenjem Poadižju, za katera je bil prvotno namenjen odnosnii zakonski odilok fašistične viade, An dasi velja ta odlok .že'leto za vse Primorje, ima vendar tržaška-»komisija za vračanje priimkov v italijansko obliko« vedno največ dela. Sede pa v njej tudi res pravi strokovnjaka, kakor n. pr. profesor Umberto Urbani — pristno Urba-nac — iin zato se na področju tržaške pre-felcture tudi tako imenitno »vračajo v italijansko obliko« naši najpnistnejši slovenski in hrvatski priimki Iz goriške provinci je se le redkokadaj sliši o kakih izpremembah. Ravno tako tudi v istrski In reški ni skoraj nikakih izprememb, v zadrski kjer menda pravega italijanskega priimka med Italijani sploh ni, temveč samo med Hrvati, pa je ni bilo še nobene take i spremembe, vsaj objavljene ne. Ta razlika med prakso poitalijančevanja priimkov v posameznih provinci jato je še tem bolj čudna, ko n. pr, v Reki ki drugod skoraj vse domače le količkaj nad povprečnost se dvigajoče osebe vseh poklicev nosijo jugoslovenske .priimke, ki le preveč jasno pričajo o izvoru njihovega rodu, pa jih vendar nihče ne sili, da bi jih »vračali v italijansko oblliko«. Toda, kakor vse kaže, vodilni gospodi v Trstn nikakor ne zadostuje dosedanje poi-taliijančovanje priimkov, dasi skoraj ne bo kaj poitalijančevati. V zadnjem času so se lotili tudi že — krstnih imen. že pred leti v tržaškem matičnem uradu niso hoteli zabele že vat i slovenskih krstnih imen in so če starši niso hoteli izpremnnjaiti imena, zabeležili novorojenca svojevoljno s katerimkoli »latinskim imenom. Sedaj pa so začeli izpremlnjatl krstna imena tudi odraslim. »Piocolo« je prav te dni poročal, da hoče matični urad izločit! »tuja« krstna imena iz matice in zato poalva stranke, da si izbero namesto njih italijanska imena. Matični urad izroča take predloge sodišču, ki jzdaja potem odnosne odioke. in pravi »Piccolo«, da je mnogo lju-dii >prostovoljno« zaprosilo za tako izpremembo. V aadnjem času je izdalo tržaško sodišče odnosne odloke za naslednje izpremembe: Danica Flego v Autoto; Zoran Gomezel v Albina; Miroslav Franca v Bruna; Dar nilo Valent v Pavila; R&doslava Lucev v Ado; Grozdana Flego v Giordano; Danica Grlijanec v Auroro; Miroslava S kram v Marijo; Zorka Svetima v Albino, Lenina Mar-kežič v Celestino Santo; Danilo Gezzi v Vittorla Mareella Itd. če bi stvar ne bila tako neizmerno žalostna, tako neskončno sramotna za narod, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo, kakor je smešna, bi se ves civilizirani svet moral lišču, tem občutljivem instrumentu, tako smejati tedu postopku Italijanskih oblasti, ki pa je v svojem bistvu nezaslišano mrcvarjenje nasvetejšrth provlc narodne manjšine. Jubilej kamniških gasilcev Beograd, 15. julija, p. Nedeljski proslavi 501efcnice gasilskega društva v Kamniku bo prisostvoval tudi resorni minister dr. Dragan Kraljevič, ki namerava proučiti organizacijo gasilstva v dravski banovini. Minister dr. Kramer, fci se je tudi hotel osebno udeležiti kamniških si a.vn osti, je nujno zadržan po državnih poslih in je odpotoval v južno Srbijo. Razkrinkana milijonska goljufija Premeteno sleparstvo s postnimi nakaznicami — Glavnega krivca so prijeli blizu Splita, našli pa so pri njem samo še 25.000 Din Zagreb, 15. julija. V centrali Prve hrvatske štedionice v Zagrebu so odkrili že pred meseci drzne in prometne sleparije izvršene s pomočjo poštnih denarnih nakaznic. Te sleparije, ki jih je »Jutro« kratko že beležilo, so oškodovale državo za preko milijon dinarjev. Letos v aprilu je dobila Prva hrvatska štedionica poštne nakaznice, glaseče se v skupni vsoti na SOO.CKiO D;n. odposlane pa so bile iz Novega Sada. Vsa nakazana vsota je bila izplačilna naslovljencu Ivanu Grgiču, ki se je dovoljno legitimiral. Pozneje pa se je ugotovilo, da te nakaznice sploh niso bile pokrite, ker pošta zanje ni dobila polno-vrednosti. Blagajnik banke seveda ni mogel vedeti, da so bile spretno ponarejene nakaznice še bolj spretno vtihotapi j ene v poštno vrečo in pri razdelitvi pošte dodeljene raz-našalcu denarnih pošiljatev. Ko je prišel v banko poštni uslužbenec, ki raznaša denarna nakazila, in se je takoj z.a njim pojavil tudi človek, ki se je legitimiral kot prejemnik nakazanih vsot, je banka brez pomisleka izplačala zneske. Ko goljufija v Zagrebu še sploh ni bila ugotovljena, je dobila podružnica iste banke v Osjeku nakaznico na 365.000 Din. Blagajnik banke se je pozneje lahko dobro spominjal na vse okoliščine izplačila, kajti še preden je prišel v banko poštni se!, se je tam že oglasil in se izkazal z vsemi legitimacijami neki Josip Schlesinger. vprašajoč, če je prišlo zanj tako in tako denarno nakazilo. Ko so mu dejali, da ga še ni, je odšel, in blagajnik se je pozneje še dobro spominjal, da je mož postopal na ulici pred Iz seje magistratnega gremija Ljubljana, 15. julija. Na današnji seji magistratnega gremija so bila podeljena dovoljenja za bufete: Kaj-fež d. z o. z. v hiši Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici, Alojziju Gorjup na Kongresnem trgu št. 4, m Antoniji Brodnik ra Sv. Petra nasipu št. 43. Odpisala se je kavcijska hipoteka tvrdk Geršak in Comp. v Prečni ulici št. 4, ker se je po ogledu ^a mestu ugotovilo, da je neosnovana. — Prošnja tvrdke Breznik in Fritsch, da bi smeia odlagati materi jal in blago na Ribjem trgu, je bila odklonjena. Določene so bile razgledne točke in prir.-cipi nasaditve drevja v Tivoliju in na Gradu. Naprava zasebnih hodnikov je bila oddana tvrdki Anton Res s katero se je sklenila zisebna pogodba za triletno odplačevale in je bila najcenejša ponudnica na lanski licitaciji. Nabava robnikov se je oddala tv^dkama Lenarčič in Res, vsaki polovico. Določeno je bilo da stranke, ki povrnejo takoj stroške za napravo trotoarja, plačajo račune brez pribitka, stranke, ki jih bodo vračale v obrokih, pa morajo plačevati primerne obresti. — Nabava i to-železnih izdelkov za zgradbo kanalov, po-žarniških mrež in kanalskih pokrovov je bila. oddana Stroju.m tovarnam ip livarnam, pleskanje littfželežflega mostu ia bolnico pa Ivanu Genusiju. — Popravila se bo škarpa ob cerkvici v šiški po načrtih prof. Plečnika in razširila cesta na Bellevue. Izdana so bila sledeča gradbena in uporabna dovoljenja: mestnemu uslužbencu Josipu Javorniku za hišico ob Jurčkovi poti, lekarnarju R. Ramorju za gradnjo^ prizidka pri njegovi vili na Bičevju št 6, špediterju Antonu Suši za avtogaražo na dvorišču v Metelkovi ulici, dimnikarskemu mojstru Andreju Udoviču za drvarnico na dvorišču hiše št. 9 v Krakovski ulici, advokatu dr. Francetu Lokarju za enonadstrop-no vilo v Hradeckega vasi, Hinku Znkel-bachu za drvarnico v Mali Čolnarski urici, referentu Pokojninskega zavoda Juliju Pahorju za enodružinsko deloma leseno vilo v Škrabeevi ulici, hm Mavriču za vilo v ulici Ljudevita Posavskega, Angeli Agn:S za adaptacijo dvoriščnega poslopja, uslužbencu državnih železnic Benediktu favliču za prezidavo in povečavo vile v Kocenovi ulici šrt. 9, zavetišču sv. Jožefa za pralnico na dvorišču Ob Vidovdan6ki cesti, Jos. Rozmanu za mesarsko delavnico na dvorišču ob Sv. Petra cesti, Služkinskemu domu za uporabo adaptiranega podstrešja v Križev-niški ulici št. 2, Ignacu in Franji Koči za ograjo in uporabo enonadstropr.e vile ob podaljšani Knezovi ulici. Avgustu Magistru za uporabo hiše ob še neimenovani ulici za Stadionsko cesto, Janku Koviču za uporabo hiše ob Baragovi ulici, trgovcu Emilu Do-briču ih njegovi ženi Mariji za uporabo enonadstTOpne vile ob Groharjevi cesti, Zadrugi hotelirjev, gostilničarjev itd. za uporabo dvoriščne stanovanjske hiše na Privozu, Kmetijski družbi za uporabo skladišča in garaže ob Salendrovi ulici, Mariji Novak za upcrrabo hiše v Kolezijski ulici, Iloni Haus. soprogi zdravnika, za uporabo enodružinske vile ob Ažbetovi ulici '"n Matiji Ujčiču za uporabo prizidka pri hiši ob Aleševčevi ulici št. 22. Končno so bila dovoljena nekaterim prosilcem odplačila prispevkov za napravo trotoarjev v obrokih, odgovarjajočih zahtevam tozadevnega pravilnika. Izročitev zahtev mest notranjemu ministru Beograd, 15. julija, p. Notranji minister fcika Lazič je sprejel deputacijo Zveze jugoslovenskih mest. ki mu je izročila resolucijo o načrtu zakona o samoupravi mest V tej resoluciji je Zveza mest zavrela stališče, da je potrebno uvesti v naši državi za komunalno gospodarstvo široka samoupravo, nad katero naj se nadzorstvo osredotoči pri centralni državni oblasti, to je v notranjem ministrstvu, ki naj postane tudi prva in vrhovna instanca za vse občinske posle in tudi za občinske proračune* Omogočenje tujskega prometa z Nemčijo Beograd, 15. julija, p. V Berlin sta prispela dva jugoslovenska višja uradnika trgovinskega ministrstva z nalcero. da v sporazumu z nemško vlado pripravita vse potrebno za zaključitev potniškega kli-ringa, s katerim naj bi bilo nemškim turistom mogoče ootovnti tudi v naše kraje. Nemčija je doslej. sklenila sBčne klirinške snorazume že z Avstrijo. Češkoslovaško. Francijo in v teku so baš te dni pogajanja poslovalnico in takoj spet stopil v njene uradne prostore, čim se je iz njih odstranil poštni sel. Tedaj je bila nakaznica že v banki. Schlesinger jo je pcKipisal, pokazal še enkrat svoja polnomočja, sprejel denar im se odstranil. Ra vno tako, kakor v ZagTebu, so pozneje tudi v Osjeku ugotovili, da za izplačane nakaznice ni kritja od strani po-šte. Ker se je blagajnik k sreči dobro spominjal na pojavo prejemnika nakazane vsote, so na policiji v tem pravcu usmerili svojo preiskavo. Schlesinger. ki je bi! prevzel denar, se je s svojimi listinami izkazal kot Sarajevčan, dobili pa so ga sedaj šele v bližini Splita in so našli pri njem samo še nekaj preko 25.000 Din. Možak je star okrog 50 let. Doslej še ni povedal, kako je bila zasnovana in izvršena velika sleparija. Najbrž vsega tega niti sam ne ve in je bil samo pomočnik premetene sleparske organizacije. Domneva se. da je vso goljufijo zasnoval znani slepar Miholji. kf je bil že pred leti zaprt zaradi drznih sleparij in falzifi-katov poštnih nakaznic in čekov. Najbrž je tudi Miholji bil tisti, ki je pod imenom Gr-gič v Zagrebu dvigni! veliko svoto. Miholji je proti koncu lanskega leta prišel iz kaznilnice in so ga zdaj po aretaciji Schl esingerja zajeli v Zagrebu. V zaporu si je skušal prerezati žile, pa so mu to še pravočasno preprečili. Kako so bile ponarejene poštne nakaznice ter spravljene med revidirano pošto in tako v roke poštnih uslužbencev in preko njih v denarni zavod, še ni popolnoma dogmano. V interesu popolnega razkritja velike sleparije se podrobnosti obravnavajo seveda tajno. Vremenska katastrofa v Tetovu Beograd, 15. julija, p. Iz Tetova prihajajo vesti,- da se je včeraj nad mestom in okolico utrgal velik oblak in so nalivi povzročili silno škodo, ki jo cenijo na več milijonov dinarjev. Elementarna katastrofa je zahtevala tudi šest človeških življenj. Ves okraj je podoben jezeru. Voda je naraščala z veliko naglico in je drla s tako silo, da je prenašala velika bremena in valila celo po 2000 kg težke skale. Hiše je podirala, kakor da bi bile iz papirja- V samem Tetovu je izzvala veliko paniko. 500 hiš je pod vodo. Davi so vode že nekoliko upadle, pa se še niso docela umaknile. Eksplozija na našem parmku v Budimpešti Beograd, 15. julija. M. Pri prevzemu jugoslovanskega rečnega pamika »AJeksasn-dra«, ki je bil v Budimpešti popravljen, je priSlp do neznatne eksplozije, ki pa ni napravila večje Škode. Lažje ranjeni so bili neki naš inianjer in neki kurjač ter dva madžarska in žen j er j a in en madžarski kurjač. Enega izmed obeh madžarskih rnže-njerjev ter jugoslovenskega inženjerja so odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili prva pomoč, O&tale so obvezali kar na pa miku. Preizkušnja ladje se je nato nadaljevala in parnik je še danes odpotoval po Dunavu proti Beogradu, kamor prispa jutri, S parnikom je odpotoval tudi ranjeni jugoslovenski inž en j er. Iz državne službe Beograd, 15. julija, p. Z odlokom ministra pravde je bil upokojen na lastno prošnjo Avgust Kos, arhivski uradnik a. položajne skupine pri davčni upravi v Ptuju. Roparski napad v noči Kruševac, 16. ju&ia. Vsega obžalovan,ja vreden zločinski dogodek se ie pripesil pred kratkim v vasi Globarrh v rasinskem srezu. Nedeljo Da-vkiovič, imovrt kmet ki je tudi občinski svetovalec, je po trudtnem dnevnem delu na po!|iu zvečer s svojo d nižin; co legel k počitku. Sredi noči ga je prebudilo trkanje na vrata in nezman glas ga je pozval, naj hitro vstane, ker je bila na vasi izvršena velika tatvina itn je treba zasledovati tatove. Kot občinski svetovalec je Nedeiko smatral za svojo dolžnost, da sodeluje pri zasledovanju tatov. Hitro je vstaJ, se oblekel, odprl vrata in stopil na dvorišče. Toda tu so ga iznenada obkotli zakrinkani možaki, oboroženi s puškami im ga pograbili, da se ni mogel ganiti. Z grožnjo, da ga takoj umore, če ziine. so ga prisili1*!, da jih je popeljal v hišo, kier so povezali, grozeč ji s puškami, vso družimo, nakar so vso hišo temeiliato preiskali V nekem predalu so našli šest tisoč dinarjev v g.o-tovini in dvajset cekinov. Pobrali so denar im cekine in nato hitro i^giniii-. Davidovič je takoj po odhodu roparjev sklical sosede, ki so žniim vred začeli zasledovati zločince, toda noč ie bila temna im vse iskamj«e ie bilo zaman. Takoi ziu-tran ie oropani Davidovič šel obvestit o dogodku sresko načelsfevo, ki je nemudoma uvedlo preiskavo. Naposled se ie policijskim organom vendarle posrečilo zaslediti roparje in so orožniki odvedli v zapor okrožnega sodišča v Kruševcu tri kmete rz same domače vasi Globa rjev, enega pa iz sosedne, h Padega, na katere je padel upravičen sum, da so izvršili ta napad. Značitao je, da je med domnevnimi roparji tudi možak, ki nosi oropamčev priimek, Milan Davidovič, in je z oropamcem celo v sorodstvu. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spočetka vroče in vetrovno, nato večja oblačnost, lokalno poslabšanje vremena verjetno. — Situacija včerajšn5"^ d«e: Visoki pritisk prevladuje v severna zapadni in jugo-zapadni Evropi. Med centralno in južno Evropo so se pojavile depresije s svrv jim središčem v centralni Evropi. V južni Nvropi bo spričo teja nastopili vetrovi in visoke temperature. Pritisk je padel za 0-3 do 2.5 mm, najbolj v južnem Primoriu in v vzhodnih krajih države. Dr.naj«ka vremenska napoved za soboto: počasi se bo splošni vremenski položaj poslabšal. Mast kraji In ljudje Vssuc. pr©£. dr. Jesenko na mrtvaškem odru Pokojnik počiva v svoji rojstni hiši v Škofji Loki — Pogreb bo danes ob 17. na starološko pokopališče Škofja Loka, 15. julija. S Sokolskega doma v Škofji Loki vihra črna zastava... Nepričakovana smrt uglednega znanstvenika, škofjeloškega rojaka un:.v. prof. dr. Franca Jesenka je napravila po vsem mestu najgloblji utis, saj je bil blagi pokojnik kot izredno demokratičen in blag človek poznan v širokih vrstah prebivalstva. Kadar mu je le dopuščalo neumorno delo, je ves vzradoščen in mladeniško svež prihitel med rojake, v pisano, z livadami posejano Loko, ki mu je dala življenje. Rojstna hiša v Karlovški ulici mu je nudila vselej prijetno zavetje. Škofja Loka ceni pokojnika kot posebno zaslužnega narodnjaka. V letu 1918. ko so se valili preko Selške in Poljanske doline bataljoni in regimenti avstrijske vojske, se je dr. Jesenko brž poprijel dela pri narodni straži, ki je imela kočljivo nalogo, varovati Škofjeločane pred ropanjem in nasilstvi. Z vzpodbudnimi besedami in govori je navduševal mladi svet za svobodo svojega naroda in domovine. V mnogem je nadalje vprav zasluga dr. Jesenka, da je pričela Narodna čitalnica v Škofji Loki z rednim društvenim delovanjem. Pokojnik sam je zbiral fante in dekleta, razdeljeval vloge in prevzel režijo »Desetega brata«, ki se je z vsestranskim uspehom uprizoril kot prva predstava v svo bodni domovini v pozni jeseni 1918 na odru Čitalnice pri Kroni. Dvorana je bila nabito polna meščanstva vseh slojev in mišljenj, navdušenje je bilo ogromno. Prvi predstavi je sledila potem vsako soboto noviteta in v^ako nedeljo repriza. Bila je najbogatejša gledališka sezija, ki ji je ufcrl pot — režiser dr. Fran Jesenko ... Zvest svojim načelom je bil vsa leta član škofjeloškega Sokola in pri društvu skoro ni bilo pomembnejše prireditve, da se je g. profesor ne bi bil udeležil. C>b takih prilikah je bil zares brat med brati, marsikomu lahko za zgled. Ni tega dva tedna, ko je naletel pokojnik na Aleksandrovi cesti v Ljubljani na sodelavca iz čita.lniške dobe. N ep risi jen razgovor je zaključil s pomembno iz- javo: »Mi smo idealisti in taki tudi ostanemo«, ter se prijazno nasmehnil in se poslovil... Tak je bil značaj nesebičnega pionirja — velikega moža. Mi vsi ga bomo ohranili v častnem spominu. ★ Krsta s truplom pokojnega prof. dr. Jesenka je bila včeraj ob 11. dopoldne z avtom ljubljanskega Mestnega pogrebnega zavoda prepeljana v Škof j o Loko in položena na mrtvaški oder v pokojnikovi rojstni hiši. Krasni venci in spleti cvetja krasvikar pripotovali iz Belgtije, kjer so delali vsak po nekaj let, z navalom krize pa so postali brez posla in jim ni kazalo nič drugega, kakor da pobegnejo v domovino. Najmlajši med njimi je bolan, tri mesece je ležal v bolnici, šest mesecev je bil brez posla. D'va izmed njih sta rudarja, dva sta bila zaposlena v tovarni. Njihovi zaslužki so bili približno enaki povprečnemu delavskemu zaslužku pri nas, o kakšnih prihrankih ni meglo biti govora. Zadinjs tri mesece so bili vsi štirje brez posla, in ko so videli, da ne bodo mogli več najti zaposlitve, so se odločili vrniti se v domovino. Sauno tega niso vedeli, s čim. Pri našem konzulatu so dobili potne liste, za vožnjo pa so jim prispevala naša društva v Belgiji iz svojih rezerv. Brezposelni delavci, kise vračajo v domovino, imajo pravico do polovične karte, toda ker belgijska oiblastva Jesenic ne priznavajo za obmejno postajo, ti štirje Dalmatinci niso moglti uporabiti te ugodnosti in so marali plačati celo. V Ljubljani so zdaj na borzi dela dobili polovične vozne listke do Sinja. Tako se vračajo naši ljudje, ki so v svet hodili iskat sreče in obstanka. Kakor pripovedujejo, v Belgiji sicer niso biLi zapostavljanj za domačini in so se ž njimi tudi dobro razumeli. Toda kriza duši ves svet, Belgijo je prav zadnji čas zajel val težke gospodarske depresije. Štrajik, ki se je v ponedeljek začel širiti iz velikega rudarskega .revirja Charleroi. je tudi izraz težavnega položaja, v katerem se nahajajo naši belgijski izseljenci. Domovina bo morala gledati, kaiko bo sprejela sinove, ki se vračajo iz sveta. Obmejni gasilci praznujejo zlati jubilej Gornja Radgona, 15. julija. Naš obmejni trg bo proslavil to nedeljo redko slavnost, za katero se vršijo že toliko časa skrbno vse priprave. Proslavljen bo pclstoletni gasilski jubilej. Je to lepa doba nad vse koristnega in požrtvovalnega dela bližnjemu v pomoč. Zgodovina našega društva pa ne sega samo za 50. ampak celih 75 let nazaj; takrat je okrajni odbor za Gornjo Radgono in okolico kupil ročno brizga 1-no in od posesfcnice Marije Divjakove stav-bišče. na katerem se je postavilo primitivno skladišče za orodje. Ustanovljena je bila nekaka požarna straža. Bila je cela vrsta oblastvenih predpisov in zakonov proti ognjeni nevarnosti, a vse skupaj ni veliko zaleglo, ker pač ni slonelo na potrebni plo-donosni organizaciji. Pred 50 leti (1882) pa je med prebivalstvom dozorela vzvišena misel ustanovitve gasilskega društva. Prvi načelnik je bil gra-ščaik grof \VurmbTand. Po zaslugi neutrud-ljivih odbornikov in darežljiv os ti občinstva si je društvo v kratki dobi 4 let nabavilo novo, za tedanje razmere moderno brizgal-no. s katero je uspešno delovalo do 1927. Zaslužni grof Wurmbrand je kmalu umrl in njemu so sledili načelniki: Reisiinger J., oskrbnik, 4 leta. Kiirbor Ivan, posestnik, okrog 5 let, Scheuher Ivan, uradnik, nekaj mesecev, Kocbek Josip, posestnik, okrog 20 let, Pratseher Josip 8 let, Mavric Kari. nadučitelj. kot prvi jugcslovenski načelnik po prevratu od 1930 do 1921. Vengust Jernej. poštni kontrolor, od 1922 do 1924, Ko-lomon Kari, uradnik, od 1922 do 1934. Korošec Franc ml. od 1924 do 1930, Scheucher Jožef od 19^0 do 1931 in današnji načelnik Hristelj Joža. Pod najagilnejšim načelnikom Pratscher-jem Josipom je bil leta 1914 postavljen lep in prostoren gasilski dom: pod načelova-njem Mavriča Karla je bilo oživljeno in pre osnovan o delovanje ob prevratu, pod na-čelovaniem Franca Korošca ml. pa je bila leta 1927. nabavljena nova motorna brizgal-na. cevi in avtomobil, tako da ima društvo celo dve brizgslni. K nabavi so mnogo pripomogli trška občina, okrajni zastop, domači denarni zavodi in tudi posamezni požrtvovalni občani. Sedanjemu delovnemu odboru je uspelo zbrati številno članstvo. Uvedene so zopet redne gasilske vaje. razen tega pa vadi. oddelek tudi proste vaje z lestvicami. s katerimi bodo v nedeljo popoldne nastopili. Da je delovanje oživljeno, je pokazalo članstvo z rednimi in točnimi obiski pri zadnjih številnih nočnih požarih v trgu in1 okolici, zajamčen pa je tudi nadaljnji usmešmi razvoj. Pripravljalni odbor je imel v četrtek širši sestanek, na katerem so bile določene vse podrobnosti za nedeljsko slavje. Na predvečer bo bakkda ob streljanju topičev in raket, občani naj okrase in razsvetlijo okna ter razobesijo zastave. V nedeljo zjutraj bo budnica, ob 9. sprejem gostov pri gasilskem domu, ob 10. sprejem gostov na postaji in nato pohod na grajski grič, kjer bo ob 10.30 maša na prostem. Ob 11. bo gasilsko zborovanje na gradu, ob 11.45 povorka po trgu, defile pred občinsko hišo in slavnostni govori, ob 12.30 banket, ob 15. velika gasilska vaja z motorkami s sodelovanjem vseh okoliških društev na objektih gornje radgonskega gradu, nato proste vaje domačih gasilcev in slednjič svobodna zabava v parku pri gradu. Alkohol in mladina Murska Sobota. 14. julija. V Prekmurju že pada žito pod koso in srpom. Sonce žge neusmiljeno, telesa petnih delavcev se sklanjajo vse globlje k tlom. V odmorih si zalivajo izsušena grla ponekod z vodo, drugod z vinom. Vino je letos poceni, zato gledajo vodo postrani. Alkohol seveda močno vpliva na znojno in izmučeno telo in zgodijo se primeri, ki so vsega obsojanja vredni. Pred kratkim so piri nekem posestniku v Rakičanu želi. Vsi domači so bili na poliu, med njimi tudi sedemnajstletni sin Štefan. V odmoru so popili nekaj vina. le Štefan je pregloboko pogledal v kozarec. Ko se je spet podal na delo se je prav nerodno sukal med snopi. Oče ga je zaradi tetfa krepko prijel, kar pa sinu ni bilo prav. Konec besedičenja je bil. da sta se oče i.n sin z vso besnostjo spoprijela. Ker na je b;l sin močnejši od očeta, ga je kmalu nadvladal in vsa reč se bi lahko tragično končala, da ni priskočil sorodnik Svatina. ki je odtrgal sina od očeta. Razkačeni Štefan pa se je sedaj zaletel v njega, toda naletel je slabo. Svatina mu je dal nekaj zaupnic, ki naj bi sina vendar iztreznile. Tedaj se je Štefan obrnil in stekel proti bližnjemu domu. pograbil očetovo puško, jo nabasal in vzel s seboj še nekaj nabojev. Einega je takoj že v hiši izstrelil v strop. Nato je planil skozn okno in na njivo, da se maščuje za zaušnice. Delavci in domači so se razkropili in bežali na vso moč pred razfcesnelim fantom. Obvestili so tekoj orožmiško patruljo, ki se je nemudoma podala za fantom. Med tem je Štefan podili Svetino proko njiv. Orožniški patru!ii se je posrečilo, da je fanta ustavila. Na poziv pa vendar ni hotel odložiti puške, marveč je orožnikom grozeče zaklical: »Bežite, če hočete živeti.« Šele 7. zvijačo se je posrečilo orožnikom, da so ga izza hrbta naskočili in razorožili ter s tem pToprečili gotovo nesirečo. Ker je predvajanje repriz najboljših filmov določeno samo za 2 do 3 dni, igramo samo še danes in jutri velefilm Roberta Stolza: V glavni vlogi vaš ljubljenec: Willy Forst, Trude v. Mcllo Najnovejši »Paramount zvočni tednik« Danes ob 4.,^7.'/4 in 9.y4 zvečer ob globoko znižanih letnih cenah! Elitna kino Matica Telefon 2124. Aretirana sleparka Ljubljana, 15. julija. Brezposelna natakarica Polonica Urhova je iskala pred nekaj dnevi zatočišča v Zavodu Sv. Marte v Streliški ulici. Premore nekaj prihrankov in je oglaševala v časopisju, da išče v najem manjšo gostilno. Res se je prijavila pri njej v zavodu neznana ženska srednje starosti in se predstavila za Zalko Vrhnikovo, lastnico gostilne pri »Vrhničanu« na Tržaški cesti. Ženski sta takoj prešli v pogovor ter je Vrhnikova zatrdila, da odda gostilno v najem za 2500 dinarjev mesečno. Polonica je bila s ponudbo takoj zadovoljna, vendar je hotela gostilno tudi videti. Vrhnikova se je nekaj izgovarjala, nato pa je kar zahtevala od Polonice, naj ji da 200 Din are, nakar bos:a odšli v gostilno na Tržaško cesto, kjer se bosta popolnoma domenili glede najema. Urhova ji je ustregla in spremila Vrhnikovo na Miklošiečvo cesto, kjer je stopila Vrhnikova v Okrožni urad, češ, da ima tamkaj majhen opravek. Urhova je seveda Vrhnikovo zastonj čakala na cesti, kajti sleparka je izginila na ulico pri drugih vratih. Oškodovanka jc zadevo seveda takoj javila policiji. Detektivi so pričeli neznano navihanko, o kateri so prihajale na policijo še druge prijave, pridno zasledovati. Vendar pa je imela neznanka veliko srečo in se je ujela šele včeraj dopoldne Pojavila se je namreč že zgodaj dopoldne v mlekarni v Tavčarjevi ulici, kjer se je izdajala za boljšo posetnico. Prodajalki Angeli Baumgartnerjevi je natveziia v naglici, „čujte, mojster, nekoč ste mi pravili o neki bolezni, ki ste jo dobili od dolgotrajnega sedenja. Kako se ji že pravi?« »Ali ne misliš morda na hemoroide?« »Najbrž bo tako! Nekaj časa že občutim neznosno srbečico, ki prehaja često v hude bolečine, pa ne vem, kaj bi napravil.« »V tem primeru ti lahko priporočim samo eno: pojdi v najbližnjo lekarno in kupi tam Posterisan, mazilo in začepke in v nekaj tednih boš zdrav.« Tuba mazila stane 31, škatlica začepkov pa 39 Din. Odobreno od min. soc. pol. in narodnega zdravia B. br. 936 od 10./V. 1032. da se nahaja v trenutni zadregi, ter jo je prosila, naj ji posodi 100 Din. Angela ji je odgovorila, da trenutno ne poseduje none-nega denarja, ker ima vse svoje prihranke shranjene pri sestri Cilki, natakarici nri »Napoleonu« na Tržaški cesti. Neznanka je potem odšla, zunaj pa ji je že šinila v g!a-vo nova sleparska misel. Hitro je napisala listek na Cilko Baumgartnerjevo, s katerim je odšla v gostilno pri »Napoleonu« in res dobila od nje 130 Din, ker je pač Cilka mislila, da ji piše sestra. Pozneje pa sta se sestri sestali in ugotovili, da sta bili osle-parjeni. Prijavili sta zadevo policiji, ki je potem na podlagi opisa sleparko izsledila. To je 36 letna Fanika Kukovčeva, že stara policijska znanka, ki ima za seboj že nešteto sličnih in drugačnih grehov. Grenčica Hunjadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. ariberske jezikovne cvetke Maribor, v juliju 1932. Neverjetno smo potrpežljivi Slovenci, ko maramo gledati v zasebnem in službenem življenju pačenje naše mile govorice zlasti v severnih obmejnih krajih. Priznati je sicer treba, da so se ravno pravi Nemci v Mariboru in njegovi okolici zbog neprestanih opominov tukajšnjih slovenskih no-vin že precej poboljšali; z veseljem namreč čitaš javne napise v pravilni slovenščini, kakor na primer: Scberbaumov kruh, Tschelligijevo pivo, dočim naši domačini in rojaki sami še vedno nepravilno na živa j o na pr. »Park-kavarno« namesto »kavarno Park«, če že ni drugega boljšega imena, še vedno govore in pišejo o mest-enem »avtobus-prametou« mesto o »avtobusnem prometu« itd. Koliko slabše je v tem pogledu šele v zasebnem dopisovanju med tvrdkami pa tudi v uradnih sporočilih! Ze večkrat ja bilo predlagano, da bi se za očiščenje našega jezika zavzela na primer Narodna odbrana kot slkupna organizacij Jugoslove-nov v Mariboru; ni namreč dve-ma, da nekateri kvarijo naš jezik namenoma, drugi pa si iz malomarnosti in tretji morda iz nevednosti ne vzamejo človeka, ki bi jim sestavil pravilno besedilo bodisi za napis ali kako sporočilo. Na ta predlog ponovno opozarjamo naše narodne kroge. V teku letošnje pomladi sta bili na primer izdani v Mariboru ti-le zdravniški spričevali, ki sta naravnost obupni v jezikovnem pogledu: »Zdravniško spričevalo! Gospa ... potrdi. da je bil poškodovana danes zjutraj od svojega moža po udarcih s pestnico. Od tega časa ima glavobol, bolečine na ušesom in na levi reko in sliši slabo na levem ušesom. — Pri imenovani so za kon-. statirati: Ena majhna oteklina levega lica, dalje ena velika oteklina levega laketa in leve roke. Ta poškodovanja so prizadeta s topem predimefu, ona so lahka. Poškodovana ne bo megla opravljati svoje delo za 8 do 10 dni. Ena vred levega bobniča ni za konstatirati.« In drugo zdravniško spričevalo je prvemu podobno ter se glasi: »X. Y. 12 let star, stanujoč Jože Vojašnica ulica 16 (mišljena je gotovo Jože Vošnjakova ulica) potrdi, da ga danes zvečer autotaxi pahnil na tla, ko je se peljal s kolesom na cesti. — Pri imanovanu so za konstatirati: Eno zmučka nje levega lica in levih vej. Eno zmučka-nje desne rake, in eno veliko zmečkan je desnega in levega kolena. Poškodovani ne bo mogel opravljati svoje delo za 2 do 3 tedne. Kai je napravil državni urad, lei je prejel ta dokument naše jezikovne sramote, za enkrat še ni znano... Ob poslednjem srečanju s četniškim vojvodo O zadnjem srečanju z znanim srbskim četniškim vojvodo Lune-tom je naš list že poročal. Prinašamo zanimivo sliko, posneto tri dni pred njegovo smrtjo. Na Vidov dan se je udeležil vojvoda Lune spominskih svečanosti na Ceru pri šabcu, kjer je zmagovita srbska vojska že v avgustu 1914 pognala avstrijsko vojsko v beg. Po zaslugi šabačkega župana in predsednika pododbora UROJR podpolkovnika g. Petra Gro-zdiča je bil letos posvečen spominski vodnjak vojvode Stepe Stepanoviča, zmago-govalca na Ceru. Pa-rastosa 'in ostalih svečanosti se je udeležilo nad 5000 prebivalcev iz vse Mačve in ostale Srbije ter odposlanci korporacij iz vseh delov naše zemlje. Po cerkvenih obredih vladike Mihajla, ki je imel tudi krasen p?triotični nagovor, je govoril še vojvoda Kosta Pečanac, pokretnik znane topliške vstaje, predsednik UROJR podpolkovnik Radosavljevič, župan Peter Grozdič, med drugimi pa tudi vojvoda Lune, ki je po-slednjič bodril svoje tovariše četnike k preizkušeni ljubezni do kralja in domovine. V družbi slovenske delegacije, za katero je spregovoril pred tisočerimi cerskimi ma-nifestanti tudi rez. poročnik g. Jože Župančič iz Litije, so udeleženci topliškega ustanka _ stasiti komite s tipičnimi šubarami in v komitskih krojih — krenili na avtobusih s Cera proti šabcu. Na postanku sredi 35 km dolgega pota.se je družba slikala; v vrsti pred avtomobilom trije komitski vojvode, od teh je četrti v vrsti, širokogrudi orjak z odlikovanji, vojvoda Lune. SJUTROs SL 164 4 pobota, M. julija 1932. Domače vesti ♦ Jugoslovenska gasilska zveza Ljubljana naznanja vsem udeležniikom pokrajinskega zveznega zleta ob petdesetletnem jubileju prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku dne 17. julija t. L, da je z odlokom ministrstva saobračaja broj 14.857 od 7. julija dovoljena polovična vožnja vsem udeležencem v Kamnik dne 17. t. m. v vseh vlakih, razen ekspresnih na progah dravske in savske banovine. Udeleženci kupijo celo karto, katere ne oddajo v Kamniku, nego s potrdilom o udeležbi se vozijo ž njo zopet domov. Znižana vožnja je veljavna od 14. do 20. julija vključljivo. _ Zvezno predsedstvo. ♦ Nov odvetnik. G. dr. Jože Gračner, dolgoletni konciipijent v pisarni dr. Ernesta Kalama, odvetnika v Celju, je napravil pretekli teden pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani advokatski izpit s prav d oborim uspehom, čestitamo! * Diplomiral je na visoki tekstilni šoli v Muilhouseu v ranoiji za tekstilnega dn-žanjerja g. Marijan Baebler, sin šolskega upravitelja v Radovljici. — Lnženjersko diplomo iz elektrotehnične stroke si je pridobil na dunajski tehnični visoki šoli Ljubljančan g. Henrik Seebacher. — G. Teo Krick je na pravni fakulteti univerze v Beogradu diplomiral s prav dobrim uspehom, čestitamo! + Poroka. V Pišecah sta se poročila g. Karel Retzer in gdč. Ivanka Sevnikova, oba iz uglednih družin. Mlademu paru obilo sreče! * Izprememba ameriškega državljanstva. Do sedaj so osebe, rojene v Zednn jenih državah Amerike, bile toliko časa ameriški državljani, dokler niso prisegli zvestobe kaki drugi državi. Tem je bilo dopotovanje v Ameriko vedno svobodno. Sedaj je dospelo iz New Yorka telegrafično sporočilo o naslednjem odloku: otroci rojeni v ZedLnjenih državah izgube ameriško državljanstvo, a.ko ttjihov oče dobi državljanstvo kake droge drža/ve za časa mladolet-nosti otrok in ako otroci žive skupaj z očetom. Iz tega sledi, da oseb, rojenih v Zedimjenih državah Amerike, ka živijo v naši državi, od sedaj naprej mL več smatrati za ameriške državljane, ako ni tudi njihov oče ameriški državljan in da potemtakem nimajo pravice do ameriškega potnega lista in nikakršne prednosti za dopotovanje v Zedinjene države. + Jugoslavija na mednarodni razstavi v Chicagu 1933. Začasni odbor za organizacijo jugoslovanske razstave v Chicagu leta 1933 se bo prihodnjo nedeljo sestail na konferenco v dvorani industrijske zbornice v Beogradu. Konference se bodo udeležili delegati vseh gospodarskih in socialnih institucij v naši državi. Izvoljen bo širši odbor, ki bo takoj pričel s potrebnimi pripravami. Odziv našlih gospodarskih in socijalnih institucij je zelo po volj en. Po informacijah vz Chieaga je pod strešno konstrukcijo že 1,200.000 kvadratnih metrov. * J u gosi oven sk i javnosti! že med vojno in po končani strašni vojni moriji, ko so jugoslovanski junaka razbili okove tujega suženjstva, ste bratje sprejeli nas pregnane sinove in hčere bregov Jadrana in bistre Soče pod svobodni k,rov. Raztresena po širni lepi Jugoslaviji nismo imeli priilii-ke, da vam, bratje, izrečemo našo zahvalo. 7. avgusta se bomo zbrali pregnanci ne-odrešene domovine v Laškem ob bisernu Savinji, da vas objamemo v bratski ljubezni in skupno pomolimo v veri svojih očetov za svoje drage, da manifestiramo, da nismo pozabili nanje, na tiste, ki trpe na Liparih im v rimskih ječah, da se bo izlila ta dan iz naših src skupna ljubezen do ponižanih in osleparjenih očetov in maTer, bratov m sestra, ki prenašajo potrpežljivo jarem besnega sovraštva Bratje im sestre v svobodi, pridite 7. avgusta v Lar ško, mi vas pričakujemo, da vas objamemo! — Onjem, Laško. * Skupščina Jugoslovenskega šumarske ga udruženja se bo letos vršila na Sušaku v dneh 13. do 23. avgusta. Skupščina se bo v glavnem bavila s problemom »Krasa« in z novim .pravilnikom Jugoslovanskega šu-marskega udruženja Vsem članom udruženja, ki se žele udeležiti skupščine, je minister šum in rudnikov dovolil osemdnevni dopust, in sicer od 18. do 25. avgusta. * Poziv reduciranim vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Z invalidskim zakonom iz leta 1929. je izgubilo večje število vojnih invalidov, vdov in sirot svoje pravice, Pokušajte „ALKO u MED1CINAL BRANDY (prej Cognac) ttležan, okusen, poceni dobiva se povsod in v naši detajlni trgovini Gosposvetska cesta IS (Kofizej) Telefon 2535 8777 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer to brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 15. julija 1932. Ljubljana 7, 751.9, 28.0, 50, WSW, 5, _, _ Ljubljana 13, 753.9, 18.0, 84, E2, jasno, _. Maribor 7, 752.4, 21.0, 70, NW2, 3, _. Zagreb 7, 753.3, 20.0, 80, NE2, 6, — Beograd 7, 752.7, 22.0, 80, SE2, 8, 02, dež. Sarajevo 7, 754.6, 17.0, 80, mirno, 3, 8, dež. Skopi je 7, 754.3, 21.0, 90, SE2, 9, 22, dež. Split 7, 753.8, 22.0, 70, SE4, 3, 1, dež. Kumbor 7, 752.6, 22.0, 80, NW2, 8, 27, dež. Rab 7, 770.2, 20.0, 90, mirno, 1, —, —. Ljubljana 31.0, 16.0. Maribor 24.0, 18.0. Zagreb 31.0, 18.0. Beograd 33.0, 19.0. Sarar jevo 27.0, 14.0. Skopdje 34.0, 18.0. Splllt 27.0, 19.0. Kumbor —, 19.0. Rab _, 18.0. Solnce vzhaja ob 4-2*5, zahaja ob 19.46. iLtuoa vzhaja ob 18.52, zahaja ob 0.53. pridobljene z invalidskim zakonom iz leta 1925. Osrednji odbor UVI v Beogradu je pokrenil akcijo za povrnitev pravic vsem, ki so bili z zakonom iz leta 1929. reducirani. Zato poziva ljubljanski krajevni odbor UVI vse prizadete invalide, vdove in siro-te iz Ljubljane in okolice, ki so izgubili svoje pravice s tem zakonom, da se javijo v pisarni v Ljubljani, šentpetrska vojašnica (soba št 3) najkasneje do 20. t. m. med uradnimi urami od 9. do 13. V interesu vseh prizadetih je, da se gotovo javijo. ka|-ti upoštevati bo mosoče le priglašene. Priglasijo naj se tudi oni, ki sicer niso bili reducirani, a do danes niso še dobili rešitve invalidskega sodišča v Ljubljani ali Beogradu. ♦ Blejska sezona v polnem razmahu. Z Bleda nam poročajo: Krasno vreme, ki ga imamo sedaj, mnogo pripomore, da se Bled oživlja bolj in bolj. Na Bledu je sedaj okrog 1400 Stalinih gostov, M so nastanjeni deloma v hotelih, deloma pa v .pen-ziionrh in vilah. Kar so nastopili pasji dnevi, je tudi kopalna sezona na višku, posebno v Grajskem kopališču vlada pravo vrvenje, V nedeljo je posetii Bled cal vlak železničarjev iz Zagreba, ki so še bolj napolnili Bled, tako da je bila n.a nekaterih cestah prava gneča, čeravno je dež nekoliko nagajal. Ta dan je obiskalo Bled tudi večje število bojevnikov iz svetovne vojne, ki so prišli z Brezij, kjer se je vršil vsakoletni tabor. Sedaj pa še nekoliko o cestnem redu. Opaža se, da se kljub ponovnim opozorilom ne dzrvršuje.io točno predpisi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Posebej je omeniti, da se še vedno dogaja, da vozijo vozniki in motorna vozila dostikrat po levi namesto po desni, alii ,pa po sredi ceste to da se ne Izogibajo pravilno. Sedaj, ko je v polnem razmahu tujska sezona im je na cestah promet pomnožen, je neobhodno potrebno, da vlada na cestah absoluten red im to ne samo zaradi varnosti in pospeševanja prometa, nego tudi zaradi ugleda kraja. Pripomniti moramo, da je spdaj viideti na vseh križiščih in cestah kažipotne tablice, ki so res lične, dobro čitljive im zelo olajšajo orientacijo leto vnš čanjem. ♦ Max Reinhardt v Jugoslaviji. Kakor poročajo z Dunaja, je sloveči nemški režiser Max Reinhardt odpotoval v Dubrovnik, kjer namerava prebiti letošnje jpočit-nice. ♦ Nova izvirna igra za naše ljudske odre. Vladimir Pfeifar v Ljubljani je pravkar izdal v samozaložbi dramo v treh dejanjih »Rožmarin«. Drama se dogaja med Slovenci onkraj meje in kaže plemenito rodoljubno tendenco. Po svojem obsegu, značaju in vsebini je Pfei.feirjeva drama »Rožmarin« posebno primerna za ljudske odre. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah. ♦ Brzojavna in telefonska služba je uvedena na poštah Ptujska gora iin Sv. Lovrenc na Dravskem polju. ♦ češkoslovaška letala v Jugoslaviji. Na zagrebško letališče so predvčerajšnjim prispela tri češkoslovaška letala iiz Boke Ko-torske, kjer so prisostvovala manevrom naše vojske. V Boki so ti avijoni dosegli sijajne rezultate v merjenju. Vodil jiih je nadporočnik Ma!y. že popoldne so letala startala za Bratislavo. ♦ Angleška mornarica na Jadranu. iz Dubrovnika poročajo, da je pred včerajšnji im od,plulo angleško bnodovje, ki je bilo zasidrano v tamkajšnjem pristanišču. Zvečer pa je že prispeto pred Dubrovnik več novih angleških ladij, ki ostanejo tamkaj teden dni. ♦ »Slobodna Tribuna« Je prenehala Izhajati. Zagrebška »Slobodna Tribuna« ob-ja/vlja, da je s številko z dne 9. t. m. prenehala izhajati, kar motivira z materi j al-nimii neprilikami in težkočamii urejevanja, kar mora njem dif rektor Jovo Banjam im kot senator pogosto potovati v Beograd. >Slo-bodna Tribuna« izjavlja, da (je z vso dušo sprejela .politiko 6. januarja mi da ji je zakon z dne 3. oktobra učvrstili vero, da je država našla pravo pot za obnovo. ♦ Usoda dubrovniškega tramvaja zapečatena. Slednjič je bila izrečena razsodba v pravdi, ki se je vlekla celih deset let Zadnja instanca, stiol sedmorice v Zagrebu, je z malimi lizpremambami potrdila razsodbo prizivnega sodišča v Splitu gl&-de tožbe poškodovancev, ki so bili poškodovani ob psrti.lii.kii tramvajske nesreče v Dubrovniku leta 1922, ko so trd osebe obležale mirtve, več oseb .pa je bilo težje aM lažje ranjenih. Njihova odškodnina iznaša 1,200.000 Din razen vetlnkih tožbeni'h in odvetniških stroškov. Ta razsodba je padla v nao-kritičmejšem momentu, ko se tram- če nimate sami aparatov za povečavam je filmov formata Leica, 3X4 in 4X4, Vam mi napravimo Trikopije (povečave 9X12) FOTOLABORATORIJ staroznane drogerije Kane, židovska 1 je krnet Mirko Peharec ostal na mestu mrtev, njegova žena pa je bila hudo poškodovana. Ponesrečenko so morali prepeljati v bolnico za duševne bolezni v Stenj evcu. Pokojni Peharec se je z vozom pijan vračal iz Zagreba ♦ Samomor poštnega uradnika. V sredo popoldne je v nekem kopališču v Beogradu izvršil somomor Vlado Krasi č, šef telefonske centrale v Beogradu. Zaklenil se je v kabino tar si dz revolverja pognal kroglo v desno sence. Motiv samomora ni znan. ♦ Bik Je napadel deklico, k| je imela rdeč predpasnik. V selu Otoku pri Sremski Mitroviici se je na nenavaden način ponesrečila 15letna deklica, kii je čuvala občinsko živino, med njo tudi bika Ker je imela rdeč predpasnik, jo je biik nenadoma napadal ter jo hudo poškodoval, tako da ni upanja, da hi ostala pri življenju. ♦ Božjastnica utonila v mlakii. V vasi Pojatnu pri Zagrebu je Milica štipakova, stara 40 let, hotela prebroditi neko mlako. V trenutku, ko je stopila v vodo, jo je napadla božjast; zgrudila se je v vodo in utonila. Ko so to opazili neki pasanti, so nesrečni ženi prihiteli na pomoč. Potegnili so jo iz vode in jo skušali spraviti zopet k zavesti. Poskus pa je ostal brez uspeha, žena je bila že mrtva. Sresko načelstvo v Zagrebu je odredilo komisijo, ki je ugotovila, da je pcitoojnica že delj časa bolehala za božjastjo. ♦ Draga neprevidnost mladega veleposestnika. Pred subotiškim civilnim sodiščem se je vršila obravnava zaradi tožbe nekega natakarja proti mlademu veleposestniku Elemiru Vojniču. Ta je pred par meseci pijančevail v gostilni »Obilič« celih 14 dni. Natakarju je naročil, naj vsem onim, ki pridejo v gostilno, postreže z jedjo in pijačo na njegov račun. Natakar je gostoljubnemu veleposestniku predložni menico glasečo se na 40.000 Din, katere pa podpisnik pozneje ni hotel izplačati. Sledila je tožba im sodišče je neprevidnega gostitelja obsodilo na plačilo 40 tisočakov. ♦ Orjaška morska želva. Ribiči iz Komi-že so vlovili te dni orjaško morsko želvo, težko 75 kg. Želva bo odpravljena v Zagreb za tamkajšnji muzej. ♦ Lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani vljudno naznanja, da se dobe dietičme Sla-timske tablete za huijšanje od sedaj naprej v vseh lekarnah. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše ia najidealnejše odvajalno sredstvo. Iz Ljubljane a— Jadranaši! Pozivamo vse članstvo, da se udeleži pogreba našega dobrega prijatelja um Iv. prof. g. dr. Frana Jesen ka, ki bo v šckofji Lota dames ob 17. — Odbor. u— člani podružnice Sadjarskega wi vrtnarskega društva, fekažite poslednjo čast prerano umrlemu odborniku im dobrotniku univ. prof. dr. Franu Jesenku danes ob 17. v Škof j i Lota. Odhod s kopalnim vlakom ob 13.16 ali z rednimi ob 15.40. — Odbor. u_ Izlet ameriških Slovencev v domovino. Kakor smo že poročali, dospe jutri, v nedeljo, ob pol 9. dopoldne večja skupina (preko 60) naših ameriških rojakov v domovino. čez Ocean so se vozili s krasnim luksuznim parmikom francoske linije »Ile de Franco« in so se ob velikem zadovoljstvu s postrežbo in vožntjo izkrcali 15. t. m. v Havru. Med izletniki je tudi g. Leo Zakrajšek. V Ljubljani; bo na glavnem ko-lodivoru slovesen sprejem. Družba sv. Rafaela za varstvo feseljencev im Narodni izseljenski odbor vabita vse ameriške rojake, ki se nahajajo v domovini in ostale prijatelje naših izseljencev k udeležbi pri sprejemu. Ker bodo ti izletniki potrebni okrepčala, se jim bo nudila v hotelu Metropol primarna zakuska proti izročitvi bona. u_ Stavbinskim delavcem Ljubljane. Narodna strokovna zveza sklicuje za jutri ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice javen shod. Razpravljali a se bodo važna vprašanja o delovnem razmerju v stavbin-ski stroki. Zaradi važnosti shoda, nati niib če ne ostane doma Vsi kot en mož na ta važni shod! u— Policija pazi na eene v gostilnah. Policija je v zadnjem času ugotovila, da se nekateri ljubljanski gostilničarji ne drže rednih, od njihove lastne zadruge predp'- 6anih cen jedi in pijače. V več primerih so vaj nahaja prad likvidacijo. Za tramvaj je ^ile ugotovljene nerednosti in navijanje cen. velika neprilSka okolnost, da potmiikfl niso I p0ijcjja je zaradi tega pričela po svojih or bili zavarovani, in mora tramvajska druž- J ganih vršiti kontrolo. ba sama nositi vse velike stroške. Poško- I „_ Petkovi berači. Včeraj so spet šte-dovanci so te dni vložili pri sodišču pred- I vilrti berači prišli v Ljubljano iz okolice pa log za rubežem. tudi od daleč z dežele. Policijski organi so ♦ Nevihta in strele v Prekmurju. Pred aretirali okrog 10 prosjakov, med katerimi dnevi je slednjič začel po Pretkmurju zali- pa jih je bilo par, ki so bili res vredni pod-vat: toliko zaželjeni dež. Kmetje so se pore. Med drugimi 90 spravili na policijo oddahnili, saj so bili vsi poljska pridelki 591etnega moža, ki je prišel v Ljubljano za v nevarnosti, da jih vročina uniči. Preko kruhom. Na Viču mu je včeraj neki posest-40 stopinj vročine tudi aa Prekmnrje ni I nik obljubil delo, pozneje pa se ie premi-običajno. Na Goričkem so se s prvim dež- slil in je mož ostal na cesti. Tako je bil jem pojavile tudi nevihte z bliski, ki so prisiljen prositi dobre ljudi za milošc.no V - - - - - 1 Prešernovi ulici je prosil neki 491etni bivši rudar, ki ima pohabljeno levo roko. Po- ponakod povzročali praiv občutno škodo. Tako je v Pečarovcih strela udarila v hišo in v gospodarsko poslopje posestnika Zelka. Ker je stavba bila delno lesena Im krita s slamo, je bila vsaka rešitev skoraj brezuspešna. Gasilci iz Pečaroveev so se omejili samo na omaleva/nje požara, kar se jim je posrečilo. Prizadeti posestnik trpi prav občutno škodo, ker je le malo rešil iz gorečega poslopja. Ob istem času je strela udarila tudi v zloženo snopje posestnika Zvara Velike količine žita so postale pflem plamenov, škoda je prav znatna. Med Gornjo Lendavo im Rogasevci je strela udarila v telefonsko napeljavo bKzn Bodoncev. Na vsej telefonski! progi so pregorele varovalke ln je bil telefonski promet za nekaj časa mtanjen. "Učinki strele so se poznali tudi na poštnih uradih v Rogaševcih in Gornji Lendavi. ♦ Samomor Slovenca v Zemunn. Po vesteh ra Zemuna, se je predvčerajšnjim^ tamkaj ustrelil zasebni uradnik Vinko Kunej, doma ra Zagorja. Iz revolverja si ie pognal v desno sence kroglo, ki je prebila lobanjo in možgane. Pri njem niso našli nobenega pisma. Vzrok obupnega čina m znan. ♦ Strahovita nesreča se je v sredo zvečer pripetila v bližini! železniške postaje Goljak - Bšzek ob samoborska lokaHna železnici. Neki kmečki voz je nailebel na lo-kosnotivso samoborskega viaka, pri čemer škodbe je dobil na Holandskem. Mož je do- fiino Kodelj evo Telefon 31-452. Danes ob % 91. ta jnitiri ob VI. in oi> % 31. Rihard Tauber v opereti ZEMLJA SOL.NCA V ponedeljek ta jmJf&ja ot> % 2fl. otvoritev letnega kitka n« prostem. Predvajal se bo nema ruski velefiJm NOČNI BVLALAJK. Vstopnima: 8, 6, 5 i® 4 Mn- Ortiroci 2 Din. "Največja knjižna senzacija so G. DUHA ME LOVI Prizori iz bodočega um ■■ ■ življenja To je Amerika, ki je ne poznamo. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 3. _ — _ steklenice in aparati |J |h V za vkuhavanje sadja. Zaloga: |y 1 A Julij Klein, Ljubljana, Wolfova ulica 4 259 NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek. Ljubljana, Mestni trg št. 8 (Human). 230 Jutri ob 16« vsi na SOKOLSKI NASTOP na Laverci 6262 Klemenove grehe preiskujejo. Kakor smo obširneje poročali, je biti nedavno spet prijet in aretiran znana vlomilec Klemen. V njegovem nahrbtniku so našli več dragocenosti, obenem pa so pri preiskali ugotovili, da nos.1 na sebi dva para spodnjega perila. Klemen je Imel pni sebi tudi črno pelerino, o kateri je dokaaamo, da jo je ukradel v stanovanju šolskega upravitelja Ivana Stuptice na šmartimski cesti. Klemena je spoznala tudi gospa Stupice-va, ki je povedala, da je Klemen oprezovaJ 10. junija okrog hiše in je Stu,p običajno veliko gasilsko tombolo. Ker je ta tombola zelo bogato založena s krasnim: dobitki, se priporoča občinstva, da posega po tombolskih kartah, ker gotovo nihče ne bo od te tombole odšel praanrih rok. Karte se dobijo pri društvenih clamih, na dan tombole pa ipri gasilnem donru -v Ga-benju. Dobiček je namenjen za, kritje dolga in izpopolnitev gasilskega orodja. Iz Maribora a_ Tujski promet v prva polovici jutija. V prvi polovica julija Je bik) priglašenih pri tukajšnjem oglaševalnem uradu 675 tujcev. Od teh je bilo 181 inozemcerr, m sicer 46 oseb z Dunaja, 17 iz Gradca iin 11S iz drugih mest a_ Promenadni koncert Ob lepem vremenu >bo ,v nadeljjo 17. L m. v mestnem parku običajen dopoldanski promeoadni koncert. Na koncertu bo igrala vojaška godba: Dostalovo koncertno koračnico »Volga, Volga«, Linkejevo ouverturo iz operete »V deželi Indraj, Rossimijev finale tretjega dejanja iz opere j.Mose«, Le-haTjevo fantazijo iz opere >KnježeIz vizho-da« in Bonelijevo »Novo Rumbo«. a_ Koliko pokadimo? V prvi polovici letošnjega leta srno po statistiki mariborske finančne oblasti pokadili tobaka, cigaret dn cigar za 12,972.555 Din. V dim je šlo 18,840.000 cigaret >Zata«, 16^680.009 cigaret »>Savac, 7000 cigaret »Karadjor-dje«, najmanje pa 5000 cigaret jKosovo«. Mariborčanom im okoličanom dišijo najbolj >Zeta« cigarete. a_ Iz mestnega avtobusnega podjetja. Občinstvo se opozarja, da je avtobusna postaja pri odhodu z mariborskega otoka samo pri odceipu ceste na otok. Da bi 9e promet na taj cesti čfon hiitreje ra-svirjal, naj potniki pripravijo drobiž im pri vstopu v avtobus najj vsak sam predloži vozaču vozni listek, a ne eden za več oseb. a - Mariborski zimsko-sportni odsek bo .imel drevi ob 20. v hotelu »Orek svoj ietnd občni zbor. Sokolski nastop pri sv. Barbari bo jutri v nedeijo ob 15. Nastopili bodo tudi šantlenartski .Sokoli a_ Podružnica NSZ priredi jufcnl TL L m. ob 10. dopoldne v dvorani Del. zbornice v Sodmi ulici društveno zborovanje. Vabljeni vsi člani in somišljeniki, da se sestanka sigurno udeleže. Na dnevnem redu so razprave o perečih socialnih vprašanjih. a_ Aretiran požšgalec. Te dni je bil aretiram im oddan v zapore mariborskega okrožnega sodišča 33-letni aasebnn uradnik Josip C as ar, zaposlen pri mesarju Kirb4-šu v Mariboru, pod sumom, da je neke noči v maju zažgal svojo domačijo v Bogoji-ni, ta je pogorela do tal, prej pa svoje objekte zarvaroval pri neka zavarovalnica za 34.000 Din. a_ Ogenj je izbruhnil v moči na petek v gospodaTskem poslopju posestnika Antona Breganta v vasi Ruperče, občina Gru-šova pri Sv. Petru pri Mariboru. Gospodarsko .poslopje, ki je balo krito s slamo, je pogorelo do tal. .-Ogenj je uničil tudi streho stanovanjske hiše in gasilcem iz Maribora an Pobrežja, ki so prihiteli na kraj požara, se je le z velikim naporom posrečilo omejita ogenj, škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na 60.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka. a_ Nezgode. Pri Cirkovcih se je hudo •ponesrečila 12-letna Pepca Ekartova S kolesom se je zaletela v nekega kolesarja to ipra tem padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljati so jo morali v bolnico. Tja so spravili tudi posestnika Ivana Spaningerja iz Podove, katerega je ranil e koso neki sosed. V Gosposki uHci pa se je zgrudila 50-letna zasehn.ioa Friderika Paseokijeva in obležala nezavestna. Sirota je dobila hud božjastni napad tlm so jo morali s rešilnim avtom prepeljati r boinaco. - " J a— Borba s smrtjo v DravL V sredo okrog 19. ure bi se-bila v Dravi blizu go-stillme Dabringer sikoro pripetila nesreča, ki bi bila zahtevala dve človeški žrtvi. Da bi se osveži in ohladil od napornega dela, je skočil 20!etn< tkalec Ivan Ogen v Dravo. ki je bila na onem mestu precej globoka. Ker je biil slab plavač, ie kmalu omagal in se pričel potapljati Klical je ljudi na pomoč in ga je cul neki moški, ki je kar oblečen sfkočil v vodo. da bi rešil fanta. Zaplavali je proti njemu, toda v hipu, ko se mu je dovolij približal, se ga ie potapljali oči se fant krčevito oklenil z obema rokama, da mu ie onemogočil skoraj vsak gib. Pričela se je med njima borba za živ&jerae. V kritičnem trenutku pa je prišel mitmo g. Maks Dabringer, ki je znan reševalec in izboren plavač. Skočil je v vodo in izvlekel oba na suho ter jima tako rešil živiienje. a— Zasačen tihotapec. Na glavni postaji so včeraj finančni organi zasačili nekega moškega v hipu. ko je hotel vstopiti v ljubljanski osebni vlak, ki odhaja ob 17. iz Maribora. Pri njem so našli 29 zavojčkov igralnih kart ki so mu jih odvzeli, njega pa izročili finančnim oblastem. Gospodarstvo Letno zborovanje industrijcev Včeraj popoldne se je vršila v veliki dvorani Zbornice za TQl v Ljubljani VIII. redna glavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo. Zborovanje, ki so mu prisostvovali predstavniki skoro vseh v Sloveniji zastopanih industrijskih panog, je otvoril predsednik g. Dragotin Hribar, ki je v uvodnih besedah pozdravil zastopnika ban-sk<* uprave načelnika dr. Marna, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dr. Frana Windischerja. narodnega poslanca g- Krejčija, predstavnika Zbornice za TOI dr. Ivana Plessa in priročnika finančnega direktorja v Ljubljani g. M. Spindlerja. Na predlog predsednika je bila z občnega zbora poslana pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo g Ivanu Mohoriču. Pred prehodom na diievni red sta pozdravila zborovalce dr. Fran Windischer v imenu Centrale industrijskih korporacii in narodni poslanec t*. Kre>'či v imenu Zbornice za TOT. Občni zbor je nato sklenil, da zveza izreče čestitke častnemu predsedniku zagrebškega Sa-veza industrijcev S. D. Aleksandru k 70let-iiiri rojstva- Predsedstveno poročilo Glavni tajnik inž. Milan Šuklje je podal obširno poročilo predsedstva o poslovanju zveze, iz katerega posnemamo naslednje: Pereči problemi, ki so nastali v sedanji svetovni gospodarski krizi, se ne morejo j-F.šiti v mejah naše kraljevine, niti v okviru podonavskih držav, marveč zahtevajo ureditev po mednarodnem sporazumu, ki mora obsegati ves civilizirani svet. Sporazumu v Lausanni glede vojnih reparacij morajo slediti še razni drugi meddržavni sporazumi. Današnja skupščina ni pomembna samo zaradi tega, ker se vrši v izrednih časih, temveč je važna tudi zaradi tega. ker je poslednja skupščina zveze kot svobodne prostovoljne organizacije, kajti na "dnevnem redu je preureditev zveze v smislu novega obrtnega zakona v obvezno združenje za vso industrijo dravske banovine. S tem se prične za organizacijo, ki že 13 let uspešno deluje, novo razdobje poslovanja članstvo zveze se bo precej pomnožila, čeprav je že doslei večina podietii indu-striisk^ga značaja prostovoljno včlanjena v zvezi. Pcročib predsedstva se nato podrobneje peča z davčnim vprašanjem in ugotavlja, da so se določbe glede družbenega davka v zadnjih letih poostrile, dočim so bile ostalim panogam dane razne olajšave. Zlasti v poslednjem času se je davčna praksa glede družbenega davka do skrajnosti poostrila s 'em, da so dobile finančne direkcije naročilo. naj družbenega davka do nadaljnjega sploh ne odmerjajo in da naj najprej pregledajo knjige odvajanja davka na poslovni promet in glede ugotovitve odmerne podlage za družbeni davek. Medtem ko se na eni strani bremena poostruiejo. vidimo na drugi strani prenagljene odločitve, zlasti v pogledu ukinjen ja. odnosno znižanja bano-vinske in občinske trošarine na vino tn žganje, kar moti proračunsko ravnotežje naših samoupravnih teles. V današnjih težavnih časih ie dolžnost, da vsi sloji naroda delujejo složno za omt-lienje gospodarskih težkoč. Čeprav je industrija dosledno zagovarjala tudi interese kmečkega prebivalstva, čigaf blagostanje je naravni pogoj za nieno uspevan;e, je postala zlasti letos predmet zlohotnih napadov. zlasti v beograiskih dnevnikih, ki so našli odmev tudi v Narodni skupščini. Kampanja v časopisju je imela namen, prevaliti odgovornost za sedanjo gospodarsko krizo na industrijce in ustvariti neprijazno razpoloženje javnosti do te gospodarske pa noge- V času. ko izvajajo sosedne industrijske države smotreni agrarni protekcijonizem. se pri nas propagira čisti agrarizem, ki se mu naj žrtvuje najprej industrija, potem pa tudi obrt in trgovstvo. Mi v Slovenid vidimo in vemo, da nam je industrijska delavnost neobhodno potrebna in da brez nje naše ljudstvo ne more živeti. Naša podjetja so bila v sedanji krizi primorana omejiti obratovanje, vendar zastoj ne bi bil tako velik, če se ne bi delali neodpustljivi grehi z oddajanjem velikih javnih dobav v inozemstvo, zlasti na kredit. Naši industriji se očita, da je v niej udeleženega razmeroma mnogo tujega kapitala. Temu nasproti naj še enkrat navedemo, da so koristi, ki jih ima naša dežela od industriiske delavnosti mnogo večie, ne<*o bi mogla biti izguba zaradi odtoka enega dela indnstrlj-skeTa zaslužka. Glede zaposlitve inozemskih nameščencev in delavcev v industriji v Sloveniji je Zveza na podlagi ankete ugotovila. da ie v našem področju zaposlenih 212 nameščencev tujega državljanstva, od teh 15 priseljencev naše narodnosti in Rusov; mojstrov, preddelavrev in delavcev tujega državljanstva na smo našteli 4-92, oo katerih je zopet 160 priseliencev naše narodnosti in Rusov Največ tuiih delavcev ie zaposlenih v tekstilni industriii. Te številke kažejo, da se naša industriia trudi zaposliti samo domače lindi in da ni upravi čen očitek, da tuji uslužbenci odjedaio kruli domačim ljudem. Prenehanie reparacijskih prejemkov nalaga naši državni upravi dolžnost, da izpa-dek nadomesti s pametno štednjo. Kar se tiče povišanja državnih dohodkov, se bomo morali braniti pred prevelikimi bremeni , Kot zavedni državliani bomo gotovo storili našo dolžnost. Zahtevati pa moramo, da se gospodari dobro, pravilno in pravično in da se v skupnem državnem in narodnem interesu varuie in pospešuje industrija. Socialna zakonodaja K naslednji točki dnevnega reda je tajnik dr. Adolf Golia podal zanimivo poročilo o raznih zakonih in zlasti o socijalm zakonodaji. Poročilo obravnava najprej določbo zakona o izkoriščanju vodnih sil, načrt zakona o elektrotehničnem gospodar- stvu ter delo na novem rudarskem zakonu, ki traja več nego 10 let. Nadalje se poročilo peča z novim obrtnim zakonom, predvsem z določbami tega zakona o pospeševanju domače obrtne delavnosti. Enako obravnava potrebo revizije zakona o prisilni poravnavi in ponavlja zahtevo, da se ta zakon novelira ali pa da se zaradi zlorab vsaj zviša najnižja poravnalna kvota od sedanjih 40 % na 60%. Končno obravnava poročilo vprašanje revizije socijalno - političnih zakonov in opisuje postanek zadnjega osnutka novega zakona o socijalnem zavarovanju. Zve^a je v svoji izjavi odklonila ta osnutek in ie predlagala. da se Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebn brezpogojno likvidira, ker onemogoča racijonalno izvajanje delavskega zavarovanja. Načrt novega zakona se mora sestaviti ob sodelovanju strokovnjakov, ki so neodv'sni od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, zlasti zastopnikov gospodarskih korporacij, ki so imeli priliko praktično spoznati poslovanje zavarovalnih ustanov tv> sednniem zakonu. Z centralizacijo bi se izvajanje zavarovanja izboljšalo, na d^ug! strani pa bi se prt upravnih stroških omos-ofili prihranki, tako da bi se lažje mislilo na uvedbo zavarovanja zoper onemosrlost, starost in smrt. Sedanji neugodni poslovni uspehi delavskega zavarovanja kažeio nujno potrebo reforme. Ne da se resno oporekati, da ie teritorij dravske banovine dovolj obsežno področje za izvajanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja po lastnem avtonomnem nosilcu zavarovan ia. Ako bi se to zavarovanje v naši banovini izvajalo samostojno, ne bi lani nastala po-treba povišanja prispevkov. Trgovinska pofitSka Tajnik dr. Golia je podal še drug referat, in sicer o trgovinski politiki in o carinskih zadevah. Pod pritiskom gospodarske krize 9e giblje danes trgovinska politika vseh držav V pravcu brezobzirnega protekcijoniz-ma. Skoro vse evropske in izvenevropske države, ki prihajajo v mednarodni trgovini v poštev, so uvedle režim uvoznih prepovedi, odnosno uvoznih kontingentov ali pa so vsaj občutno povišale svoje uvozne carinske tarife. Za našo kraljevino kot pretežno agrarno državo, je zlasti neugodno, da forsirajo izrazito industrijske države agrarno produkcijo. V tem brezprimernem kaosu je poleg Italije naša država edina, ki še ni odstopila od osnovnih načel svobodne trgovine. Z dosedanjimi carinsko - tarifnimf pogodbami so bile razne previsoke postavke v carinski tarifi iz leta 1925. znižane. Želeti bi bilo, da se pri uzakonjen.in carinske tarife znižajo še one postavke, ki zadevajo sirovine za našo indnstrijo. Zlasti je znižanje potrebno tam. kjer je zaradi pogodbenega znižanja postavk za finalni izdelek moteno pravilno razmerje med carino za sirovino in carino za izdelek. Naše industrijske carine niso pretirane in so v splošnem nižje kakor v drugih državah. Naša industrija tudi ne uživa prekomerne zaščite v škodo naših potrošnikov. Ugotovljeno je, da 90 se razni industrijski izdelki pri nas pocenili, odkar smo jih pod vplivom carinske zaščite pričeli doma proizvajati. Interesnih nasprotstev med industrijo in ostalimi panogami gospodarstva ni; nasprotno je treba ugotoviti, da so interesi posameznih panog našega gospodarstva med seboj tako povezani, da ima industrija enak inteies na uspevanju kmetijstva, kakor mora imeti naše kmetiistvo interes na uspevanju industrije. Zato pozdravlja industrija vsako gospodarsko politiko, ki gre za tem, da se izboljša položaj našega kmetovalca. Seveda pa pri tem ne smejo biti oškodovani interesi splošnosti. V naši bodoči trgovinski politiki bo treba uveljaviti načelo, da se v mejah možnosti uravnovesi trgovinska bilanca s posameznimi država mi. K temu nas navaja tudi uvedba klirinškega prometa, ki more le tedaj uspešno funkcijonirati. če se uvoz in izvoz .v prometu v posamezno državo izravnavata. Načrt nove železniške tarife Zanimivo je bilo tudd naslednje poročilo o naontu nove železmiške tarife, ki ga je podal tajnik g. Danilo Gorju p. V poslednjih letiih je naša železniška uprava postopno zviševala tarifne postavke in razne postran ske pristojbine Z novo železniško tarifo so bile povišane postavke 1. 1929. v času, ko je glavna konjunktura že ponehala. Navzlic ugovorom je jeseni 1. 1929, sledilo nadaljnje 20 odst. povišanje postavk za premog, drva in gradbeni mateorijal. Neugodne posledice niso ^izostale. Ker je zadnja leta postajal položaj vedno resnejši, so gospodarske organizacije predložile nujno zahtevo po zniiižanju. V tem pogledu je odločno nastopila zlastd lesna industrija. Pred kratkim je bila dostavljena v izjavo gospodarskim korporacijam že dolgo na povedana in težko pričakovana nova železniška tarifa, ki pa prinaša proti vsakemu pričakovanju nova povišanja. Ukinjeni so v načrtu dosedanji razredi I. ln II., nadalje razredi A. B. in C ter specialne tarife 1 do 3. Za kosovne pošiljke je predvidenih S razredov, za vagonske pa 88. Novi haremi prinašajo znatno povišanje, ki znaša za razdaljo od 100 do 600 km, na katerih se vrši naš glavni železniški promet, 15_ 30% nasproti dosedanjim tovorninam, v posameznih primerih pa znatno več. Tako znaša povišanje za staro železo pri vagon stei pošiljki od 10.000 kg in razdalji 400 km 13 odnosno 20% Za milo za pranje znaša povišanje pri komadnih pošiljkah 74%, pr vagonskib pošiljkah od 5000 kg 61% ter pri 10.000 kg 34%. Za bombažno blago zna ša odgovarjajoče povišanje 20 odnosno 14?; Povišanje za sirovo sodo znaša 33, 61 'r 68%, za nakladalne poetade Lukovac m Hrastniik pa za amonjačno sodo pni 10 ton- skem vagonu 22% in za kaustično sodo 48% Za pivo znaša povišanje za vse primere ca 20%. Od postranskih pristojbin je zelo občutno povišanje tehtnine, kd znaša 300% ter bo plačat; od vsakega tehtanega vagona 30 Din. Pri postajah, kakor na pr. Trbovlje, kjer se dnevno tovori do 300 vagonov, bi znašale pristojbine za tarriranje praznih in tehtanje polnih vagonov dnevno 18.000 Din in to za delo, ki ga more izvršiti en železniškii nameščenec. Ako se pri tem računajo stroški za dosrtavo vagonov do tehtnice 2000 Din, bi železniška uprava še vedno zaslužila svodih 16.000 Din dnevno. Mnenja smo, da bi morale biti pristojbine, ki jih računa železniška uprava za razne manipulacije za stranke, tako odmerjene, da krijejo le dejanske izdatke železniške uprave, ne smejo pa tvoriti vir dohodkov im obremenjevati prevoznih stroškov. Železniška uprarva mora računa« z dejstvom, da bo prevoz blaga, čim fegubi blago zaradi noviih tarifnih obremenitev na veaje razdalje konkurenčno zmožnost, popolnoma prenehal. .Izključeno je zarto, da W ®e mogli z uvedbo nove tarife dohod.k; železniške uprave dvigniti. Uveljavljenje nove železniške tarife more i,meti v sedamjem času. ko se bori celotna naša industrija za svoj obstoj, nepregledne poslerf-ioe, ne da bi se ■Istočasno dosegel za železniško upravo za-žetjeni finančni efekt. Z velikim zanimanjem so zborovalci sledili referatu o položaju naše lesne industrije in trgovine, ki ga 3« podal inž. Milan Lenarčič. K temu poročilu se se posebej povrnemo. Resohidje Po kratki debati je na podlagi P°dfl,ni'h poročil občni zbor soglasno sprejel daljšo resolucijo, ki pravi med drugim: Položaj naše lesne industrije in trgovine je dospel na točko, ko more le nujna pomoč od strani državne uprave preprečiti popolno propast te velevažne gospodarske pan> ge Pozivamo merodajne faktorje, da ponovno proučijo predloge in zahteve, iznese-ne na anketi lesne industrije, ki se je vršila 2. marca 1931 v Beogradu, ter da nujno pripravijo potrebne ukrepe. Zmanjšanje produkcije naših premogovnikov je težko prizadelo ne samo premogovna podjetja in njih delavstvo, marveč vse Gospodarstvo dravske banovine. To zmanjSanje je deloma posledica neugodne železniške tarife, največ pa neupravičenega zapostavljanja premogovnih podjetij naše banovine pri javnih dobavah, ziasti železniških. Zahtevamo enakopravno in pravično upoštevanje naše premogovne industrije pri vseh javnih dobavah ter učinkovito zaščito proti uvozu inozemskega premoga. Prosimo kraljevsko vlado, da posveti vso pozornost zahtevi industrije po kritju dospelih terjatev iz storjenih javnih do- Zaradi nazadovanja cen skoro vseh industrijskih izdelkov predstavljajo železniške tarife danes vse večjo obremenitev, zlasti za ceneno blago, in tvorijo vedno važnejšo postavko v stroških produkcije. Uveljavljenje železniške tarife v obliki novega načrta bi pomenilo za one industrije, ki izdelujejo ceneno blago, ali ki se morajo boriti s tujo konkurenco, usoden^ udarec. Izvoz se mora podpirati tudi z želez-niško-tarifnimi ugodnostmi. — Rok za podajo izjave o novem načrtu železniške tarife, ki se je stavil gospodarskim organizacijam 1. avgusta t. 1., je prekratek, ter prosimo, da se poda^ša vsaj za mesec dni. Načrt novega zakona o zavarovanju delavcev, ki je bil dostavljen gospodarskim korporacijam meseca decemibra 1930, ne more služiti kot osnova za to važno zakonodajno delo. Ob pritegnitvi neodvisnih strokovnjakov in zlasti tudi zastopnikov gospodarskih korporacij naj se izdela nov načrt. V interesu zavarovanja samega zahtevamo, da se izvede z novim zakonom o zavarovanju delavcev stroga decentralizacija zavarovanja. Teritorijalni ustroj zavarovalnih zavodov naj se prilagodi področjem banovin. Okrožni urad za zavarovanje delavcev naj bodo Samostojni In avtonomni nosilci delavskega zavarovanja. — Protestiramo prot* povišanju zavarovalnih prispevkov, ker naše gospodarstvo takega povišanja v sedanjem času ne prenese, povišanje pa pri pravilnem gospodarjenju tudi ni potrebno. — Se preden se izda novi zakon o zavarovanju delavcev, naj se zaradi neodložljive sanacije bolniškega zavarovanja z zakonsko novelo izdajo^ potrebni ukrepi, kakor se je to deloma že izvršilo glede porodniških podpor. Konkretno predlagamo zlasti uvedbo tridnevne absolutne karenčne dobe za zavarovane člane in uvedbo štiritedenske karenčne dobe za svojce zavarovanih članov. — Ponavljamo našo zahtevo, da naj se preuredi sistem kritja stroškov nezgodnega zavarovanja. Sedanja premijeka rezerva bo služila za kritje rentnih plačil dosedanjim nezgodnim rentnikom, dočim naj se za bodoče preide k sistemu nakladnega kritja, ki je zlasti spričo sedanjih gospodarskih tež-koč edino prikladen. — Najodločneje pa protestiramo proti zamisli, ki se je obravnavala dne 7. t. m. na seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje de'av-cev v Zagrebu, da naj 9e namreč zniža obrestna mera za premijsko rezervo nezgodnega zavarovanja od sedanjih 6 odst. na 3 odst. Tak ukrep bi bil istoveten z delno razlastitvijo imov;ne nezgodnega zavarovanja ter bi v temeljih izpodkopal zaupanje v gospodarstvo Osrednjega urada. Občni zibor je 5e odobril računske zaključke za leto lQ30 in 1931 in proračun za 1. 1932 v višini 906.000 Din. Po kratki debati je sprejel nova pravila, s katerimi se zveza pretvori v obvezno organizacijo po novem obrtnem zakonu. Ker bo treba na podlagi teh pravil sklicati skupščino nove Obvezne organizaci;e, so volitve odbora :n računskih preglednikov odpad'e in sta b'la le na izoraznjena mesta v odbor izvoljena gg. Fr. Sire in Stane Vidmar Nazadovanje tržaškega lesnega prometa >11 Popolo di Trieste« objavlja v včerajšnji številki statistične podatke o lesnem prometu v tržaški luki. ki kaže rapidno nazadovanje lesne kupčije. Promet tržaške luke v lesu je zadnja leta v znatno večji meri nazadoval, kakor skupni blagovni promet luke. V ilustracijo tega nazadovanja prinaša list naslednje zanimive podatke o dovozu in odvozu lesa (tudi rezanega in te-sanega) v letu 1931. v primeri s prejšnjimi leti (v tisočih metrskih stotov); Dovoz Odvoz^ po morju po žel. po morju po žel. 1924 42 2470 2158 58 1928 45 1280 9^3 39 1929 41 1283 875 36 1930 47 932 624 45 1931 59 686 523 55 Dovoz in odvoz lesa je znašal lani skupaj 1.323.000 stotov nasproti 1,648.000 stotov leta 1930., 2,235.000 stotov 1. 1929. in 4.727.000 stotov leta 1924. Dovoz je lani znašal (po morju in po železnici) 745.000 6totov nasproti 979.000 stotom v letu 1930., 1.324.000 sto-tom v letu 1929. in 2,512.000 stotov v 1. 1924. V zadnjih petih letih je dovoz padel za preko 70 Iz gornjih številk je razvidno, da je najbolj nazadoval dovoz po železnici in odvoz po morju, kar je razumljivo glede na posredovalni značaj tržaške luke v lesnem prometu. sil Popolo di Trieste« pripisuje to nazadovanje prometa deloma nazadovanju kon-zuma, nadalje konkurenci ruskega lesa, predvsem pa posebnim olajšavam, ki jih ie dala Jugoslavija za izvoz svojega lesa preko Jugoslovenskih luk. Med drugim navaja, da je dovoz lesa iz Jugoslavije v Trst lani nazadoval za 128.000 metrskih stotov, kar pomeni, da je polovico nazadovanja dovoza pripisati nazadovanju dovoza iz Jugoslavije. Dovoz iz Avstrije se je zmanjšal za 79.000 stotov, dovoz iz notranjosti pa za 52000 stotov. Ugodnosti, ki jih ie dala ialijanska vlada, da privabi promet na Trst, niso mogle preprečiti tega nazadovanja. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da gre les, ki je prej šel v Italijo preko Tnsta. sedaj preko Sušaka in ostalih jugoslovenskih luk z jugoslovensko zastavo na škodo tržaškega prometa in italijanske zastave. Gospodarske vesti _ Obrtna banka kraljevine Jugoslavije nam poroča, da se bo vršil danes ob pol 21. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (Miklošičeva cesta) sestanek obrtnikov, na katerem bo generalni direktor g- Milan D ra g i č poročal o poslovanju banke in o obrtniškem kreditu vob-če. Na sestanek je obrtništvo vljudno vabljeno. Borze 15. julija. Na ljubljanski borzi so danes popustile devize Newyork, Beriin in Amsterdam. Za malenkost je nazadovala tudi deviza London, dočim se je deviza Trst dvignila. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda ostala nespremenjena. Zaključena je bila za kaso po 184 in za december po 175. Nekaj več prometa ie bilo v 7°/o Blairovem posojilu po 38.50, 38 in 37.75 in v 8fl/o Blairovem posoiilp po 40.75. 41 in 41.50. Razen tega je bil promet v 6"/n bes-luških obveznicah po 3375 in v delnicah Priv. agrarne banke po 200 — 203. O^CLC/L nj&gjjjč. -tedno** LaAe 4 oh/uznL ^jd/bcu^e isi Lepe bu^ne LaAe do- zhAa/ze AtaAjoiti. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.42 - 2281.78, Berlin 1335.07 — 1345.87, Bruselj 782.12 do 786.06, Curih 1097.35 — 1102-85. London 199.63 — 201.23, Newyork ček 5612.88 do 5641.14, Pariz 221.08 — 222.20, Praga 166.67 do 167.53. Trst 287-90 — 290.30. Curih. Pariz 20.1475, London 18.22. New-j'ork 513.50, Bruselj 71.275. Milan Č26-27, Madrid 41.30. \msterdam 206.90. Berlin 121.80, Stockholm 93.50, Oslo 90.59. Kobenhavn 98.50. Sofija 3.92. Praga 15.18, Varšava 57.45, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 180 — 183, za julij 179 — 182, za avgust 181 bl„ za september 175 — 179, za december 177 — 178, 7°/o investicijsko 48 — 51_. 4% agrarne 22.50 den-, 6°/o begluške 33.75 do 34. 7odstot. Blair 37.50 — 38.25. 8odstot Blair 40.75 _ 41.50. 7odstot. Državna hipotekama banka 39.25 — 41.50; bančne vrednote: Narodna banka 3850 den., Priv. agrarna banka 200 — 205. Beograd. Vojna škoda 184, 182.50 zaklj-, 7°/o investicijsko 49.50 — 51. 4° o agrarne 24, 23.50 zaklj., 6°/o begluške 33.50, 32.75 zaklj., 7% Blair 38 — 38.50. 7"/n Drž. hipot banka 40 50 — 41, Priv. agrarna banka 205. 205 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 15. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 45.50. za september 48, za december 51.50; koruza; za september 32.375, + Ljubljanska borza (15. L m.) Tendenca za.žito živahna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 190 — 195; okolica Sombor. 79 kg po 200—202.50; potiska. 80 kg po 205—207.50; moka: baška >0« fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 — 320; koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini jx> 155 do 15750, pri navadni voznini 160 — 162.50. + Novosadska blagovna borza (15. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 50 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednjeba-5ka, 79 kg in baška, okolica Sombor, 78 kg 150 — 155; baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 152.50 — 157.50; baška ladja Begej, 79 kg 150 — 155; gornjebanatska, 79 kg 150 — 152.50; banatska. pariteta Vršac, 78 kg 145 — 150. Koruza: baška m sremska 116 — 118; okolica Sombor 117 do 120; banatska 114 — 116; sremska. okol. Šid 120 — 122: baška. franko vagon Sisak 134 _ 136. Moka: baška, banatska >0g« in >0go« 220 — 240; >2< 210 _ 220; »5« 195 do 200; >6« 185 — 190; >7? 150 — 155; 100 — 105. + Somborska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet 45 vagonov. Pšc-nica: baška, okolica Sombor. 78/79 kg 155 do 157-50; gornjebaška, 79'80 kg in baška potiska, 79 kg 157.50 — 160: banatska 152.50 — 155; baška potiska. 80 kg 160 do 162.50- Ječmen: baški in sremski, novi. 63/64 kg kg 110 — 115. Koruza: baška 117 do 118; baška, okolica Sombor 118 — 120. Moka: baška, banatska >0g« in >0gg« 230 do 240; >2« 210 — 220; >5« 195 — 2®; >6« 185 — 195; »7< 150 _ 160; »8« 105 — 110. Otrobi: baški 95 — 100. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je zapustil naš nad vse ljubljeni in spoštovani oče, brat itd«, gospod Fran Garzarolli pl. Thurniack dvorni svetnik, predsednik novomeškega okrožnega sodišča v pokoju in odvetnik danes popoldne ob 14. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 17. julija ob 16. na mestno pokopališče. NOVO MESTO, dne 15. jul»la «31. JUSTUS GARZAROLLI sin, in ostali sorodniki« —Sobota, 16. julija 1932.. K U LT U « PREGLED Epilog letošnji gledališki sezoni I. Kriza Simptomi v gospodarskem življenju so se zgostili v jasno prikazen, ki tlači skorajda ves človeški rod. Po vzrokih se skoraj nihče več ne vprašuje, in če, ne najde pravega odgovora. Kriza je otipljiva vsebina, so procenti, ki jih dolgujemo porazom lastne umstvenosti, zaruadi Katerih se je omajalo zaupanje v moč človeškega hotenja in dela. Te procente, kii naraščajo od dne v dan, čutimo pod prsti, kadar sprejemamo denar, kadar z njim plačujemo. Dokler je človeški razum obvladoval sistem, ki sj ga je prikrojil za skupno sožitje, toliko časa je užival zaupanje posameznikov in celote; denar je bila stabilna nakaznica za delo človeških rok im uma. Ko so se pa pokazale v sistemu razpoke, kj jiih razum ni mogel več zmagovati in so mu na drvečem vozu pričele uhajat; vajeti iz rok, od tedaj ne zaupa več človek človeku, gospodarske institucije se obdajajo z o^iop: pred nezaupljivo drhal jo. Toda z nevero v gospodarske institucije je tesno združena, nevera v vse institucije javnega d^užaenega življenja. Edina sredstva, s iaterlmj človek brani proti sočloveku so nasilje in moč pestii, kar sodobni dogodki dovolj jasno izpričujejo, človeštva se je polotil notranji strah, bistri opazovalci so krstili današnje nejasno tipanje z različnimi definicijami, ki označujejo bolj a'i manj jasno, da človek beži pred samim ssaoj. Sodobni človek je v zadnjih letih močno grešil nad celokupnostjo. •Indiviiul'stično vzgojeni meščan si je nakopičil dobcr.n ter ffi na njih postlal, kak„T so si v dobi gospodarskega blagostanja posti/iali izbrani desettisočl, Standard povojnega življenja se je dvignil na nerealnih postavah do višine, do katere se življenje povzpne po desetletjih vestnega in trdega dela. Ko je nezanesljivost pričela izpodkopavati temelje tega dozdevnega blagostanja, se je v množicah pojavil strah pred lastno usodo in odpor proti individualizmu, kii se sedaj trudi, da bi čim tesneje povezal usodo soljudi. Po trdovratnem upiranju je pričel prevladovati nazor, da bi se moral človek povrniti v razmere, v katerih se posameznikove potrebe skrčijo in ue nasprotujejo več interesom celokupnosta. Vsi pojavi gospodarske in socialne krize ■so odjeknili v kulturnem svetu, v katerem je nastal prevrat celo pred otipljivimi znaki bližajoče se katastrofe. Opazovalcu so danes razumljive težnje po novi stvarnosti po takozvani tendenci, boj zoper l'art pour l"artizem in pripovedovanje nove kolektiv-neumetnosti. Zahteva vsebinske umetnosti zavrača jo kot luksuzni okrasek življenja. Oglašajo se stara gesla, da bodi umetnost moralno etična, vzgojna ali celo patetično propovedmiška. Vračamo se v srednji vek ta v antiko, da bi zagledali v današnjih dneh človeka in njegovo borbo z večnostno usodo. Resnični umetnik pa se zaveda, da ne more biti ne vzgojen, ne prop o vodniški, da je njegovo delo le zrcalo časa. Od njegove tvornosti je .odvisno, kako je zrcalo brušeno. V zadnjih mesecih smo črtali globoko premišljeno mnenje, da mora umetnost vzbujati in oplajati v človeku notranjo radost do življenja. Zdi se mil, da se je človek, ki je zapisal tiste stavke zelo približal pojmovanju o funkcijah umetnosti v življenju. Ob tem nazoru se odpirajo široki razgledi, kii združujejo zahteve po obliki ta vsebini, katero naj človek črpa iz umetniškega dela. Umetnik, ki odkriva sočloveku dragocene življenjske vrednote ta mu v svojstveni perspektivi prikazuje človeka v borbi in stremljenju, bo brez dvoma oplajal radost do življenja, ali če hočete, udejstvoval Idealistično. Docela pogrešno je pri umetniškem delu poudarjanje vsebine nad obliko, če je oblika nezadostna, izvira nedestatek tudii iz vsebine, kajti umetniško ustvarjanje pozna le notranje zakone dinamike, ki oklepajo tako vsebino, kakor obliko. * Gledalršče preživlja dvojno krizo, kij se je rodila ,'.z gospodarske in duhovne, občuti jo bolj (Intenzivno, ker je med vsemi umetniškimi institucijami še vedno najobčutljivejša. Vestno ta skrbno pripravljena predstava najde prav lahko gluha ušesa, posebno v današnjh dneh, ko je repertoar, ki ogreva občinstvo, vedno večja neznanka. Dogaja se, da klasična dela pri katerih so se včasih ljudje s pobožnostio zbirali, danes ne razburijo niti živca. Del občinstva zahteva moderno produkcijo, pa ji kaj hitre obrača hrbet, če ne najde senzacije. Ljudje so željni zabave, pri ka.teri se oddahnejo od dnevnih skrbi, toda nekomu «dii začinjena, drugemu sladko božajoča živce. Avtor, ki je v lanska sezoni žel priznanje, doživi v prihodnji sezoni zevajočo prazmtao. Simpatije občinstva se izpremi-njajo, postajajo v čas'h nerazumljive. Kritika se vname za resno delo, mu oznanja hvalo ta poudarja napredek, toda blagaj-nnčarka strmi začudena v blagajno. Od komedije, ki je žela drugod neverjetne uspehe, ni pokrita niti investicija, kaj še po-plačn trud igralcev. Občinstvo odhaja mr-mraje ta zahteva zopet vsebinskih iger. čeprav ljudje sami ne vedo. česa si žele. Neprimerna zasedba z igralci strmoglavi prekrasni tragedijo, in dobro režirana drama, v kateri ne nastopajo ljubljenci, se obnese sijajno. Ob vseh teh prilikah je treba pomisliti, da je sestavljanje_repertoarja skoraj vedno računanje z minimalnimi ta maksimalnimi procenti. Vsiljevat! režiserjem dela, ki se upirajo njihovim nazorom, je nepremišljena stvar. Sprejemati v repertoar vsa dela, za katera se ogrevajo posamezni režiserji, je lahko pogubno. Če zasledujemo mnenja celo odličnih kritikov, srečamo včasih nepojmljive simpatije za dela. ki ostanejo v pozabi, da jih niti ne ona zimo Kako lahko se moti režiser, ki ima svoj gledališki program z določeno smerjo in morda samolasten svetovni nazor. Najskrbnejše je pripravil .predstavo. pa ni našel razmerja do občinstva. In vendar je v gledališču uspeh vselej pomembna a obenem tvegana zadeva terati pred zehajočim občinstvom zahteva velikih naporov, neprimerno večjih kot pisanje kritike včasih celo brez čuta odgovornosti. Pisatelj, ki ga je kritika razmrcvarila, na/ide. če je pisatelj, prej ravnotežje, ka.kor režiser ali igralec, k,I ves čas poslusata karto se občinstvo neusmiljeno zabava ob njihovem trudu. Izkušenemu in globokemu režiserju se prineti, da je zanimivo delo v svoji gorečnosti razpotegnil, ker je hotel uveljaviti svoj nazor ta doživel je, da so se mu utrudili! igralci in prekopioniili stavbo. Zato je zelo razumljivo, da se baš v gleda-pogosto javljajo nezadovoljstva, spletke, razočaranja, neprecenljive težkoče, kii vse Izvirajo iz psiholoških momentov ob prenapetih živcev. Le izredno močne narave vedo, da je ciilj pred njimi ta je navidezni uspeh večkrat varljiva sreča. V krizi, 'ko se prepletajo najrazličnejše težnje ta nazori, je sestavljanje repertoar ja težavna naloga. Boriti se je treba z zahtevami po sodobnosti in zanimivosti, katerim se pridružujejo vprašanja, kaj je moralično ta etično. Znašati je treba iz svetovnih literaitur dela, ki dado slutiti nove vrednote. Oživljati je treba starejše predstavnike dramatskega slovstva i.n jih približevati sodobniku. Stare pesmi, da je narodno gledališče slovenski dramatiki, njenemu razvoju najvišja institucija, ni treba vedno iznova ponavljati Veliko se piše o repertoarju, izražajo se različne zahteve, k vsem mogočim obzorjem usmerjene, toda marsikdaj so te želje le beg pred živo konkretno realnostjo. Sodobni repertoar, ki obsega dela v katerih je oblikovano živo življenje ta se odkrivajo gledalcu tajne vzmeti življenja, se bo v polni men oddolžil nalogam gledališča. Najpreprostejša komedija nudi ob pretresljivi tragediji važna doživetja, če je umetnik v njej raz-plhal iskrice življenja. Ne gre za verno oblikovanje vidne realnosti, za tisti skrivnostmi vpogled v utripanje človeškega življenja, ki razodeva usode, se bije boj. Sle- herno delo, ki se uprizarja, mora biti oder-sko, življenjsko na deskah. Zato je izvedba poglavitni temelj ob vsakem repertoarju. Današnja tehnična sredstva odpirajo nove perspektive, ki jih bo doumel in z uspehom uveljal režiser, kateremu so igrača v rokah. Na odru gledalec ne čita novel, ne lista po romanih, temveč doživlja dramo. Nova tehnika je odkrila nove načine za dinamično doživljanje; režiser, ki vsak hip misli ta ustvarja odrsko, jih ume tako prikrojiti, da si brez njih dela ml mogoče zamisliti. Gledalec doživlja tedaj na odru delo, ki je po vseh tehničnih sredstvih in vsebini postalo nov, nerazdružijičaša pepela^ (La Ooupe de Cendres, 1524) vzemimo Pričakovanje S noči je pozno šel dež. čakal sem te in ob slednjem šumm a ni te bl.16. [strepetal, Vse ure, kar sem te čakal včeraj, ni deževalo, ljubica, a tebe ni bilo. Pa v mojem srcu škropil solzni dež, ■v njem je grmelo glasno ihtenje. Drevi te bom čakal spet. In če bo lilo in ne boš mogla priti, se bodo moje solze spajale z nebeškimi. Rabearivelo dobro pozna francosko pesništvo, zlasti od simbolizma do Val§ry-ja. Zato se v naslednjih njegovih delih čutimo v o'»močju Bremondove »čiste« poezije. »Syl/es« (19-27) in >Volumes« (1928) ne vsebujejo nobene erotike, če izvzamem srčkano »Cette romance«. Mlademu otočanu so pri srcu tri sestre: godba, milina, barva. Izživlja se v spominih, prijateljstvu, v pogledih na preteklost svojega maroda. na prirodo. Njegove stihe ovija čar neopredeljive otožmosti, ki je morda prirojena malajskemu plemenu. Tu imamo, bi dejal, fino brušeno, demamtno Jiri-ko. čitajte sonet »Hfirodilade«: O beaux vers plus obscurs que les [diamants noirs, vous exercez sur moi la plus grande [attirancfe et savez m'enivrer avec votre frangramce de rose čpanouie au front ombreux [des soirs! Sicec pa naj se označi pesnik sam. Takole mi piše: jiNajprej se vam zahvalim, da ste mi blagovolili poslati Cankarjeve >Pages choisies« in debelo knjigo Oton Joupan-tehiteh... Cankar je čist pisatelj, tako naraven ko Voltaire im potemtakem kot A. France. Jako ga cenim in se vam toplo zahvalim, da ste mi ga pokazali — čeprav so mil po moji priredi seveda ljubši hermetični pisatelji. Td ledeni, z meglo ovenčani vrhunci sicer niso pogosto dostopni! in prebivati se ne da na njih... Zato je treba kedaj pa kedaj radi umskega zdravja poiskati po dolinah skromnega, toda bistrega curka, tako polnega zem-sike vonjave v vrelcih, ki se skrivajo med visoko travo. In zato se vam ne morem dovolj zahvaliti, da ste nehote v to pripomogli pri svojem novem ita daljnem prijatelju ! Kar pa se tiče Otoma: nisem se ga še pritaknil, ker ga mislim vzeti s seboj na kmete. Utrinja se mi namreč misel, da sodi med one pesnike, ki jih je treba zrelo ta molče proučiti v popolnem pokoju gričev, koder nas od blizu obdaja sinji-na.« Lete je izšla njegova lahkokrila knjiga »Enfants d'Orph6e«, razprave o mladih francoskih pesnikih, od katerih je eden. R. J. Allain, po svoji mater! Malgaš. --A. Debeljak. •) Valiha je strunjak, glasbilo na strune, oprte na bučne kosce. Pri Rabearive-lu govoni vaMba o sebi: Bilš nekdaj sem sredi vaših host ambrovo, smaragdno prekrasno deblo. Rdeči, modri tički so mi raz steblo [drobili svojo veselost. (Sylves, 84). *♦) Pleme Hova, sorodno Javancem, lepih potez in rumene polti, je do konca 19. stol. — nastop Francozov — ovladalo domala ves otok Madagaskar. Anatole France: Drobci Nevednost je nujen pogoj človeške sreče; priznati je treba, da jo često kaj dobro nadomešča. Bolje je, če si neumen kakor vsi drugi, nego da imaš duha kakor nihče drug. • Resnice, ki jih odkriva naša razumnost, postajajo jalove. Samo srce ima zmožnost, da oplodi svoje sanje. Srce oživlja vse ono, kar vzljubi. Samo čuvstva so vrgla v svet semena dobrote. Razum nima te vrline. • Dobro je, če ti je srce naivno, toda pamet ne bodi! Nemara je največja človekova vrlina — radovednost. • Če bi poznali vse skrivnosti vesoljstva, bi se nas kmalu polotilo neozdravljivo dolgočasje. Človek mora plačati usodi vse, kar pri nji kupuje. V življenju ni nič večjega od bolesti. « Ljudje so bili tudi nekoč taki, kakršni so danes: povprečno dobri in povprečno slabi. Resnično ljubiš samo tedaj, če ljubiš brez razloga. * Treba je imeti pogum, da se od poveš ljubezni, kadar preizkusiš njeno nezmožnost. * Na zemlji res imamo ljubezen, toda samo za ceno smrti. Če nam ne bi bilo treba umreti, bi tudi ljubezen bila dokaj brezpomembna zadeva. » M Roječnost je hud greh zoper ljubezen. * Bili bi manj plemeniti od ljudi v jamah, če se ne bi truditi, da bi naši otroci imeti varnejše in boljše življenje nego je naše lastno. To delo ima dve skrivnosti: ljubiti in spoznavati. Z znanjem in z ljubeznijo se ustvarja svet. * Razumeti neko mojstrsko delo, se pravi, ustvariti ga znova v samem sebi. * V vseh umetnostih slika umetnik ssmo svojo dušo; naj bo njegovo delo po vna* njosti kakršnosibodi, po duhu je vedno njegov sodobnik. Kaj občudujemo v »Božanski komedijiče ne Dantejeve velike duše? In kašrto drugo izredno stvar nam razodevajo kipi Michelangela, če ne Michelangela samega?! Ali umetnik res daje samega sebe v vseh svojih stvaritvah, aH pa kroji marionete in jih oblači kako* igrače. ♦ Krivic, neumnosti in krutosti ne opaža* mo takrat, ko so skupne. Vidimo pač one, ki so jih počenjali naši predniki, ne vidimo pa naših lastnih. * Vse knjige vobče in celo najimenitnejše se mi vidijo neprimerno manj točne po tem, kar zares vsebujejo in mnogo bolj po onem, kar polaga vanje, kdor jih čita... Treba bi bilo, da bi se tudi kritik zavedel, da ima vsaka knjiga toliko različnih izvodov, kolikor ima čitalcev in da se nek% pesnitev, prav kakor krafina, izprerrrin ia v vseh očeh, ki jo gledajo in v vseh dušah, ki jo sprejemajo vase. * Nesreča je naš največji učitelj in najboljši prijatelj. Semo ona nas pouči o smislu življenja. * Ženske ln zdravniki najboljše vedo, koliko laži je ljudem potrebno~in kako so jim blagodejne. • Človek, ki gleda smrti v obraz, ne da bi trepetal, nima včasi poguma, da bi bil povedal navadno mnenje o utrjenih nravih, * Ljudje se zelo često prepirajo zaradi besed. Zavoljo besed se dajo najrajši ubiti. + Preteklost je edina človeška realnost. Vse, kar je, je preteklost. * Vedno mi je bila ljubša blaznost sirasti nego modrost ravnodušnosti. * Kaj bi bile puščave življenja brez fate morgane naših misli? * Čim starejši postajaš, tembolj opažaš, da je najredkejši pogum — pogum misliti po svoje. « Peseniška stika Ima lahko več smislov. Tistega, ki si ga sam našel, smatraj za resničnega. * Uporniki so samo oni, ki so premagani. Zmagovalci niso nikdar uporniki. * Znanost brez ljubezni je ničemerna. * Življenje je v nekih okoliščinah vredno, da ga živiš. To je majhen plamenček med dvema neskončnima sencama; ž njim smo dobili del božanstva, in dokler živimo, smo podobni bogovom. * Majhne reči zavzemajo sila velik prostor v življenju. ♦ Kaj nam pomaga pravičnost v zakonih, če je ni v srcih? Nabral Slovanski institnt v Pragi bo izdal v doslednem času studijo K. K. Viskovatega o odsevih poljske zgodovine v jusoslovenski narodni epiki (z uvodom prof. dr. Murka). Dalje izidejo v teku letošnjega leta Murko-vi Prispevki k zgodovini slovanske filolo-gije in zbornik o gledališču pri slovanskih narodih. Cankar v Šentjakobski knjižnici. V sobotnem kulturnem pregledu je bila objavljena anketa v nekaterih ljubljanskih knjižnicah. Tu je bilo omemjeno. da izkaz Šentjakobske knjižnice, ki je največja Ijub-ljamska ljudska knjižnica, ne navaja Cankarja. To je bila pomota, ki se nam je vtihotapila pri sestavljamju amketaega gradiva, im nje posledica je bil napačni sklep glede izposodb Cankarja v Šentjakobski knjižnici. Dejansko je bilo teh izposodb 40. Tako je ovržen tudi sklep ta pojasnjena razlika glede Cankarja med dvema ljubljamsikiima knjižnicama. —o. SS A Urejuje dr. Milan Vidmar Po turnirju v Sliaču zanima ves šahovski svet, kaj je prav za prav z Bogoljubovom. Pred nekaj dnevi sem bil v Parizu, v znani, starodavni šahovski kavarni »Regen-ce;:. »Zakaj je Bogoljubov tako slabo igral,« so me spraševali vsi. »Kaj je z Bogoljubovom.« je hotel vedeti dr. Aljehin. V Monakovem ista vprašanja, na Dunaju isto zanimanje. Bogoljubov je igralec, velik mojster, prav svoje vrste. Objektivnosti ne pozna. Ce igra, nikdar ne veruje, da slabo stoji. Re-mis ? čemu, če bo vendar prav gotovo zmagal. Kombinacije si vedno pravilne, če jih igra sam. Optimist brez primere, zato borec brez strahu, brez oklevanja. Nesreča tega velikega mojstra je bila. da je pred turnirjem v Sliaču prepotoval češkoslovaško in povsod igral simultanke. Navadil se je površne igre, lahkih kombinacij, neresne strategije in taktike. Roka, navajena delati poteze brez pravega premišljevanja, mu je v Sliaču uhajala. Nasprotniki tu niso bili več slabotni amaterji, ki zanje zadostuje vse. Seveda je turnir v Sliaču Bogoljubova gotovo ozdravil in iztreznil. V zadnjih kolih je Bogoljubov v Sliaču strmel, da stvar ne gre. Zelo je bil deprimiran. Tožil mi je. Videl je celo, kje tiči korenina neuspeha. V Bernu bo najbrže zopet resno in solidno igral. Saj mora, da popravi svoje grehe. Sicer pa ne bo treba velikih popravil. Tudi v Sliaču je simpatični ruski velemojster večkrat zelo lepo igral. Posrečile so se mu celo zelo leoe in zanimive partije. Preti mlademu slovaškemu mojstru Rohačku na pr. je igral partno, ki bo prav gotovo romala okoli sveta. V nji se orja-k igra z otrokom. Dobrodušno, duhovito, velikopotezno. Poglejte! Eeli: VI. Rohaček. črni: E Bogoljubov. 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 --- Seveda najboljša poteza. Mladič še veruje, da velja na svetu ista pravica za vse. 2. — — — c 7—c5 Drzna, prav gotovo nevarna poteza. Bogoljubov se pa ne briga za nevarnost. 3. Sgl—f3 --- Razočarani Rohaček se boji. Moral bi igrati 3. d4—d5! To bi bilo črnemu zelo neprijetno. 3 .------c5Xd 4. Sf3Xd4 SbS—c6 črni nima sedaj nobenih resnih težav več v tej otvoritvi. 5. g2—g3 S-7—g6 6. Lfl—g2 Lf8—g7 7. 0—0 0—0 8. Sbl—c.3 Dd8—b6 9. Sd4—b3 d7—d6 žBeau zebre« je bil neštetokrat filman in fotografiran za ilustirane liste. Ko je nenadno izginil, je povzročila ta vest pravo senzacijo. Lastnik je seveda iskal psa in razpisal veliko nagrado, a vse je bilo zaman. Policija je po dclgi preiskavi sklepala, da so morali tatovi odpeljati psa v Kanado ali Južno Ameriko. Lastnik je moral preboleti izgubo. A več mesecev pozneje, ko so se pričele pasje dirke Henley Races, se je odigrala nepričakovana zgodba. Nepoznan, kakor noč črn hrt »Black Star«, je igrajč premagal vse favorite. Pahnil je v nesrečo vse igralce in mešetarje, ki so sklepali stave, ter je naklonil svojemu lastniku poleg velike nagrade lepo premoženje v gotovini. Na dirkališču je zavladala nepopisna zmeda. Vsi so se vpraševali, odkod se Je prikazal ta pes, kje je njegov rodovnik in kdo ga je treniral? Ko je na Chambersovo zahtevo pričela policija uradno preiskavo, se je kmalu izkazalo, da je bil črni »Black Star« samo pobarvan in prekrščen, od narave kakor sneg bel »Beau Zšbre«. Tatovi so ga res odpeljali v Kanado in v novi podobi vtihotapili zopet na Angleško. Oblasti so seveda razveljavile izzid Henleyske dirke in nepoštenemu zmagovalcu zaplenile denar. Plazovi ogražajo znanstveno ekspedicijo Kakor je sporočil inž. Willi Merkl, vodja nemško-ameriške odprave na Himalajo, je ta ekspedicija 21. junija z 10 konji in 200 kuliji po mnogih težavah dosegla ledn.k Rakiot pod vrhom Nangaparbatom. Tu je v višni 3600 m osnovala prvo taborišče. Prave težave pa so 6e začele šele tedaj, kajti za vsako taborišče so morali proti mrazu, viharju in plazovom vsekati jame v led. Proti koncu junija so ee utaborili v višini 4600 m, nato v višino 5100 m. Tu je malo manjkalo, da ni plaz pokončal vse eks-pedicije. Kuliji so se ga tako prestrašili, da niso hoteli več naprej, zastavkali so, pa so se dali pozneje le pregovoriti. Z novim pohodom so dosegli novo taborišče v višini 6400 m. Vreme je bilo ves čas razmeroma ugodno, toda Nangaparbat. pravi Merkl, nikakor ni tako lahka kost, kakor je bil dejal (Jlummery. Dedič »kralja čevljev44 19-letni Tomaž Bat'a jimior, sin tragično preminulega češkega veleindu-strijca in edini dedič ogromnega premoženja. Razstava vrtnic V Londonu se je vršila, kakor vsako leto, razstava vrtnic, ki je prinesla mnogo novega in lepega. Razstavo je obiskala sama kraljica Mary, ki je strastna gojiteljica najlepših med cvetlicami. Posebno zsr.rnanje je zbudila nova pavrsta »\Vestfield Scar-lett«, ki se odlikuje s posebnim vonjem in zarečo škrlatno barvo. »Memorv« ima cvete s premerom 12 cm in je rožne barve. Kraljica Marv ima krasne rožne nasade v Windsoru in Sandrighamu. ki jih vsako leto obiskujejo tisoči. Ladv Ilchester je javnosti otvorila nasad v Hollamhousu. Vstopnina je namenjena dobrodelnim svrham. Poleg poklicnih gojiteljev rož so razstavili v Londonu tudi številni amaterji, ki so se izkazali z lepimi eksemplaTji starejših m čisto novh pavrst. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni unorabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Goljuf na debelo V Pfaffikonu (Švica) se je moral zagovarjati pred porotniki 44-letni Emil Meh-ling, ki je pod izmišljenim imenom dr. Seidler potegnil celo vrsto ljudi, češ da je našel veliko ležišče berilija pri Koflachu na avstrijskem štajerskem. Izvabil je lahkovernim finančnikom velike vsote denarja, v Švici pa je csleparil družbo, ki se je ustanovila nalašč za izkoriščanje njegovega »najdišča« s kapitalom milijon šv. frankov. Sodišče mu je prisodilo 2 leti in šest mesecev prisilnega dela, na kar se bo moral zagovarjati menda še pred avstrijskimi sodniki. (Pravkar izšla številka tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje zanimiv članek »čudovita kovina berilij« s slikami.) Ruske anekdote Dva prijatelja sta se srečala po 1. 1917. prvič v Moskvi. »Kako ti gre?« vpraša eden. »V ostalem, koliko let imaš?« — »Trideset.« — »Trideset? Saj toliko si imel vendar že ob izbruhu revolucije!« — »Vem.« pravi drugi, »toda teh let po revoluciji vendar ne morem šteti za življenje?!« * Kmetica je videla na trgu prvič velbloda. Pregleduje ga od vseh strani, končno zmaje z glavo: »Glejte vendar, kako so ti prekleti boljševiki zdelali konja!« * Rikov je sedel v svoji pisarni, ko je za-čul nenadoma iz sosedne Stalinove sobe strašno preklinjanje. Pogledal je v sobo in videl Stalina samega, ki je glasno preklinjal. »Ven s teboj!« je zavpil Stalin. »Ali si znorel, da preklinjaš samega 6ebe?« je odvrnil Rikov. »Ne,« je dejal Stalin, »to je le moja slabotna ura avtokritike.« * V Moskvi so se zbrale »najvišje glave,« da bi našle sredstva za pobijanje prostitucije. »To spada v moje področje,« je dejal vodja vzgojnega dela. »Dajte mi milijon rubijev in jo odpravim.« — »Ne, to spada v mote področje,« 6e je oglasil vodja zdravstvenega dela, »dajte mi pol milijona in bom začel propagando proti njej.« Tudi to je bilo preveč in debata se je vlekla na dolgo in na široko. Končno se je oglasil nekdo: »Vsi se motimo, kajti to spada samo v področje trgovinskega urada. Prostitutke so b'ago kakor kruh, moka ali bombaž. Nu. in mi smo zaupali vodji trgovinskega oddelka, kruth — in ves kruh je izgi- nil; zaupali smo mu moko — in moka je izginila. Zaupajmo mu, naj racicnira prostitutke — in tudi one bodo izginile. * Nekemu Američanu, ki je bil po revoluciji prvič v Moskvi, so pokazali novo tovarno. »Kaj izdelujete tu?« je vprašal. »Dele za dvigala,« je odgovoril vodnik. Američan je bil očaran. »Česa takšnega pod carjem pač ni bilo!« je dejal. »Pa kakšre dele dvigal izdelujete?« — »O.« je odvrni vodnik, »tu pripravljajo napise: Dvigalo ne obratuje!« * Dva žida se srečata v Moskvi. Eden vpraša drugega: »Abraham, kdo pa 60 člani sovjeta v tvoji vasi?« — »Nu, tu so Goldmann, Cohn, Levy, Bernstein in Ivanov.« — »Ivanov? Rus?« — »Da, Rus!« — »O,« je dejal vpraševalec. »Bog si ga ve, kako se ti Rusi povsod vrinejo.« • Neki židovski mesar, dober patriot, je na obletnico Ljeninove smrti razobesil državno zastavo. Na njej so bile besede: »Ljenin je mrtev, toda njegovo delo živi.« Zastava je na polovico zakrivala napis nad vrati, tako da si bral lahko naslednje: »Ljenin je mrtev, toda njegovo delo živi... pod nadzorstvom rabija Cohena.« • He, 6odrug, kam 6 takšno naglico?« je vprašal neki Moskovčan drugega Moskov-čana. »Grem, da se vržem v vodo,« je vzkliknil ta. »Ni kruha, ni mesa. ni mleka, ni masla! Življenje ni vredno piškavega oreha!« — »Počakaj, da se izvede petletka,^ potem bo vsega v izobilju!« — »Če počakam še malo, potem tudi vode ne bo več,« je vzkliknil obupanec in skočil v vodo. Ali veste... koliko soli je v vseh morjih? 209 bilijonov ton. To bi zadostovalo za 10 km debelo plast, ki bi pokrila vso južno Ameriko. * da smatrajo Nigerijci bele krokodile za svete živali ? • da so cigarete, ki takoj ugasnejo, ko jih vržete proč, tako da omejujejo nevarnost požara? * da so stene vladnih poslopij v Singapu-ru »prepleskane« z gumijem in da priporočajo lastniki plantaž za gumi, naj bi se uvedle tudi gumaste krste? * da je Groenland mestoma pokrit s 300 m debelo ■ ledno plastjo ? da šteje daljna Aljaska 65 letališč? « da razvija po računih nekega angleškega učenjaka srednje močan potres prilič-no toliko tople te kolikor 3000 stotov premoga? • da črvi sicer nimajo ušes, da pa zaznavajo s pomočjo svojega živčnega sistema vsak zvok? * da suši moderno poljedelstvo seno z električnimi pripravami in da ne čaka na milost sonca? Norveška zasedba južnovzhodnega Groenlanda Ker je danska vlada v nasprotju z veljavnimi pogodbami pridelila neki groenlandski znanstveni ekspediciji svoje policiste, je sklenila Norveška zasesti večje ozemlje na Groenlandu. Slika kaže naselbino lovcev na kožuharje na groenlandski vzhodni obali. Evropa v Pekingu Peking, v začetku julija želim si toliko energije, da bi sedel in zapisal vtise, ki sem jih imel prvi dan v Pekingu. Uraoino se mestu imenuje Peiping, toda za Evropca živi kot Peking dalje. Danes sem že šest mesecev tu. V svoji mali rikši, dvokolesnem napol zakritem vozilu, se vozim skozi ozko, cd dežja razmočeno cesto proti klubskemu poslopju. Sledi mi cela karavana velblodov, a vse se mi danes zdi, kakor da spada k vsakdanjemu življenju. Pot vodi po cesti, ki obstoji po zatrdilu nekega Kitajca že 2000 let. Na obeh straneh same kitajske hiše. Gonrf zvenijo, psi-lajajo, ostri žvižgi sekajo zrak in ti-sočvrsten duh napolnjuje cesto. Tu sem se ustalil. Ostavil sem veliki, razkošni hotel po evropskem vzorcu in si najel stan v kitajski hiši. Takrat še nisem vedel, da so za temi sivimi, na pol razpadlimi zidovi pravi domovi z vrtovi, cvetlicami in drevesi in da skrivajo prostori dragocene kitajske starine, pisane preproge io peči, ki jih čuvajo stari bogovi — a tudi kcrnalnice sem odkril v svoje presenečenje in to skrajno čiste. Nisem vedel, da se ti prikupijo celo kruleči prašički, ki zunaj na cesti včasi z vi»-misli, da njih kruljenje podi zl< bne duho-temeljitostjo razgrebejo blato. Kitajec ve. In nisem vedel, da postane kaolični cestni hrušč, da postanejo lahko klici prodajalcev in gonjačev živine lahko melodična litanija. Da. trušč delavnih dni postane neizrekljivo nežna melodija. Ko mi je danes strežnik prinesel zajtrk in nekoliko časnikov, sem se šel najprvo malo sprehajat k tatarskemu zidu. ki ga je zgradil Genis kan. Stopil sem v observatorij na skrajnem južno vzhodu zidu. Mimogrede: ta zid je 40 pedi širok in se dviga 60 pedi nad mesto-. Scng se imenuje kull, ki vleče mojo rik- Nezgoda filmske igralke Lilian Harvey, priljubljena filmska igralka, je pri snemanju nove vloge padla z lestve ter se nekoliko poškodovala, če ni to le reklama za nov nemški trak, v katerem nastopa Lilian Harvey zadnjič pred svojim engage-mentom v Hollywoodu. Hladnokrvni očetomorilec Posestnikov sin Walter Buchholz iz Al-lensteina na Saškem je bil že dolgo časa sprt s svojim očetom, ker mu ta ni hotel dovoliti, da bi postal vojak, po drugi strani pa ni maral, da bi se družil z nekim dekletom. Oče je sina tudi večkrat pretepel, a ni dosegel drugega, nego da ga je napolnil s sovraštvom. Pred časom je izostal Walter tri dni od doma. Prebil je ta čas pri svojem dekletu in se potem ni upal pred očeta. Zvečer se je pritihotapil do doma, poiskal peopa-žen očetovo karabinko in stopil na verando. od koder je imel pogled v družinsko sobo. Oče je z družino baš sedel pri mizi, prepevali so neke nabožne pesmi in si ogledovali album starih fotografij. Sredi ogledovanja je nenadoma počil strel — oče se je zgrudil, pod oko zadet, na tla. Bil je takoj mrtev. V zmedi, ki je nastala, ni nihče mislil na to, da bi skočil za morilcem. četrt ure pozneje se je vrnil mladi Buchholz mirno domev in ko so mu povedali, kar je že vedel, je dejal: »Komično, da se je moralo zgoditi, baš ko ni bilo mene doma!« Toda kmalu je zašel v škripce, preiskovalna oblast mu je pod težo dokazov izsilila priznanje, da je sam umoril očeta. Obsodili so ga na smrt, čeprav je skušal simulirati blaznost in neodgovornost za svoj zločin. Tudi prizivno sodišče ni priznalo njegovega zagovora in je smrtno obsodbo potrdilo. šo in ki sem mu naročil, naj me popelje v Severni hotel v bližini mojega kluba. Song je najhitrejši in najtemperamentnej-ki rikšar vsega Pekinga in kmalu me je pripeljal pred hotel z njegovo popularno točilnico piva, kjer sedijo gostje s smotka-mi v ustih v živem pogovoru ob lesenih mizah s penečimi se vrčki piva. Naročim vrček, ki ga izpijem s slastjo. In postanem seveda nezvest svojemu načelu, da bom naročil samo en vrček___ In potem se vračam v kitajski predel. Čudim se, kako Songu uspeva, da se prerine skozi to zmešnjavo vozov, velblodov, otrok, kulijev s palicami in koši, vojakov in psov, ne da bi trpel njegov goli hrbet ali pa rikša. Sedaj sva sredi kitajske četrti. Debeli kosi mesa visijo na kovinskih kavljih, v prodajalnah ponujajo tucate papirnih zmajev in tu p. nuja spet potujoč gostilničar riž v kadečih se krožnikih, kuhano zelenjavo in neznatne koščke mesa v njih. Pravkar se pelje mimo mene Kitajec v rikši in čita, ne da bi ga motil kaos, svoj časnik. Tega še nisem poskusil in menim, da je treba dolgoletnega treninga. Kar se tiče jedi: ko se vrnem zvečer s svojih ekspedicij, mi je bil gospodar, ljubezniv kitajski kuhar, pripravil napopra-nega zajca, pečenega kostanja, fižola in glavnatega zelja. To so jedi, s katerimi je mogoče zelo izvrstno živeti, v ostalem pa moram izdati, da je kitajska kuhinja veliko b ljša, nego je splošro mnenje v Evropi, kjer govore samo o kitajskih jedeh z »zakopanimi in segnitimi jajci«. Kar se pa tiče nadaljnjih pekinških zanimivosti, sem se odločil, da ostanem tu še šest mesecev, kajti Peking je eno tistih mest, ki jih morete pravilno spoznati samo s temeljitim študijem. In za takšen študij je treba časa, najmanj leto dni... Martin SOmmers Roclefetlerjev rojstni dan Ob priliki svojega 93. rojstnega dne je izdal stari Rockefeller proglas na ameriško ljudstvo, v katerem ga poziva, naj se z zaupanjem v Boga poda na pravo pot skromnosti, nesebičnosti in ljubezni do bližnjega. On sam, pravi, je doživel že sedem gospodarskih kriz, kakršna je sedanja, in je vedno dočakal boljših časov. Za svoj rojstni dan je igral svojo običajno partijo golfa in je sam razrezal slavnostno torto, ki je bila namenjena njegovim 93 gostom. Vsakemu je podaril nadalje po — pet centov. Izjavil je, da bo učakal še svoj 100. rojstni dan, če bo mogel živeti v miru in brez skrbi, ki zastrupljajo človeški organizem. Pisatelj — vlomilec Budtmpe5tanska policija je aretirala 20-letnega mladeniča, ki se je izdal za Štefana Konta, baš ko je hotel vlomiti v vilo nekega generalnega ravnatelja. Otipali so mu vest in so dognali, da ima na nji že 15 vlomov. Obenem pa so ugotovili; da je istoveten s pisateljem Ladislavom Szallabem, ki je pod tem imenom dosegel celo literarno nagrado ugledne gledališke revije. Obsojeni levi Nemški krotilec kapitan Schneider, ki je nastopal v »Ameriškem parku« v Bor-deauxu, je zašel v hude plačilne težkoče. Oblasti so mu zarubile in prodale opremo. Kapitan nima niti denarja, da bi odrinil domov na Nemško. Sto levov, ki so mu ostali, je noč in dan rjovelo od lakote. Več usmiljenih meščanov je plačalo račun pri konjskem mesarju in oskrbelo začasno prehrano. Nihče ne mara kupiti levov, in jih bo moral Schneider ustreliti na zahtevo policije, ki hoče rešiti mesto neprič-kovane nadloge. Vsak dan ena »Vprašaj vendar svojo ženo, če smeš ven, da se malo poigrava!« (»Judge«) »JUTRO« št. 164 S -^Stota, IS. JbHJa »ar.. IVtlchet Zčvaco: 93 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Dospela sta v Podganjo ulico. Pardaillanova prva skrb je seveda bila, da si je ogiedal hišo z vseh strani. Kmalu se je prepričal, da s silo ne more vdreti vanjo. Samo s spretnostjo in zvijačo je bilo moči prestopiti ta skrbno zaklenjeni prag. Dokaj v skrbeh sd je jel z Gringaillem vred beliti glavo, kaj bi napravil. Tedajci sta pa zagledala Garcagna, ki je ves zasopel pritekel k njima in ob pogledu na Pardaillana začuden obstal. Gringaille ga je hitro pomiril. »Prihaja,« je nato povedal Gringaille. »Galigajka mu je za petami, ne da bi vedel. Escargasse pa zasleduje oba.« Pardaillanove oči so se veselo zasvetile. Potegnil je svoja tovariša v varen kot' in dejal: »To, da prihaja Concini semkaj, je znamenje, da vajin glavar ni mrtev, kakor sem se izprva bal. Treba je torej priti v hišo za časa, da ubranimo Conciniju zločin, ki ga še ni utegnil izvršiti. To bodi moja skrb. Gospa Concinijeva, ki zasleduje svojega moža, ne da bi kaj vedel o tem, mi bo odprla vrata. Ostak) ne bo težko.« Rokovnjača nista poznala Pardaillana. A njegova samozavest je bila tolikšna, skrivnostni vpliv tega nenavadnega moža na vse, ki so se mu približali, tako močan, da nista niti trenutka dvomila o njegovih besedah. In radost, s katero si je jel Gringaille meti roke, je pričala o njegovem zadovoljstvu s samim seboj, da ga je bil poklical na pomoč. PardafHasi Jima je dal nefeaj rrri-rrrih, kratkih, jasnah »kazov, ki sta jih vestno izvršila. Nato so se vsi trije potuhnili v senco in jeli čakati. Concini se je naposled pokazal. Niso se ganili, ko je stopil v hišo. Ko je zaprl vrata za seboj, se je Pardaillan postavil v bližji kot, ki ga je bil opazil nedaleč od vhoda. Tudi Leonora je prišla. Namestu da bi potrkala, je obstala pred vrati kakor negiben kip. Cez trenutek so vrata neslišno zazijala. Postarna ženska je smuknila venkaj in tiho zamrmraJa nekaj besed. Vendar pa ni govorila dovolj tiho, da Pardaillan ne bi bil slišal. Posledica je bila, da ni planil proti vhodu, ampak se je z zadovoljnim nasmehom še bodj potuhnil. Leonora je nekaj odgovorila, pomolila ženski mošnjič, ki je takoj izginil pod njenim predpasnikom, stopila v hišo in neslišno zaprla vrata za seboj. Ženska je še trenutek nepremično stala na pragu, nato pa brez naglice odšla. Pardaillan je skočil iz svojega kota m jo kmalu dohitel. »Deklioa zala,« je rekel s kar moči prijaznim obrazom in glasom, »brezpogojno moram govoriti s tvojim gospodarjem, signorjem Concinijem. Ali bi bila tako dobra in bi mi odklenila vrata hiše, iz katere si pravkar stopila?« »Zali deklici« je bilo malo manj ko petdeset let. Bfla je krepka, zajetna babnica, ki se ji ni bilo treba ustrašiti niti najmočnejšega moža. Očividno je opravljala v zlovešči hišici poleg vratarskega tudi ječarski, morda celo krvniški posel. Na Pardaillanovo vprašanje je dobilo njeno odurno lice nemiren in nezaupen izraz. A vljudnost neznanega kavalirja ji je šla vendar do živega. »Na žalost, gospod plemič,« je spakljivo odgovorila, »ne morem vam odpreti, ker nimam ključa. Potrkati se pa tudi ne upam prej kakor čez dve uri, ker je njegova svetfost vkaezd, » » 8.— Stojnica pri Zmajskem mostu, mesnica za Bežigradom, Janševa ulica. 9277-a Se priporoča. J. MttLLER. šek Ivan je govoril o pomenu organizacije kmetskega stanu, sreski kmetijski referent g. Nemec Ivan pa o važnosti kmete za državo in o pomenu kmetskega dela. Tekme se je udeležilo 6 krepkih domačih fantov, katerim so bile po tekmi ob zabavi pri Ma-rinšku razdeljene lepe nagrade. STANOVANJE cca dveh velikih sob išče za takoj ali jeseni mirna stranka z novim pohištvom. Ponudbe na: Prelocr, Marijin trg, telefon St. 3456. Glavna skupščina društva nameščencev KID Jesenice, 15. jrfija. Te dni se je vilšila v dvorani tovarnižfee restavracije letna, glavna skupščina društva nameščencev KJD, katere se je udeležilo lepo število članstva. Iz poročil funkcijo-narjev je razvidno, da šteje društvo 149 članov in članic, da je imela uprava med letom 14 sej in več predavanj, da je bilo 22.000 Din denarnega prometa in da ima društvo okrog 50.000 Din premoženja Po poročilih se je Ta zvila zelo živahna debata, v katero so poseg® gg. dr. Obersnel, Peter PTevc, Ivan Velepič, Matija Sušnik in drugi. ki so razpravljali o zelo važnih stanovskih vprašanjih ter se je sprožila misel, da bi društvo v d oglednem času gradilo stanovanjsko hišo za upokojene tovariše in njih svojce. Poudarjalo se je tudi. da bi bilo potrebno in umestno, da bi Pokojninski zavod z« nameščence tudi na Jesenicah zgradil kako reprezentativno stavbo, kakor jih je zgradil več v Ljubljani, Mariboru, Celju in Splitu. V imenu Zveze društev zasebnih nameščencev je zborovalce pozdravil g. dr. Janko Kosti tz Ljubljane, ki je pozival vse člane k složnemu delovanju v korist lastnih stanovskih interesov. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: predsednik inž. Alfred Rudesch. podpredsednika Božič Jože in Matija Sušnik, tajnik Bernhard Anton, blagajnik Bokal Stane: odborniki: Až-man Franc, Črnko Viktor, Koruza Rudolf. Prevc Peter, Torka r Franc. Velepič Ivan, Štebih Mirko in Vider Jakob. Namestniki so: Kočar Rudolf, Klinar Janko in gdč. Svetinova. Preglednika sta Truhlar Jože in Svetlin Jože. Dogodki za mejo Leto dni ječe zaradi zasramOvanja r»stav<» Pred tržašktm kazenskim sodiščem se je v sredo zagovarjal Franc Krelič, star 41 let, ki je bil obtožen, da je v pijanosti 21. aprila ob priliki fašističnega praznika za-sramoval italijansko trobojnico. Organa javne varnosti sta moža aretirala ter prijavila, češ da je zakrivil zločin proti zakc-mi o javni varnosti in zaščiti države. Kre-liča so zares Izročili v preiskavo posebnemu sodišču, ki pa ga je ponovno vrnilo kazenskemu sodišču z navedbo, da obtoženec ni izvršil tako ekstremnega zločina, da bi ga moralo soditi rimsko posebno sodišče. Kljub temu pa ga je, kakor zatrjujejo tržaški listi, tržaško sodišče strego sodilo. Obsojen je bil na leto dni zapora in 250 lir denarne kazni. VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe EHTafo^au ra 10.000 dtaarfev! - ... ________-Sobota, 16. julija 1932.. - »JUTRO« št. 164 - ^— —in - - 1 JL. • Cene malim oglasom ženttv* h dopisovanja: vsaka beseda Dia » ter trikratna pristojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5-—k Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—v Po Din l.— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« bi »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« In »Zaslužek«, če sa t oglasom nudi zaslužek, oziroma, te te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Dm 3.—. NaJmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—^ «r< oglasih po l Dia za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predafi naročila, oziroma flh je vposlati v pisma obenem t naročilom. Da ne bo zamude! če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, %a katerega pove naslov oglasni oddelek „Ju-tra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaševalcu. Stavbišče 1600 kv. sežnjev, v industrijskem delu Zagreba — poleg industrijskega tira, primemo za vsak« industrijo. prodam. Kot plačilo vzamem bančne vložne knjižice. — Ponudbe pod »Industrija« na oglasni zavod A1 orno Compamv, Ljubljana. 283-18-20 Potniki Kdor ižč* mest« potnika, plača za vsako besedo 50 par; sa da janj-s naslova ali za šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnik«, pia-6a besedo po 1 Din; sa dajanj« naslova ali xa šifr« pa S Din. (5) Sposobne akviziterje iščemo za realitet.no pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro *]V»sredovaiije Ljub' jn.na«. 28503-5 Potnik ki stalno obiskuje špecerijske tngovine v Ljubljani im okolici, prevzame še e«! predmet. Cenj. ponudbe na oglasni odd.eJ.ek »Jutra« pod »Vesten«. 28553-5 Beseda 1 Din; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukotje, p!a» 6aio vsako besedo 50 par; za šifro ali za da- janje naslova 3 Mu. (41 Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični m praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Vsaka beseda 50 par; za dajan ie naslova ali za šifro pa 3 Din. Cl) Kurjač 7,i centralno kurjavo, 30 do 35 let star sa.mt-c, dobi takoj mesto v jaivni bolnica. Vešč mora biti tudi nekaj mikarstva, kar bo dok.uzal z enomesečno p_o-iabuisnio dobo. — Hra.no in stanovanje v hiši. — Po-irodlbe 5 spričevali na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kurjač«. 28431-1 Modistinjo prvovrstno moč sprejmem za izven Ljubljane. — Po nind.be s prepisi spričeval ra og'.'iwui oddelek Juitra pvl značko »Samostojna«. 28424-1 2 vrtnar, delavca sprejmeta delo pri urejevanju novih vrtov, seja-»jm zemlje iitd. Naslov v Ogl-snem oddelku »Jutra« 28Z19-1 Mlade gospodične ■pripravne za ples, sprejmem taikoj za povečanj« mojega baleta. Javiti se je dnevno med 10. in 12. ali 3. in 7. uro na naslov: A n d r e s. hotel »TivoH« soba št. 3!. 2x402-1 Natakarico z nekaj kavcije sprejmem s 1. avgustom. Na.slov v oglasnem addelku »Jutra« 2oconi naiprotlaj v garaiži Esi»ress, Vogoiva ulica 8. 38506-10 ia besedo. Oglasi so-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova aii za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. 0'1) Moško kolo znamke »VVaffenrad«, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27343- L1 Nekaj novih koles in šivalnih strojev radi preselitve poceni na prodaj na Miklošičevi cesti 7/ III, vhod poleg De-laivske pekam«. 28398-lil Kupim Ogla« trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali sa ffiiro S Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 po-r: sa dajanje naslova aa za iifro pa S Dia. (7) Stanovanjska hiša vrtom, v lepem trgu (Sevnica ob Savi), sposobna z« vsako oVnrt, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Glarvma zaloga tobaka v Sevnici. 28H10-20 Mesarji, pozor! Trgorrsko hišo z mesarskim lokalom, vse &kut]>aj oddam za daljšo dobo. — Sprejmem tudi hranilne vloge. Informacije daje F. Soklič, informacijski bi.ro, Bled. 28332-20 Hiše ali posestva oni 35.000 Dim dalje, kakor gostilne in trgovine od 90.000 Dim na,prej ter graščine, gozdove prodn.va Posredovailmica v Mariboru, Sodina ulica 30. 38531-20 Kupim parcelo Poriimilhe na oclas. oddelek Jutra« pod značko »Do 800 m2«. 28362-20 Pohištvo Sobo in kuhinjo takoj oddam v Kolezijd, Devinska ulic-a štev. 7. 28479-23 Enosob. stanovanje zračno in solnčno, z veliko kubirn jo im pritiiklima-mi, v suterenu oddam z avgustom v Stamičevi ul. gt." j. 38282-21 Stanovanje 3 soh. kitshnmije, shrambe im pritklin oddam z aiv-fi i^tom v novi hiši v Ze-ieni jairai, Prešernova 11. 38400-31 Stanovanje 3 sob. 2 kabinetorv, kopalnice in vseh pri tik lin, vpeljano že Za zdravnika aiij podoben poklic, v sre-dlini mesta oddam takoj aii z aivguistoim. Naslon- v oglasnem oddelku »Jutra« 2R"iH5-31 Stanovanie sobe iin kuhinje oddam 9 1. arvgu^oim. Poiizve se ori hi&nilkiu na Sv. Pet.Ta eesti št. 43. 28542-31 Vsaka beseda J Din: za dajanj« onslova ali za Šifro pa 5 Din. (12) Spalnica čreSnjeva, malo rabljena, po zolo nizki coni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28432-12 Kdor nudi prebrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Trsor-ki cgiaJ i ^ Zdrave otroke sprejmem po 150 Din v oskrbo na deželo. Kravje iin kozjo mtleko. — Marija Murn, Sv. Križ pri Litiji. 28524-114 Vsaka beseda sa dajaajs oaal«wa sa Htr» pa 6 Dia. fa>. I Za lesne trgovce iz redna prilika! V Zagrebu oddom v najem veliko skladišče m gradibemii mfliteuijail, s stanovanjem im dirujrimi lokali. Vefl.ika gradbena delavnost. Pismene informacije daje Tonno Maittal, Lomiia p. Cikvenibak. 28466-19 Lokal za trgovino samo za manufaktiuro ali galanterijo, popolnoma nov v zelo prometnem mestu, kjer take trgovime ni, oddam taikoj v najem. Na-slw pove oglasni oddebk »Jutra«. 38278-10 Trgovski lokal 7 X 6 m, z veliko izložbo 3 X 3.50 m, s pisarniškim prostiorom oddam Miizu sodmiije 8 1. avgustom. — Ponudbe na na.slov; Mlakar, poštni predal 356. 38437-19 Za pisarno oddomo biivše stanoivamj« 2 Siub im pritklin. na Go. sposvots-ki cesti štev. 4/1 Pismene ponudbe na ogl oddelek »Juitra« pod šifro »Lepa pisarna«. 2843H-19 Gospodična z večletno poštino prakso, z znanjem nemščine, želi primerno nameščen j«. Gre tudi kot blaga jiMčarka. — Oenj. ponnidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blaga jničairka 90«. 28666-2 500 Din nagrade da vestem in močam mla-d«n.ič, vojaščine prost, trezen, poštem, nekadilec, tistemu, ki m« preskrbi kakršnokoli zaiposlitev. Služil bi svojemu šefu v po-prtlmo zadovoljsatvo. Nasliov port, v eent.ru mesta oddam s 1. avgustom. Naslo-v v oglas, oddelkn »Jutra«. 38t»2-il9 Pridelki Vsaka beseda 1 Dui: z« dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (33) Pristen malinovec najboljši dobite pri proizvajalcu Lovno Sebenik, Ljubljana VII, Knezova ulica št. 28. 270-33 600 1 slivovke 48 % pristne domače, iz lastne žgan jarme proda Maček Ivan, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 17. 28555-33 Stanovanje Vsaka beaeda t Dia; aa dajaajs ti aa iUi~i pa 6 Dia. (30) Stanovanje obstoječe iz 4 sob, predsobe. kubinj«, kopalnice, j,edlil.nioe, shrambe, sobe za sluižkim,V> in ostalih priti klin oddamo s 1- avgustom v palači Vzajemne poso jilnice v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7. Pojasnila daje tajništvo posojiilmice med 9. in 18. uro. 38396-31 Dvosob. stanovanje velike sobe z verandami im prirtklinami odidam 9 1. »vgustom na Večmd poti št. 14. 28468-31 Trisob. stanovanie lepo. po zmerni c.emi oddam takoj ali z averustom Novi Vodmo.t, Vodtmatska ulica 12. 28-«31-31 Enosob. stanovanje s kuhimio in pritt.ikl.inaimi taikoj od'do Kepec. Lepo-d\-orska ulSca, 32. 28545-31 Gospod pojpi-,ltniom.a vešč angleškega ierrika ftolmoč), dobi brezplačno desetdne\inio bi-vaiviie na morju — stflino-vainjie im brana po di^ro-voni. Naslincv jnoive oglas, oddelek »Jutra«. 28534-318 Stanovanja Vsaka beseda SO par", aa dajanj« našlo*« ca fttr« a Din. (21-*) Dvosob. stanovanje s kuhinjo, siolra&no, v cen-t.m mesta, v ceni od 600 do 800 Din, iščem b 1. »vigustom. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod Učiteljica in uradnica«. 28460-31/a Dvosob. stanovanje 9 kabinetom, eventuelno s kopalnico iščem za avgust ali septemiber. Ponudbe na oglasmi oddelek Jutra« pod' šifro »Cisto stanovanje«. 28501-31/a Stanovanje 2 sob im kuhinje, na Kar-lotvški cesti ali v bliž.imi: na Prulah aii v Trnovem išče mirna stranka. Na-glflrv ponre oglasni oildelek »Jutra«. 28407-31/a Sobo odda Vseka beseda CA par: aa dajanj« isslm« aii sa Šifra a Din. (23} Opremlieno sobo s\-et'o im fiisto, s parketom in elekit riko oddam na Tabonu Ii3/I — desno. 28406-23 2 opremljeni sobi z eno ali dvema posteljama po zmerni ceni oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem odideiku Jutra 28204-23 Opremljeno sobo 2 osebama oddam takoj v Rebru št. 7. £8380-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, v pritličju oddam takoj ali z aivgustoim emi ali divema osi*bama v Rihnnjeivi nJ. 2 (Ta obrtno šolo). 28392-23 Opremljeno sobo z elckitr. raT-svetljan-o takoj oddam 2 gospodoma. N-i-^ov v oglas, oddelku »Juitra«. 28480-23 Sobo lepo opremljemo, s poseJh-nim vbodom, za 250 Din odda gospodiu ali gosi|K>-diičmii MumSh, nova vila v S"larski stezi. 28478-33 Sobo v strogem centru mesta oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem od-delku »Juitra«. 28283-23 Prazno sobo pripravo za pisarno, na Aleksandrovi cesti takoj oddamo. Vprašati pri firmi »iiaiger«, Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktoria« palače. 28504-33 Eno ali dve sobi posamezno ali vezano, s I»msebniim vho.lio.rn, event. klavirjem im zajtrkom oddam na Taboru št. 5/1 — desno. 28510-23 Sobo lepo opremi jemo. s parketi in elektriko oddam. Naši oiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 28516-23 Sostanovalko sprejmem, v zračno in čisto sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2*536-23 Opremljeno sobico lepo m zračno takoj poceni oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28190-28 Opremlieno sobo Tračno in čisto, s posebnim vhodom oddam takoj ali po®n«je boljšemu gospodu v Koimemskega ul. št. 26/IL desno. 38564-23 U i Vsaka beseda 1 Din j za dajanje naslova ab ®a šifro pa 5 Din. (18) Zelo lepo sobo opremljeno, s parketom, električno razsvetljavo in souporabo kopalnice, v sredini mesta poceni oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28300-23 Vsi v restarvraeiijo k Ivanu Rahnetu na Selo, v novo-preurejene gostilniške prostore. kjer se točijo prist^ na štajerska im dolenjska vina po najnižjih cenah. Dobra šunka in ramna jedila vedno na raopolaigo. Za nthilen obisk se priporoča Ivam Rahne. 3829ilJ18 K Lasanu v Moste v soboto in nedeljo, kjer bo koncert, prašiček na ražnju im božja kapljica. Za ot>i.len obisk se priporoča Rok Lasan. 27881-18 Kam pa v nedeljo? Kam druigaim kakor k »Amerikanki« v Šiško kjer bo koncert in na ražnju pečeno jamje. Vse eemj. goste kanka. vabi Ameri-28518-18 KAJ ŠE BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi * Ju tra«. Vsaka beseda S Din: u dajanje naakm s aB lih« pa 5 Dia. (34) Slavica! Hvala, kartiou pri.mil. — M javi se listom te nsiznači adresu. Po7,dra.v Br. 28533-24 Vsaka beseda 1 Din, za dajanj« naslov« al: ta šifro pa S Dim. (291 Bencin-motor za pogon 6 HP, tvrdke Miimohem Semdling, ngodno naprodaj. Radio - Therma. Laško. 28142-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (40) »Lya« sol za irairiramje ujiorabljc, pri i.nitionini toaleti vsaka odlična dama. Dobiva se v lok a mah, drog''raja h im parfumerijaih po 20 Din. »Ohrmiofharma«, Zagreb — Framkoo-a 27. 28462-40 Sv. Antona sol za moige ovira Bnoi:en.je. niiprijetem vzduh, utrujenost ter bolečine v stof.a-lih. Dobčiva se v lekarnah, dirogerijah im parfumerijah po H3 Dim. »Ohemofharma« Zagreb, Framikioiva ul. 27. 28463-40 »Conifero!« osvežuje ter po^pešu^e eir-kuli.ra.njie krvi. Dohin-a se v lekarnah, dnogerijah jn ■par fuimerj jah pn 6 Dim tableta. Steklenica ekstrok-ta za 10—15 koeli 35 Dim »Oh^-mtofhairma-«, Zaarreb — Frankova 27. 28464-40 Vsaka beseda 1 Din: ( za dajanj« naslova [ za šifro pa 5 Din. (37) j — P Družbe in rodbine z aivtomi na izlete v lepe pokrajine! Z lepim avtom vozim na izlete, pof.dmev-ne. dnevne in večdnieivne — tudi v inoizemslivo ob najnižjih cenah. Triptik na Izlete v letovišča zdravilišča m v lep« naše pokrajine organizira za vsako nedeljo »Putni.k«, palača Ljubljanske kreditne banke. Informacije isto-tam. Dames izlet v Logarsko dolino. Vožnja in vsa izvrstna oskrba 116 Dia za osebo. 28486 ap ^ontor ^ brusselsfce fitotehnifne aha demi/e.jhtovsl?! umetnik ima odlikovanja n « tvornih razstav Eden tzmed tistih, hi da/a/o smer vsemu sotosfi /tarsfvu. to/e Se6esiv»f* % Zahtevajte tudi Vi da Vam IJaš sobos/ihar hrezpoao/no rolsaJe Se6esiVen ooe vzorce za soboshkarstvo Zastofinih teh vzorcev /e 'ObtUcev Vcnac O Vedno zadovoljne sc stranke, k) stalno naročajo lepa suha DBVA IS PRE5IOG pri Iv. Schomi Dolenjska cesta — Telefonska št. 2951 Malinovec pristen In naraven, g čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na m al« in veliko v lekarni dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 226 MOSKE-IN-DECJE 9 B L E K E Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdka IVAN KOŠAK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 249 razpolago. Avtomajemšček, | -J | f i > I. Sušteršeč. Dunajska c. . L W ... _ ~ — MANB®^ št. 4il. Telefon št. 31-87. 28488-ap Pohitite v najlepšo okolico v Za-dobnovske goizdoi^-e. na P.nm. v D. M. v Polje, v kašeljske hriibe. z avtobusom Grad. Odhod vsako uro upred Mestnega dioma 384i87-a'p Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. JAVNA ZAHVALA Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani se najtopleje zahvaljujem za točno in kulantno izplačilo življenjske zavarovalnine po smrti mojega nepozabnega sina dr. Stanka Erhartiča, I. tajnika jugoslovenskega poslaništva na Dunaju. Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani vsem in vsakomur kar najtopleje priporočam! 9275-a Celje, dne 11. julija 1932. IVAN ERHARTIČ, L r. Pri mošno razviti nevrastenifi uporabljajte fiziološki ekstrakt »Kale-fluid« iz žlez močnih in zdravih živali. Brezplačno dostavljamo podrobno literaturo. Obrnite se na: Beograd, Kr. Milana 15, Miloš Markovič. »Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. Odobremo od Mim. Soc. Pod. i Nar. ZJutra« AdolI Ribnikar. Za Narodno tiskarnoTd. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi « Ljubljani.