Poštnina plačana * gotovi n» Leto IX, St. 94 LJubl|ana, sobota 21. aprila 1928 Cena 2 Din lilui|a ob 4, Stane mesečno Din «5—, Moatro Din «cr— neob Oglasi po tatht. Uredništvo i Liablfana, Kjuuiot* ubca fttev. $/L Telefon it. 107« in <804, ponoči tudi ftt. «034. Rokopisi •• m vraiaie. It J4. — Telefon ftt, 1096. _t Ljubljana, ________«, AteM It 13 — Cefle, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko „_1 pri pottnen cek. zarodu 1 . lana It 11.841 - Praha £iaio 78.180^ Wien.Ni LJubljana, 20. aprila. Vsa Evropa se zanima za jugosloven-sko in nemško manjšino, ki ji je bila »dodeljena nemila usoda, da občuti na sebi italijansko državnost. Nihče ne bi bil od italijanskega naroda, ki je še nedavno sam trpel pod tujim jarmom, pričakoval, da bo, osvobojen s pomočjo svobodoljubnih zaveznikov, popolnoma zatajil visoka gesla človečanstva in svobode, ki so jih njegovi veliki misleci tako živo znali zastopati. Še manj pa bi svet pričakoval brutalne metode nasilja, ki se izvaja nad manjšinami, in cinizem, s kojim fašistična Italija priznava svoj raznarodovalni program. Gospod Mussolini proglaša obljube prejšnjih italijanskih režimov za neveljavne, kar je vsekakor zelo nevarna igra. ki je svojčas Nemčijo spravila ob simpatije sveta. Soglasna obsodba nasilnih ukrepov Italije zoper našo in nemško manjšino je Italiji neprijetna. Neljubo ji je zbliževanje nemškega in jugoslovenskega naroda, ki hočeta pozabiti strašne do- Vlada snubi z obljubami prečanske pokrajine Navidezno živahna razprava o zahtevah zapebske konference. - Konference naj se vrse tudi v drugih gospodarskih centrih Zopet docela nov načrt stanovanjske zaščite Vlada se se vedno ne more odločiti - Včeraj je bil izvoljen zopet nov ministrski odbor, da izdela zakonski načrt. - Nesmiselni predlogi Beograd, 20. aprila, n. Po neuspehu, ki ga je doživela vlada na znani gospodarski konferenci v Zagrebu, kjer so zastopniki prečanskih gospodarskih krogov, izvzemši peščico političnih eksponentov sedanjega režima, najostreje žigosali destruktivno politiko režima, skuša sedaj vlada z raznimi obljubami in navideznim zanimanjem za interese prečanskih pokrajin pridobiti prečanske kroge za svojo politiko in najti zaslom-be v gospodarskih krogih, če je že ne more dobiti v političnih predstavnikih teh krajev. Ministrski svet je vse zadnje dni na svojih sejah razpravljal skoraj izključno le o predlogih in zahtevah, ki so padle na zagrebški konferenci Značilno je, da vlada urbi et orbi godke pretekle in polpretekle dobe in ci enačimo je. aa viaaa j - -RretT mostov in formul, kako bi se nju- razglasa, da je sprejela vse stavljene iščeta mostov in formul, kako bi se nju ni interesi spravili v sklad. Jugosloveni z običajno svojo iskrenostjo izvajajo iz teh zbliževanj vse posledice. To je še neprijetneje italijanski diplomaciji, ki ima svoje prste povsod. Kakor jih je imela v plebiscitu na Koroškem, za katerega izid se je pobahal sam g. Mussolini, da je delo Italije, tako jih ima danes, da prepreči zbliževanje javnega mnenja Nemčije in Jugoslavije. Spretnost in iznajdljivost italijanske diplomacije ni majhna. Ni ga sredstva, ki bi se ga ustrašila. In tako prihaja na to, da v nemško in v lastno novinstvo lansira vesti, da Jugoslavija svojo nemško manjšino na vso moč maltretira in preganja. , Zadnjič smo tak članek zasledili v berlinski «Germaniji», kjer je naš državljan dr. Morocutti strmečemu svetu naznanil, da so Nemci v Sloveniji imeli pred vojno tri preparandije in 7 srednjih šol, zdaj pa — o groza! — nimajo ni enega teh zavodov. Vseh da so šiloma oropani. Nemcev s Kočevarji vred v Sloveniji sicer ni mnogo nad 20 tisoč, vendar dobrodušni čitatelj, ko ogorčen čita Morocuttijeve tožbe, ni ma časa premisliti, da je 10 srednjih šol zadosti za 1 milijon prebivalcev. Te dni smo nov tak članek našli v velikem listu v Miinchenu in naravno, da ga fašistični tisk «nazaj ponatiskuje*. Vidi se torej, da je zastrupljenje vodnjakov že v delu. Mi bi lahko preko teh izrodkov šli brez opombe na dnevni red. Nemštvo v mariborski oblasti nima nobenih korenin. Ono tam ni avtohtono in nima značaja narodne manjšine. S tem ni re- zahteve in da bo odslej posvečala pre-čanskim interesom več pozornosti nego doslej. ,. _ Da ublaži kritiko, ki je bila iznešena na zagrebški konferenci glede skrajno slabe in površne administracije v centrali in da zadosti ponovno naglašeni zahtevi po čim širši dekoncentraciji upravnih poslov, je vlada na svoji včerajšnji seji sklenila, da prenese kompetenco v raznih upravnih zadevah na lokalne faktorje, bodisi na oblastni odbor ali na velike župane. Na katere konkretne posle se nanaša ta dekon-centracija, doslej ni bilo še nikjer objavljeno in politični krogi zaradi tega sumijo, da je vse skupaj le navaden bluff, s katerim hoče vlada preslepiti javnost . V zvezi s to akcijo Je vlada sklenila, da priredi v bližnji bodočnosti v vseh prečan- skih gospodarskih centrih slične konference kakor se je vršila na velikonočni ponedeljek v Zagrebu. Takšne konference bi se imele vršiti ob sodelovanju trgovskih zbornic v Sisku, Osjeku, Varaždinu. Karlovcu, Sušaku in' v Splitu, pozneje pa nai bi se vsa akcija po načrtu dr. Korošca prenesla na Slovenijo, kjer bi se vršile gospodarske konference v Ljubljani in v Mariboru. Da bi podčrtala resnost svoje akcije, se bavi-vlada tudi z načrtom, da končno oživotvori v ustavi predvideni gospodarski svet. Seveda bi v to korporacijo. ki ima v smislu ustave izrazito gospodarski značaj, prišli samo pristaši sedanjega režima, tako da bi gospodarski svet tvoril v bistvu le aparat vlade, ki naj bi podpiral njeno politično akcijo v prečanskih pokraiinah. Zlasti je priraste! k srcu g. Vukičeviču Zagreb. G. Vukičevič je napram Zagrebčanom posebno radodaren z obljubami. V političnih krogih smatrajo, da pripravlja g. Vukičevič večjo politično akcijo na Hrvatskem in hoče zato pridobiti v prvi vrsti zagrebške kroge. V Zagrebu se že deset dni •nudi njegov zaupnik radikalski poslanec Z-Sretenovič. V razgovoru z novinarji je g. Sretenovič izjavil, da namerava g. Vukičevič osnovati poseben odbor poslancev, ki naj se briga predvsem za prečanske kraje, zlasti pa za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo, kjer radikalna stranka nima svojih poslancev in kjer so ji razmere popolnoma neznane. Značilno Je, da Sče g. Vukičevič sedaj, ko izgublja vedno bolj zaslombo v dosedanjih radikalskih domenah, opore v prečanskih krajih. Politični krogi smatrajo to le za nov dokaz, da se Vukičevičeva ladja neminovno potaplja. Beograd, 20. aprila p. Danes dopoldne od 10. do 13. se je vršila seja ministrskega sveta. Po izjavah poedinih ministrov je vlada razpravljala o prenosu večje kompeten-ce na velike župane in na samouprave v zvezi s predlogom zagrebške gospodarske konference. O tem so poročali notranji minister dT. Korošec, minister za iavna dela Pera Markovič, minister pravde dr. Vuji-čič in minister socijalne politike Ceda Ra-dovič. Vlada je v načelu sklenila, da bo upoštevala zahteve gospodarskih krogov, stavljene na zagrebški konferenci glede decentralizacije državne uprave. Posamezni ministri bodo izdelali v tem pravcu konkretne predloge. Glavna razprava pa se ie na vladni seji vršila o stanovanjskem vprašanju. Tudi na današnf seji še ni prišlo do nikakega sporazuma, ker so mnenja poedinih ministrov glede podaljšanja stanovanjske zaščite odnosno likvidacije stanovanjskega problema popolnoma različna. Ministrski svet je obširno razpravljal o predlogu ministra socijalne politike Cede Radoviča in o predlogu dr. Gosarja ter Je končno oba predloga odklonil. Izvoljen je bi! zopet poseben ministrski odbor, ki naj sestavi nov predlog in izdela definitivno redakcijo novega stanovanjskega zakona. V ta odbor so bili izvoljeni: minister socijalne politike Čeda Ra-dovid, minister javnih del Pera Markovič, minister pošte dr. Kujundžič. prosvetni minister Grol in minister ver Milan Simono-vid. Odbor se Je sestal popoldne ob 3. in je imel svojo prvo sejo, ld Je trajala do 5. popoldne. Kakor se izve, tudi na taim seji ni prišlo do končnega sporazuma. Izdelan je bil le kratek osnutek, ki pa vsebuie le načelne določbe novega stanovanjskega zakona. Osnutek, ki ga Je sestavil ta odbor se razlikuje od dosedanjih stanovanjskih zakonov v glavnem v tem. da se ne -ozira na stanovanjske najemnike, marveč na obseg stanovanj. Zaščita stanovanjskih najemnikov se omeji na minimum. Iz zaščite se izločijo vsa stanovanja, ki obsegalo več kakor 3 sobe. Stanovanjske zaščite nadalje ne bodo več uživala: 1.) stanovanja 3 sob, če hna rodbina do-tičnega najemnika manj kakor 4 člane; 2.) stanovania 2 sob če ima dotični najemnik manj nego 3 rodbinske člane; 3.) stanovania samcev, ako Jmaio več kakor 1 sobo. Najemnina se maksimira s 13 kratno predvojno najemnino (kar daleč presega zlato pariteto). Glede nefoigijenskih stanovan! osnutek sploh ničesar ne predvideva. Najemniki trisobnih stanovanj, ki ne uživaio več zaščite in so jim stanovanja že odpovedana, se morajo izseliti do 1- junija, vsi ostali, ki se niso pogodili s hišnim lastnikom glede najemnine po 1. maju, pa do 1. julija. V vseh sporih pa odloča sodišče I. stopnje, v Sloveniji okrajna sodišča, pritožbe pa rešujejo okrožna sodišča. Ta zakon bi velial do 1. maja 1929. Borba med g Vukičevičem in glavnim odborom Položaj je do skrajnosti napet. ~ Aca Stanojevič kot razsodnik. - Vladinovska protiofenziva v Vojvodini. Beograd, 20. aprila n. Politične kroge najbolj zanima razvoj dogodkov v radikalni stranki, od katerega je najbolj odvisen nadaljnji razvoj notranje politične situacije. Radikalna stranka je v glavnem razdeljena na dve skupini, prva za, druga proti vladi. Protiv-niki vlade so med seboj zopet razdeljeni na dve skupini, ki pa se strinjata v želji, da čim prej zrušita g. Vukičeviča in njegov režim. Razlikujeta pa se v čeno "da hoče kdo prezreti obstoj več- naziranju glede bodoče vladne kombi-iega * števila družin nemške narodnosti | nacije. Obe skupini vodita proti g. Vu- . •• i.^i.i-_____1,: Uol/ 1™+ in jim kratiti pravice, ki so jim itak kot enakovrednim državljanom zagotovljene. Prava narodna manjšina so Svabi v Vojvodini in samo stvar časa je, da se njih položaj popolnoma uredi. Moramo pa na zastrupljevalno akcijo opozoriti v naprej in pokazati s prstom na njen italijanski izvor, da ne bo pozneje rekriminacij in očitanj, če se bo dobro zasnovano izmirjenje zavlek lo ali celo onemogočilo. V takih velikih vprašanjih je treba radikalno izločiti malenkostne zajedalce, ki običajno ope rirajo z lažjo, kakor je je toliko v ome njenih člankih. S tem pa ni rečeno, da ob velikih aranžmanih ne bi smeli paziti tudi na manjše stvari. Enkrat za vselej pa bi radi pribili naše načelo, ki nas spremlja od nekdaj in ki ga tudi v svobodni svoji državi ne moremo zapustiti. Ves nesmiselni boj za duše se vrti okrog ustvarjanja renegatov. Renegati — deloma nezavedne žrtve vzgoje, deloma izprijeni značaji, ki iščejo v izdajstvu svojega naroda materijalni dobiček — so zelo nesimpatična pasma zlasti ob narodnih mejah. Izmenjavanje krvi med narodi je neizbežno in zdi se, da je celo kulturonosno. a to kar se razume pod pojmom renegatstva, je žalosten in umazan odpadek v moralnem oziru. , Manjšinska zaščita je eden prvih pionirjev mednarodne etike, ki nedvomno napreduje in ji tudi Slovani z mehko svojo dušo radi odpiramo vrata. Ta le pa in visoka ideja se skuša zlorabljati v zaščito renegatstva. Ne. ne — v zaščito renegatov, Wilsonove Ideje m Ideje premnogih plemenitih mislecev niso nastale! Nasprotno, renegatstvo naj se po teh idejah ravno prepreči in iztrebi kakor izrodek. ki zastruplja hi kali odnošaje med narodi. O tem si morajo biti na jasnem vsi oni, ki delajo na izmirjenju narodov. O tem si morajo biti na iasnem oni. ki morda v dobri veri skušajo rešiti koroško vprašanje, katero leži med nami In Nemštvom še kakor svež mrlič. Ako naj se z ra videti, da prevevajo madžarski narod j visoke ideje in da je treba s tem narodom ; pravično postopati. Madžari nimajo inte* > resa, da bi ta pojav pospeševali z umet* j nimi sredstvi. Dokler njihova pravica ne . bo jasna vsemu svetu, nimajo interesa na : tem, da bi se revizija izvedla. Polovično » slej ali prej prišlo do tega. V nadaljevanju svojega govora je pri* merjal današnjo dobo z letom 1848. in iz« vajal, da je bil tudi takrat narod zatiran in so tudi takrat živeli državniki, ki so se hoteli zadovoljiti s takim položajem. Za« stopali so celo stališče, naj imajo vse ali sploh nič. Živeli so prevdarni politiki, ki so rekli, da se je treba zadovoljiti s tem, kar narod neobhodno potrebuje za življe* nje. Tudi današnja Madžarska se mora pripravljati za bodočnost in zbirati moči. Pri tem pa se ne sme prenagliti; ko pa pride čas, je treba priliko izrabiti. Na to se je grof Bethlen ozrl na preteklih 7 let svo* jega delovanja in naglašal, da sta bila v tej dobi obnovljena pravni red in duševno ravnotežje naroda. Časi revolucije in proti* revolucije so minuli. Na financijelnem in g snodarskem polju so bili doseženi dobri ispehi in danes Madžarska ni več izolirana ter ima prijatelje, ki tudi v inozemstvu oznanjajo madžarske pravice. Jremen" se vrne v Nemčijo preko Oceana Nemški letalci nameravajo prvič v obeh smereh preleteti Atlantski ocean. — Fitzmaurice zanika spore. —- Letalo za prevoz bolnikov. Newyork, 20. aprila, g. Na poziv župana Walkerja se bodo uporabljale kot dekora* cije ob prihodu nemških prekooceanskih Murray Bay, 20. aprila, gh. Stotnik Kohl je izjavil, da ni misliti, da bi se moglo le* talo «Bremen» pred desetimi dnevi dvig* niti. Ko dospejo nadomestni deli bo traja* lo najmanj osem dni, preden bo letalo zmo* žno za polet. Kohl in Hunefeld namerava» ta preleteti Ocean tudi iz Amerike na po* vratku v Nemčijo. Newyork, 20. aprila, s. V Lake St. Agne* su zbrani letalci, ki naj bi odpremili gon* vo in nadomestne dele na Greenly Island, se dosedaj zaradi snežnih viharjev niso mogli dvigniti Murray Bay, 20. aprila, s. V razgovoru z zastopniki tiska je izjavil major Fitzmau. rice, da je Bremen* najboljše letalo, kar jih je kdaj poznal Motorji so delovali ves Cas odlično Letalo si je v vsakem viharju prebilo pot. Stroji so odlično reagirali na kontrolo pilota. Atmosferične spremembe Je letalo preneslo skoraj brez motenj. Na vprašanje, ali je res, da je bil baron Huhne* feld pripravljen, ako bi prišlo do katastro* fe, poslužiti se revolverja, je Fitzmaurice odgovoril, da o tem ni ničesar vedel letalcev samo nemške državne zastave črno«rumeno«zlatih barvah. Pariz, 20. aprila s. Popoldne je pristalo na letališču Le Bourget veliko letalo Jun* kersovih tovarn «Hermann Kohl», ki je na poskusnem poletu v 8 urah priletelo iz Frankfurta. Letalo je popolnoma iz kovine in ima 3 motorje. Razen pilota je bilo na krovu še 6 oseb Letalo ima tudi spalne kabine ter ga bo mogoče uporabljati za pre voz bolnikov Letalo bo skupno s posad» ko lahko prevažalo 20 oseb Letalo se bo lutri vrnilo v Frankfurt ter bo od konca aprila dalje vršilo redno zračno službo med Berlinom. Frankfurtom in Parizom. Philadelphia. 20. aprila, (lo.) Poveljnik zrakoplova Los Angeles je izjavil, da bo prispel angleški zrakoplov R 100, ki je sko* raj že dograjen v jeseni v Ameriko in prv stal na letališču v Lakehurstu Davek na ročno delo v novi obliki Sijajen »uspeh" SLS. - Nesmiselna uvedba davčnih knjižic. ~~ Upravičeno razburjenje na občinah. - Davek na ročno delo uveden za stalno Kadar klerikalcem ne diši, da se o tem ali onem javno razpravlja, kar lepo molčijo. Navadno so v vseh svojih listih glasni in širokoustni, ako pa imajo slabo vest, se ne oglasijo in nočejo videti nobenih nadlog prebivalstva. Tako je tudi z nespametno upeljavo davčnih knjižic za plačilo uslužbenske-ga davka. Zaman so svarili poslanci KDK, naj se pobiranje tega davka ne uredi po tem načinu. Poslanec dr. Žerjav je v svojem govoru v Narodni skupščini izračunal, koliko bodo stale davčne knjižice, koliko bo nepotrebnih pisarij, koliko bo poti na davkarijo ali težav s koleki, koliko nevarnosti, da bodo eni kraji plačevali, drugi pa nič. SLS pa je bila gluha in slepa. Iz prakse z davkom na ročno delo je bilo izkušenj dovolj, kako se taka stvar najkrajše in enostavneje uredi. Poslanci KDK so predlagali povišanje eksistenčnega minima, ker bodo pisarije in sitnarijo, zlasti pa kontrola pri malih zneskih več veljale, nego bo država od tega Imela. Pri tedenskem dohodku do 48 Din se bo plačalo 1 Dim davka, do 72 Din 1.50, do 96 Din 2 Din. Četudi bi se plačevali ti zneski mesečno, pri davkarijah bo zaradi teh 8 Din vpisov in potov, da bo groza. Po naših občinskih pisarnah vlada veliko razburjenje, ker morajo župani pod kazensko odgovornostjo vpisati v davčno knjižico ime davčnega obvezan-ca, kakor tudi imena družinskih članov in njihovo starost. Klerikalci toliko vpijejo o samoupravi, zdaj so pa Cbčinam navalili to ogromno in odgovorno delo, ki nima s samoupravo nobene zveze. Poslanci KDK so predlagali, naj se delavci malih obratov sploh črtajo, pri večjih obratih pa bo prepis mezdne liste zadostoval za kontrolo, ako se res ta davek mora obdržati. A vse je bilo brez uspeha. SLS pa hvalisa novi dav- čni zakon še dalje, kakor da Je za to najeta. Koliko je bilo krika in vpitja zaradi davka na ročno delo. Z lažjo, ki je lastna samo klerikalnim obrekovalcem, so se znašali klerikalci zlasti nad dr. Žerjavom in pri preteklih volitvah je bil ves privesek SLS, M mu pravijo »krščanski socijalci«, na nogah, da osumniči dr. Žerjava. Pri tem so svečano obljubovali, da bodo ta davek odpravili. Mi smo že tedaj opozarjali, da je bila SLS od prvega početka vneta za davek na ročno delo v Beogradu in da ga je pred kmečkimi volilci branila tudi doma, češ, naj delavec tudi piača. Samo v naših industrijskih centrih je na videz vodila doma kampanjo proti davku na ročno delo, češ, da delavec ne sme biti podvržen direktnim davkom. Prišlo je, kakor smo prerokovali. SLS je »borbo« tako uspešno vodila, da je iz davka na ročno delo nastal »uslužbeniški davek«. Razlika je ta. da je bil davek na ročno delo samo začasen, zdaj pa je uveden za stalno. In SLS celo pisari članke in po shodih govori, kakšen napredek je to in kolike so njene zasluge. Delavci, vprašajte na shodih in sestankih voditelje SLS, ali ni-uslužbeniški davek delavcev stari ročni davek pod novim imenom? Ali je zdaj davek upeljan za vedno in za stalno? In kdo je zanj glasoval, kdo ga je uvedel in kdo ga hvali? Župani, delodajalci in delavci, ki od samih pisarij in potov ne vedo nič, kam naj se obrneio, naj se pri vsakem koraku. ki ga morajo storiti zaradi novih nesmiselnih davčnih predpisov, spomnijo gg. Korošca, Gosar.ia, Kremžarja in drugih poslancev SLS. ki so bili prei naibolj glasni zaradi davka na ročno delo, zdaj pa so pokazali, kako znaio zakone delati v veliko muko ljudstva. -•"■miiimimijmiiii..... SLS in železničarska gospodarska poslovalnica Kakor znano, je vlada s 1. aprilom zapr. la gospodarsko poslovalnico železničarjev v Sloveniji, dasi ta poslovalnica ni bila last države in bo o tem končno šele sodnija razsodila. Pamet bi pač velevala, da bi do te definitivne odločitve poslovalnica nada« ljevala svoj obrat. Dasi gre pri tem za važ« ne interese njenih volilcev in je tudi sama na vladi, klerikalna stranka ni znala te stvari urediti; upravičen je sum, da je prav za prav ona sama bila skrita za ukrepi pro« metnega ministra, ki bodo železničarjem iz Slovenije povzročili milijonske škode. Poslanec g. Zebot je skušal sicer v «Slo« vencu* prati zamorca, a čimbolj dokazuje, tem bolj se čuti, da je SLS tista, ki nosi glavno krivdo. Res je, da se morajo vsi že« lezničarji v vprašanju aprovizacije zedi« niti, a zdi se, da so ravno tisti, ki so pred« lagali zatvoritev skladišč, bili interesirani na tem, da se prepir nadaljuje. Še v mar« cu je g. Zebot zatrjeval, da bo treba SLS samo migniti, pa bo zatvoritev preklicana. Zdaj pa, ko se to ni zgodilo, išče krivde drugod. Kaj pa, če so protesti SLS bili sa« mo navidezni? Davek na poslovni promet Prečanski gospodarski krogi so v boju zoper davek na poslovni promet dobili nepričakovanega zaveznika v srbi-janskih trgovcih in obrtnikih. Davek na poslovni promet je surova oblika dav-' ka na proizvodnje, ki zadene s svojo sekiro vse produkte brez razlike. Ni res, da se ves davek da prevaliti na zadnjega kupca, ampak v stvari ta davek v vedno večji meri postaja nova forma pridobnine. Za to pa ni pravičen dovolj, najmanj pa v sedanji zelo zastareli obliki. Ako se bo ta davek zastavil za novo posojilo, potem je za vedno izgubljena nada~ da se nadomesti s pravičnejšo obliko davka. Zato je naravno, da so se tudi srbijanski gospodarski krogi zdaj zganili. Z našega ožjega stališča bi bilo pričakovati, da bo tudi SLS borbo Sr-bijancev podprla, kajti praksa in številke kažejo, da davek na poslovni promet najbolj zadene Slovenijo. A SLS, ki je v Sloveniji dobila 20 mandatov, je svoje volilce zopet enkrat popolnoma pustila na cedilu. Vlada, v kateri sedi SLS, ki toliko piše o svoji mero-dajnosti in svojem vplivu, je odbila vsako diskusijo v odpravi davka na poslovni promet. G. Korošec niti ust ni odprl za Slovenijo in tako bo ostalo zapečateno, da plačuje Slovenija glavni del tega davka in ga bo plačevala še naprej. Čemu sklicovati «konference» v Zagreb, ko pa se nobeden od ministrov ne ravna po sklepih, ki so jih vsi gospodarski krogi tam predložili. Take konference so samo potrata denarja in mesto, da je 6 salonskih voz in 6 drugih potnih stroškov oškodovalo državno blagajno, bi naj bila gospoda raje doma ostala. SLS je stranka lažnivih obljub. ki se roga željam gospodarskih I krogov in ki zdaj soodloča pri tem. da 1 ostane krivični in zlasti za Slovenijk) pogubni davek na poslovni promet za najmanj 40 let kakor mora na naši pro- dukciji in trgovini. Najbrž bo Zbornica TOI v Ljubljani za to izrekla klerikalcem še posebno zahvalo in zaupnico. Korupcija s koruzo Z ozirom na članek v včerajšnjem «Jutru» o klerikalnih zlorabah pri dodeljevanju koruze po znižani ceni prebivalstvu prizadetemu po elementarnih nezgodah, suši itd. smo prejeli nas'ed-nje obvestilo: Slučaj, da se koruza meša s prispevki za cerkev, se je zgodil v Št. Vidu nad Cerknico. Tam je občinski odbor v rokah SLS; zaradi tega je bila poverjena razdelitev koruze njemu. Občinski tajnik je po nalogu župana oklical. da kolikor ie kdo dinarjev več plačal za orgle, toliko kil koruze več dobi. Koruza se je oddajah po 2.70 Din. kar je poleg vsega še dokaz, da je nekdo napravil zraven dobiček... Italijansko-madžarsko prijateljstvo Budimpešta, 20. aprila, s. Italijanske po« slance in senatorje je danes sprejel držav* ni upravitelj Horthy. V svojem nagovoru je naglašal, da so se zgodovinske in kul« turne vezi med Italijo in Madžarsko, ki obstojajo že stoletja in jih je vojna raztr« gala, sedaj zopet obnovile. Današnja Itali« ja, ki se je po vojni presenetljivo razvila, je Madžarski ponudila prijateljsko roko in Madžarska je z odkritosrčnim veseljem in hvaležnostjo sprejela priliko za obnovo starega prijateljstva. Končno se je Horthy z zaničevanjem spomnil milanskega aten« tata. Rim, 20. aprila, g. Obisk italijanskih par« lamentarcev na Madžarskem v italijanskem časopisju ni našel takega odmeva, kakor je sicer običajno, ako odpotuje kaka ita* lijanska delegacija v inozemstvo. Značilno je, da je Mussolinijevo glasilo «Popolo d' Italia® do zadnjega molčalo o tem poto« vanju in šele danes objavilo kratko poro« čilo o sprejemu v Budimpešti Tudi «Cor» riera detla Sera* prinaša o tem le kratko notico. Iz tega se da sklepati da v odgo« vornih italijanskih krogih temu obisku ne pripisujejo onega pretiranega pomena, ka« kor ga izražajo komentarji madžarskega časopisja. Rim, 20. aprila, o. Današnji «Foglio d Ordini» se bavi tudi s posetoro fašistič« nih parlamentarcev v Budimpešti in piše o njem, da je nazorna priča simpatij, ki jih goji italijanski narod do viteškega madžar« skega naroda. Ta narod, naglaša list, si ku« je svojo srečo z največjim samozatajeva« njem, boreč se s tisoči ovir in se hvaležno obrača do fašistične Italije, ki mu je že večkrat dokazala svoje simpatije. Avstrijski monarhisti zaMadžarsko Dunaj, 20. aprila, g. Vodja avstrijskih aonarhistov polkovnik Wolff agitira za po« 'račilo Gradiščanske Madžarski. V tej za* ievi se je obrnil tudi na lorda Rofberme. rea, naj bi deloval v tej smeri. Rother« mere ie v brzojavki pristal na Wolffov pred log. Oblasti bodo Wolffa zasledovale za« radi veleizdaje. Fašizem in komunisti. Rim, 20. aprila, o. Trije komunisti so bili danes obsojeni pred posebnim tribunalom za zaščito države, ker so meseca julija lanskega leta agitirnli proli fašizmu. Dva stn dobila vsak po 5 let ječe, tretji pa 2 in pol leta. Šestnajsta številka »Življenja in sveta" Pravkar Je ušla 16. itevUca nažeza pnfimMJe-nega tednika »Življenj« i> svet«. Nadaljuje in zaključuje se zaošniva zgodovinska povest »Vrata gospoda de Malčtroita«, ki je našla obilo hvaležnih čitateljev. Vsak, kdor se hoče smejati, bo prečita! humoresko Fridolina Žolne »Magarac«, ki opisuje položaj človeka, ka.teri bi rad tz,premeni! Svoj priimek, pa mu naša birokracija ne reši prošnje. O sedanjem poletu na severni« teča hamedanci romajo v Mekko«, ki opisuje enega najipomemtmejših pojavov v muslimanskem svetu. O jugoslovanskih podmornicah, ki smo Jih pravkar dobili v Boko Kotorsko, piše pomorski strokovnjak. Vrhu tega sta v tej števiKfci članka »O slikovitosti naše govorice« in »Ated rudarji v Srbi]!«. Številki je priložena krasna reprodukcija fotografskega posnetka I. Ravnika: »Sava pri Smledniku«. »Življenje in svet« se dobiva v sleherni boljši trafiki po 2 Din izvod, naroča pa se pri upravi v Ljubljani. Prešernova ul. 54. Praški gostje v Beogradu Beograd, 20. aprila, u. Danes dopoldne ob 10. se je vršila v dvorani beograjske univerze svečana seja beograjskega občinskega sveta na čast češkoslovaške delegacij,« s praškim županom dr. Baso na čelu. Sejo je otvoril beograjski župan dr. Kumanuili, ki je v toplem nagovoru pozdravil češkoslovaške goste. Za pozdrav se je zahvalil dr. Baxa. Govorila sta nato še .xiboruik beograjske občine gosp. Lazarevič in predsed nik Zveze češkoslovaških mest in občin dr. Keller. Po govoru g. Martinka, najstarejšega člana češkoslovaške delegacije, je bila sve čana seja zaključena. Popoldne je priredilo beograjska občina v hotelu Srpski kralj svečan banket, na katerem je bilo izrečenih več 'oplih zdravil-. Popoldne ob 5.30 je bil na češkoslovaškem poslaništvu svečan sprejem. zvečer pa je mestna občina priredila banket. Jutri dopoldne bodo Češkoslovaški delegatje posetili grob Neznanega junaka in položili nanj venec. Beograd, 20. aprila, n. Danes popoldne je bilo na svečan način otvorjeno novo češkoslovaško poslaništvo v ulici kralja Aleksandra. Otvoritvene svečanosti so 6e udeležili poleg češkoslovaških gostov vsi člani vlade, ves diplomatski zbor in veliko število narodnih poslancev. Skupno >e bilo nad 170 povabljencev. Po nagovoru češkoslovaškega poslanika gosp. Sebe ie imel zelo lep govor tudi praški župan gesp. dr. Baxa. Obsežne spremembe med velikimi župani? Beograd, 20. aprila n. Zvečer so bili v avdijenci na dvoru ministrski predsednik Vukičevič, notranji minister dr. Korošec in zastopnik zunanjega ministra dr. Šumeroko-vič. Notranji minster je pri tej priliki predložil kralju v podpis ukaz. s katerim je upokojen veliki župan vranjske oblasti g. Vitaz. Zvečer se je v poučenih vladnih krogih zatrjevalo, da se pripravlja večji ukaz o premestitvi in upokojitvah velikih županov. Tozadevno pa še ni bil dosežen sporazum med demokrati in radikali. Zatrjuje se, da bo med drugimi upokojen tudi zagrebški veliki župan dr. Stopar, proti kateremu se zlasti pritožujejo radikali. Demokrati se tej nakani seveda prav odločno protiviio in je baje zaradi tega nastal v vladi sami hud spor. Zaposlitev inozemcev Beograd, 20. aprila, n. V zvezi s predlogi ki so bili stavljeni na zagrebški gospodarski konferenci, je ministrski svet na svoji današnji seji razpravljal tudi o predlogu ministra za sociialno politiko glede zapo= slitve inozemskih delavcev. Minister soci* jalne politike je sestavil nov pravilnik, ki predvideva, da rešujejo prošnje za zapo* slitev inozemcev inšpekcije dela kot oblast« va prve stopnje, dočim bi ministrstvo so« cijalne politike tvorilo drugo in zadnjo m--stanco, ki vrši samo kontrolo in rešuje pri« tožbe. Dosedanji predpisi bi se tako omi« lili, da bi vladala glede zaposlitve inozem^ cev faktično popolna svoboda. Tudi takse za prošnje se bodo znatno znižale. Mini« strski svet bo jutri o tej zadevi obširnejše razpravljal in sprejel svoje sklepe. Pravil« nik bo pred definitivnim sprejetjem pred« ložen organizacijam delodajalcev in delo« jemalcev, da izrazijo svoje mnenje. Pisatelj Bevk zopet aretiran Trst, 20. aprila, 1. Policija Je včeraj aretirala pisatelja Franceta Bevka na njegovem stanovanju. Policijski agenti so izvršili preiskavo ter zaplenili več knjig in inozemskih listov, ki so iih našli pri njem. Policija trdi. da ie med zaplenjenimi listi nekaj takih številk iugo-slovensk5h listov, ki so bili prepovedani, zaradi česar je bil Bevk aretiran. Bevk izjavlja, da ie liste dobil po pošti. Pravica je zmagala! Gorica. 20. aprila, o. Pred tukajšnjim pri- zivnim sodiščem se j;e danes vršila obravnava proti Francetu Žguriu, trgovcu in posestniku iz Podrage pri Vipavi. Žgurja je ovadil orožniški brigadir. da je razdeljeval med otroke slovenske abecednike cPrvi koraki* in skliceval na svoj dom vač oseb, ki so pele slovenske pesmi. Zaradi tega se je svoječasno že vršila razprava pred sodnikom v Ajdovščini, ki pa je Zgurja oprostil: Proti tej razsodbi je državni pravdnik vlo žil priziv v Gorico in po daljžem odlašanju se ie danes vršila prizivna razprava. Po zaslišanju obtoženca in raznih prič ie sodišče Zgurja oprostilo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Naši dolgovi Franciji. Pariz. 20. aprila, g. Jugoslovenski poslanik je danes na Quai d' Orsayu podpisal raz-sodiščno pogodbo glede ureditve francoskih predvojnih dolgov. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 30. aprila. Današnjo sejo občinskega sveta je otvoril župan gosp. dr. Goričan ob pol 7. zvečer. Bavila se je večinoma z manj važnimi zadevami iz posameznih občinskih odsekov. Pred prehodom na dnevni red je prečita! iapan interpelacijo kluba SDS, ki želi pojasnilo z ozirom na časopisne vesti, da je podžupan dr. Ogrizek zastopal na zagrebški gospodarski konferenci mestno občino celjsko. Interpelacija vprašuje: ali je došlo vabilo na udeležbo k gospodarski konferenci na mestno občino ali na gosp. župana. Ako je tako povabilo prišlo, zakaj gosp. župan o tem ni poročal na zadnji seji občinskega sveta? Ali pa je dobil gosp. župan morda vabilo samo na svoje lastno ime. Zupan gosp. Goričan je odločno izjavil, da niti ni mestna občina dobila takega vabila, nfti ni on koga pooblastil, da zastepa njega ali mestno občino. Nadalje so občinski svetniki dr. Kalan in tovariši (SDS) stavili nujni predlog v zadevi spremembe delovnega časa pri poštnih uradih v Celju. Z ozirom na izredno važnost zadeve pri-občujemo predlog dobesedno; «V »Službenih Novinah* od 28. marca 1.1. št. 71/XXI («Uradni lisb od 5. aprila t. 1. št. 105) je bil objavljen pravilnik ministrstva pošle in Vegrafa o delovnem času pri poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih. Člen 3. tega pravilnika odoločd: Ob nedeljah in državnih praznikih se opravlja v prometu s strankami pri poštnih, felegraf-skih in telefonskih uradih snmo pisemska, telegrafska in telefonska služba. Uradi, ki nimajo neprestane službe podnevi in ponoči po členu 2., točka 1., opravUajo to službo samo od 9. do 11. ure. S to določbo je mesto Celje težko prizadeto. Desetletja se že vrši v Celju ob nedeljah in praznikih telegrafska in telefonska služba nepretrgoma ve« dan. V drugi polovici 1. 1927. je bila vpeljana celo dopolnoč-na brzojavna in telefonska služba, ki se vrši tudi še danes. Z novim pravilnikom pa je Celje potisnjeno nazaj, v naravnost primitivne razmere, kakršnih v poštnem prometu našega mesta dosedaj sploh ni bilo. Kajti po novi uredbi se tudi lokalna telefonska služba vrši ob nedeljah in praznikih samo od 9. do 11 dopoldne in se razen teh dveh ur ne morejo vršiti ne lokalni, ne medkrajevni telefonski pogovori niti ne sprejemati ali oddajati brzojavke. Odveč bi bilo razpravljati, kako težko oškodovanje pomeni tako stanje ne samo za '•eliske trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., temveč za vsakega Posameznika rti za urade, pole? tega pa tudi za mnogoštevilno potujoče občinstvo, ki prihaja semkaj celo leto. zlasti pa v poletnih mesecih na letovišče. Celje jo križišče in središče potniškega, zlasti pa letoviškega prometa za celjsko okrožje. Poleg tega bi bila težko prizadeta hmelj-ska trgovina z ozirom na značaj poslovanja v seziii, ko neobhodno rabi brzofav in telefon ob nedeliah in praznikih ravno tako kakor ob delavnikih. Jasno je. kako zelo bi s tem trnel interes" hmeljarstva, "ki je v celjskem okraju tako močno in ki tvori v obilni meri gospodarsko ozadje tudi celjskega mesta. Z ozirom na navedeno predlagamo podpisani občinski svetniki, naj občinski odbor sklene na sVoii današnji seji. da predloži ministrstvu pošte in brzojava in ljubljanski direkciji nujno predstavko in prošnjo, da se obstoječe slanie v Celju ne izpremeni in da se izda za mesto Celie uredba, da se delovni čas primerno podaljša.* Občinski odbor je predlog sprejel soglasno in brez debate. Občinski odborniki SDS po se svoj fas izjavili principijelno proti postavitvi raznih paviljonov na javnih prostorih mestne občine ter so ostali dosledni svojemu stališču v prej$m'i'i dveh občinskih svetih. Zal. da pri sedanji večini za to ni bilo razumevanja. Občinski odbornik prof. Mrav-Ijak je opoz-nrjal, da je večina na eni zadnjih sej odklonila enako prošnjo nekega vojnega invalida, ki mu je bil lokal odpovedan za trafiko, zdaj na je usrodila prošnji isto stvar neki drugi stranki. Glede zaščite stanovanjskih najemnikov je spreiel občinski odbor resolucijo, ki jo je ' pripravil socijalno - politični odsek. Ker si večina glede tega vprašanja še ni bila edina. je župan rrosn. Goričan prekinil pred tozadevnim refemtom seio za 10 minut. S popoln il se ie ubožni svet. ki je postal nesklepčen zaradi tega. ker je ve? članov izvolitev v ubržni svet odklonilo. Klub SDS le imenoval v utK^i svet gg. dr. Jura Hra-šovca in Bervaria ml. Pri slučajnostih je občinski odbornik gosp. prof. Mravljak v imenu kluba SDS zahteval, da se razpišejo vsa stavbna in druga dela pri mestni občini v časopisih, nadalje d« se razpišejo vsa dela sploh, da se tako nudi vsem celjskim obrtnikom prosta konkurenca. Župan ie obljubil, da bo tej zahtevi ugodil. — Občinski odbornik prof. Cestnik polemizira s cJntrom> zaradi poročila o sklepu občinskega sveta, da ao nove stanovanjske adaptacije, ki jih izvršuje mestna občina, namenjene za one stranke, ki jih bo deložirala ljudska posojilnica v bivših občinskih hišah. Pri tem si je dovolil malo okusne in nedostojne ;zpa-de. ki so bili slabo prikrita introdukcija z« razne grdobije. ki iih pripravljajo gospodje istočasno, ko v «-Slovencu> nroglašajp etiko, pravico in moralo za podlago svoje politike. Župan dr. Goričan je zaključil sejo ob pol 9. uri. Koliko je fašistov. Rim, 20. aprila, o. Fašistični ukazni list «Foglio d' Ordini» je objavil nocoj podrobne podatke o Članstvu fašistične stranke. Iz teh podatkov je razvidno, da šteje fašistična stranka 879.306 članov, izmed katerih je nad 56.000 žensk. Ženska mladinska organizacija ima 288.000 članic, vseufiliščna fašistična omladina pa Šteje 10.415 Članov. Naraščaj-nikov, ki pristopajo pri fašističnih naborih v milico, je 430.000. Balila pa šteje 590.000 članov. Smrt angleškega politika. London, 20. aprila. g. Lord Everseley. odličen liberalni politik in član vlade za Časa kraljice Viktorije, je umrl včeraj v 96. letu starosti. Kot generalni direkt>r angleške poŠte je prvi uvedel braojave po 6 penoov. Beograd in Sofija Sofija, 20. aprila, s. Z ozirom na vesti beograjske «Avale» o korakih jugosloven« skega poslanika v Sofiji, izjavljajo na me« rodajnib mestih, da »o te vesti v taki obli« ki neresnične, ker zastopnik kraljevine SHS ni dobil nikakega navodila, naj protestira pri bolgarski vladi. Jugoslovensko poslani« štvo se je omejilo na to, da je izročilo zunanjemu ministru «aide memoire», v ka« terem obvešča bolgarsko vlado informativ« no, da so tri osebe skušale prekoračiti me« jo in jih je jugoslovenska obmejna straža zavrnila. Madžari znajo... Pariz, 20. aprila, s. »Mati n» poroča S Ženeve: Dasi poročilo odbora trojice o mo« noštrski zadevi še ni oficijelno objavljeno, se vendar širijo govorice, da je preiskoval« na komisija ugotovila, da vojni materijal, ki je bil v Monoštru predložen, ni identit čen s strojnicami, ki so bile vtihotapljene iz Italije. List dostavlja, da bo odbor tro« jice zahteval pri Društvu narodov ponovno anketo. Italijansko letalo zgorelo Mali Lošinj, 20. aprila, g. Tukaj se je vnelo letalo kmalu potem, ko se ie dvignilo v zrak. Padlo je na zemljo in se popolnoma razbilo. Tri osebe, ki so bile v njem. so zgorele. Strahote vojne Pariz. 20. aprila, g. . B. *edelja, 22. ob 8. popoldne! . Gostuje beritonlst g. Krajev. D. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer Sobota. 21. . Kuponi. __ Ob 8. zvečer: , ki je dosegla v poslednji ponovitvi najboljši uspeh. Predstava je za abonente B. V ulogi Lotharia nastopi to pot g. Rumpelj. V nedeljo ob 3. popoldne se izvaja moderna opereta , ki je žela pri publiki pri vseh dosedanjih predstavah polno priznanje. Predstava se vrši v prid Udruženja gledaliških igralcev. V torek gostuje v tr. operi v uTogi Escamilo (Carmen) bolgarski baritonist gosp. Krajev. Nedeljski repertoar Narodneea gledališča ▼ Ljubljani. Dne 22. t. m. ob osmih zvečer se vrši druga repriza Cerkvenikove komedije vale vreden. To nam dokazuje tudi program slov. pevskega društva ika tovarna Jos. Relch. ♦ Pri glavobolu, omotici, bolečinah v ušesih. slabem spaniu, razdražljivosti. uporabi takoj pristno haravno »Franz-Josef« gren-čico. Izjave klinik za interne bolezni nam pričajo o velikih uspehih, ki Hh ie povzročala »Franz-Josef« grenčica. Dobi se v vseh 'ekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LJubljane a_ Klub Naprednega bloka občinskih svetovalcev. Klubova seja se bo vršila v ponedeljek 23. t. m. točno ob 20. uri v mestni posvetovalnici. Kakor ie vsem tovarišem znano, se bo priredil v torek 24. t. m. ob 13. banket v restavraciii »Zvezda« na čast češkoslovaškim gostom, na katerega so vabljeni vsi občinski svetovalci. Predsedstvo mestnega magistrata prosi, naj bo vsak občinski svetovalec tako Prijazen in naj najkasneje v soboto do 14. ure javi predsedstvenemu tajniku dr. Fuxu. če se iz kateregakoli vzroka banketa ne bi mogel udeležiti. u— Češkoslovenska obec v Lublanl. V utery, dne 24. t. m. o osmč hodine ranni zavita do Lublane, co host mestskč obce 'ublanskč, oficielni delegaee hlavniho mesta Prahy, s primatorem dr. Baxom v čele. Prosime veškerč členstvo, aby se v počtu co nejhoinejšim sučastnilo pfivitani na nš-draži, jakož i večerniho komerzu ve dvorane »Kazino«. poFadančm na oočest hosti. o osmč hodine večerni. u— Uslužbenski davek. Mestni magistrat mbljanski opozarja na prošnio davčnega irada ljubljanske delodaialce na naslednje Pravilnik za uslužbenski davek določa pod •očko 6, 2 odstavek k čl. 99 da ie polagati ta davek za hišno služabništvo kakor tudi pri onih delodajalcih ki redoma nimaio več nego 5 zaposiencev. najpozneje 15 dan po preteku vsakega četrtletja. Obenem pa mora izročiti delodajalec seznamke za vse tri dotične mesece. a— Iz mestnega središča TM. Danes dne 21. t. m se bo vršil redni kurz iz alkoholnega vprašanja ob 17.30 v Akademskem kolegiju Po kurzu seja širšega odbora, katera bo silno važna vsled prireditve »Trez-nostnega tedna«, zato pozivam vsa kola. da pošlje vsako naimani po tri svoje delegate na to se jo — T a i n i k u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer ob pol osmih vaia mešanega zbora. Vsi in vse! a— Pri »Lady X«, zadnji operetni noviteti, ki se bo ponovila v nedelio 22. t. m. ob 15 dobi vsak posetnik sliko-reorodukcijo našega mojstra pevca J Betetta Sliko »e Film tragike materinskega srca je prekrasni filmski epos IZSELJENCI Pretresljiv roman težiko preizkušene matere. V glavnih vlogah Bell Bennett, Victor Mac Laglen, Neil Hamilton Nesreča na morju. Mlada vdova z nepreskrbljenem otrokom. Težka borba za vsakdanji kiruh. V cirkusu. Mati se odreče lastnemu otroku. Plini, U Je ganil do solz Newyork, London, Pariz In Berlin! Predstave danes ob 4. po! 6. pol 8 in 9. u-ri. Danes! KINO IDEAL Danes I napravil naš priznani slikar umetnik B. Ja-kac. Ker se pričakuje velik poset. je v interesu vsakogar, da si pravočasno preskrbi oziroma rezervira vstopnico. u_ Današnja predstava »Mehike« v Šiški. Zveza kulturnih društev obvešča občinstvo, da se predvajanje filma o »Mehiki« ne bo vrš:'lo jutri, v nedeljo, marveč nocoj ob 20. v «Unionu» v Sp. Šiški. u— »Čebelica Maja«. Opozarjamo cenjeno občinstvo, dijaštvo in šolsko mladino na današnji spored ZKD v prostorih kina Matice. Predvajal se bo izredno krasen film, ki bo vzbudil vseobče zanimanje, saj nam kaže slike iz' življenja in carsfva čebel, ki bo gotovo vsakogar zanimalo. Današnja predstava ob 14.30: film se bo po-navlial še iutri točno ob 11. dopoldne. u_ Našo žensko mladino vabimo, da se v čim večjem številu vpiše v hazenski odsek Atene. Vpisovanje bo 23. t. m. ob 18. na društvenem športnem igrišču v Tivoliju Sezonska prijavnina 5 Din. mesečna članarina 5 Din. Društvu se jo posrečilo pridobiti odličnega hazenskega strokovnjaka g. Ke-resturna kot trenerja, ki je dosegel v Murski Soboti s svoio družino v kratkem času najlepše uspehe. Hazenski šport vpliva na harmonični razvoj celega telesa in ga toplo j priporočajo tudi zdravniki. 799 a— Rapallo! Zaradi sodelovanja iščemo stikov Akademska podružnica Jugosloven-ske Matice, univerza. u— V areni Narodnega doma se bo vršila danes 21. t. m. ob pol'20 slavnostna akademija, ki jo priredita kolo dT. Daniče-vo in kolo »Borba« pod častnim pokroviteljstvom slovenskih žena. Na akademijo uljudno vabi odbor. Po akademiii se bo vršil ples. Moč pravega ruskega filma veličina ruske umetnosti se zrcalii iz velefiima HeMa mM PRIDE! PAZITE! PRIDE! u— Akademska podružnica Jugosloven-ske Matice. Odborova seja v ponedeljek 23 t. m. ob 20. v društvenem lokalu. Zaradi izredne važnosti udeležba dolžnost! Tajnik u— Prosvetni odsek Sokola v Mostah bo priredil v nedeljo 22. t. m. ob pol 20. Me-škovo dramo »Mati«. Sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na to igro. ki je dobro naštudiraa. Obilen obisk bo požrtvovalnim igralcem — diletantom leDO zadoščenje za trud. 797 u— Klub ljubiteljev brakov ima svoj redni letni občni zbor 23. t. m ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski dvor (desno) z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 792 a— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina zlate verižice, 1 poneverba denarja. 1 poškodba ročnega vozička, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 10 prestopkov cestno-oolici.iskega reda. Aretirani sta bili 2 osebi in sicer: 1 zaradi pijanosti in 1 zaradi slaboumnosti. Pri boleznih v grlu. hripavosti glasu, nahoda so ne^bh^dno ootrebne okusne ANACO? MULE u— Beraška nadloga. Na včerajšnji petek se je zopet nateplo v mesto veliko število beračev in beračic. ki so nadlegovali ljudi po stanovanjih na cestah in ulicah, pa tudi lokalih: gostilnah, kavarnah in trgovinah. Videti je, da se berači nikakor ne stra-še še tako strogih policijskih odredb in se neženirano gibljejo po mestu nfe samo na petek, marveč tudi druge dni v tednu. Skupno ie aretirala policija včerai 14 beračev, doma po večini z dežele, ter iih prisilnim potm odpravila v njihove domovinske občine. ANGLEŠKO SUKNO naifinelše vrste oo sofidrn ceni dobite pri FRANC PAVLIN GRADIŠČE 3. e— Občni zbor Trgovskega društva t četrtek ie bil zelo pičlo obiskan. Nekdaj tako važno in živahno društvo ie začelo v zadnjem času hirati. Novi odbor bo imel dokaj posla, da bo zanesel v društvo zopet staro agilno življenje. Splošna gospodarska kriza, ki je v glavnem ovirala delovanje društva, sicer še obstoja, vendar si je nadel odbor nalogo, da bo storil vse mogoče, da se bo zanimanje za društvo zooet dvignilo. e— Smrtna kosa. V Celju le umrla r Cankarjevi ulici ga Roza Aistrich, 64 let stara zasebnica Na Ljubljanski cesti je nenadoma preminul 32 letni žel. delavec Fran Kokotec. N. v m. p.! e— Električni tok bo v Celiu In okolld v nedelio zaradi snaženja na Fali od 6. do 16. ure ukinjen. e— Planinski ku!uk v Hudičevem grabnu. Pot skozi romantično sotesko Hudičev graben ie zaradi vremenskih nezgod in obrabe v zelo slabem stanju Da se omogoči obnoviti vse naprave s čim manišimi stroški, poziva podružnica SPD v Celiu vse svoje člane-turiste. da se udeležiio planinskega kuluka v nedeljo, dne 22. t. m. Zbirališče pred magistratom pred 7. uro zjutraj. Tam dobijo kulukarji tudi potrebno orodje, ki ga neseio s seboj. Vsak naj se preskrbi tudi z jestvinami Povratek preko Celiske koče Kuluk bo le ob lepem vremenu e— Protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuie Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju za danes zvečer ob 20. v malo dvorano Celiskega doma Na tem zboru bo poročal Predsedniku društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani g. Vencajz. M^fsora a— Ljudska univerza. Predavanie o srbski ženi, napovedano za petek zvečer se je zaradi Obiličevega koncerta preložilo. Predavateljica gospa Bogdanovičeva v Beo gradu ie pa prepozno dobila obvestilo ter je že prispela v Maribor. Nieno predavanje se bo vršilo danes v soboto ob 20. url v dvorani Liudske univerze. a— Cenejši električni tok za gledališče. Iz poročila o občinski seji ie že znano, da je prosilo Narodno gledališče za tok po ceni. ki velia za javno razsvetljavo. Kakor se nam poroča, je elektrarna v Fali s tem že sporazumna in bo torej gledališču v gmotnem oziru mnogo pomagano. a_ Shod prldobitvenih sloiev. Trgovski gremij in Zveza obrtnih zadrug v Mariboru sklicujeta za torek ob 20 uri v Gambrinovl dvorani shod trgovcev, obrtnikov in irau-strijcev. da zavzamejo svoje stališče glede novih davčnih knjižic za uslužbence, nadalje proti predlaganju trgovskih poslovnih kniig davčnim oblastvom. proti določbam novega pokojninskega zakona za nameščen« ce itd. Shoda se bo udeležil tudi davčni referent zbornice za TOI g. Žagar, ki bo podal potrebna pojasnila o določbah novega dsvčnega zakona. Polnoštevilna udeležba tega shoda ie v velikem interesu pridobii-venih krogov. a— Udruženie rezervnih oflclra i ratnika, pododbor v Mariboru. V nedelio 22. t. m. bo v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek, in to ob 10. uri. Sestanka se bo udeležil tudi predsednik središnie uprave iz Beograda gosp. Radosavljevič. Udeležba obvezna. 796 najboljše, najtrajnefše. zato najcenejše! I Sijaien sprejem in uspeh „0bi!ica" v Mariboru Maribor. 20. aprila. Na svoji poti na Dunaj, kjer bo koneer« tiral teden dni pred ljubljansko Glasbeno Matico, ki se je tudi danes odpeljala preko meje na turnejo, so se beograjski akademiki - pevci pripeljali danes popoldne ob 3, v Maribor in dali zvečer tudi pri nas koncert z nacijonalnim programom. K sprejemu «:Obiliča>, ki je stopil dane« prvič na mariborska tla, se ie zgrnilo na kolodvoru toliko občinstva, kakor redko* kdaj. Največ je bilo seveda dijaštva, članov raznih naših pevskih društev Častno pa ju bil tokrat zastooan tudi oficirski zbor. Ko je brzovlak pripeljal, je občinstvo takoj spoznalo v prvih dveh vagonih beograjske akademike v svetlih in akademičarke v temnomodrih čepicah ter jim z glasnimi klici izražalo dobrodošlico, medtem ko jim je vojaška godba svirala v pozdrav. Ko so se ovacije polegle in so gostje izstopili s svojim častitljivim 401etnim praporom, so se okrog njega zbrali pred sta vitelji mariborskih oblastev, uradov, društev itd. Predsednik Glasbene Matice, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, je v imenu vsega Maribora pozdravil Beograjčane, povdarja-joč «Obiličeve» zasluge na umetniškem in nacijonalnem polju. V krasnem govoru se je zahvalil za sprejem Ilija Bržiis, asistent na juridični fakulteti beograjske univerze. Mariborski podžupan g. dr. Lipold ie povabil goste za zvečer na banket, ki ga jim je priredila mestna občina po koncertu v kolodvorski restavraciji Mestna občina je dala gostom na razpnln^o dva avtobusa, ki sta prepeljala akademike v bivšo kadetnico, »tjer jim ie bilo pripravljeno prenočišče, nato pa spet v mesto na koncert. Koncert, ki se je vršil v unionski dvora ni, je bil zelo lepo obiskan. Navzoči so bili tudi predstavniki slehernega državnega ura da ter samoupravne in druge korporacije, ne izvzemši častniškega zbora. Nastopil je mešani in ženski zSnr 70 pevcev in 50 pevk pod vodstvom popularnega dirigenta Lovra Matačida. Zbor ie žel zaslužen aplavz in po koncertu dolgotrajne ovacije v dvorani in izven nje. Občinstvo je gostom še na ulici vzklikalo in jih končno spremilo do kolodvorske restavracije k svečanostni večerjL š Iz litije 1_ Llcencovanj* bikov. Komisija, sesto Ječa iz tukajšnjih živinorejskih strokovnja« kov, je pregledovala ta teden mladi bikov* ski naraščaj. Licenciranih j« bilo 8 bikov. i— Odgon bolnega in pohabljenega dga* na. V Litijo se je priklatil, po vsej Slove« niji znani cigan Hudorovič iz Črnomlja. Pred leti so mu odmrznile noge in roke, nesrečnik se plazi sedaj kar po tleh. Za* radi sumnje, da boleha na trahomu in ker je v domači občini preskrbljen v hiralnici, od koder pa večkrat pobegne so ga posla« le tukajšnje oblasti v njegovo pristojno občino. i_ Tiho delovanje našega učiteljstva. Učiteljstvo iz Litije in iz okoliških šol si je ustanovilo »Izobraževalni krožek®, ki ima redne sestanke V četrtek so razprav* ljali ob lepi udeležbi o državi kot socijo* loški tvorbi. Razmotrivala pa so se tudi raz* na strokovna vprašanja Prihodnji krožkov sestanek se bo vršil v četrtek 26. t. m. v ismartnem. Iz np v*v 1 rzica g_ Osebna vest. Od kr davčnega urada V Tržiču je premeščen kot vodja davčnega urada v Cerknico davčni kontrolor g. Ka« rol Zabkar. Svoje novo službeno mesto na« stopi v ponedeljek. Od Tržiča se poslovi v nedeljo zvečer v Sokolnici, kjer nastopi zadnjikrat v igri rGolgota*, ki jo uprizori tržiški Sokol. G. Zabkar je prišel v Tržič takoj po prevratu in je torej služil v Tr* žiču malo manj ko 10 let. S svojim prijaz« nim uradnim nastopom si je pridobi! vse* splošno spoštovanje in priljubljenost pri vseh prebivalcih. Zunaj urada pa je bil eden dandanes tako redkih idealnih narod* nih delavcev. Skoro ves čas svojega služ* bovanja v Tržiču je vodil blagajniške po* sle Sokola, bil je neumoren diletant sokol* skega odra, kreiral je v teku teh let 32 različnih vlog. Posebno posrečeno je pred* stavljal razne junake v narodnih igrah. V društvu je prijel za vsako delo m ga toč« no izvršil. Sokolsko društvo izgubi v nje* govi osebi najboljšega člana, najmarljivej* šega blagajnika. Pa ne samo kulturno^ temveč tudi gospodarsko je posegal v živlie* nje Tržiča, ki ga je tako vzljubil, da prav težko odhaja. V mestnem zastopu zavze* m a mesto odbornika že sedmo leto. Hoteli so ga napraviti celo za občinskega sveto* valca, kar pa s činom državnega uradnika ni združi i i vo. Zato pa je bil ves čas član finančnega odseka, kjer je neumorno delo* val in svetoval. Tako bo tudi mestni ob* činski odbor občutil njegov odhod kot ve= lik minus. In končno ga bo naibolj pogrešala tržiška družba, ki jo je znal s svojim mičnim pripovedovanjem in prirojenim humorjem tako zabavati, da so poslušalcem tekle solze smeha po licu Da bo mera nje« gove delavnosti polna, moramo dalje pov« dariti, da je bil v času, ko je oblast razpu* stila krajni šolski svet, gerent krajnega šolskega sveta nad pol leta in se pozna de* 10 njegove šolske politike v osnovni šoli še danes. S tem, da je prevzel gerentstvo krajnega šolskega sveta, si je nakopal glo« boko sovraštvo krogov, ki so danes na ko--nju in po Tržiču «e ugiblie marsikaj, zakaj je prestavljen. Da počasti odhajajočega brata, priredi sokolsko društvo za njegovo odhodnico igro erGolgoto«. Po predstavi pa bo v hotelu «Lončar» prijateljski poslovil* ni večer. Tako izgubi Tržič zopet kultur* nega delavca iz vrst državnega uradništva, ki je vztrajal pri svojih mladostnih idealih kljub temu, da ga prav tako more materi* jclne skrbi kakor vse druge. Toda izšel je iz naroda, delal ie za narod in narod ga ohrani v najlepšem spominu. Cerknici pa iskreno čestitamo, ker dobi v svojo sredo moža, ki zasluži spoštovanje. č— Pametna socijalna uredba. Tovarna čevljev «Peko» je uvedla vsakodnevni od* mor med delom ob 9., in sicer za četrt ure, da morejo delavci v miru zaužiti svoje ju* žine. Preje so storili to med delom. Ne* izogibno je bilo, da so prijeli čevlje z mastnimi rokami in da so ostali na usnju mastni madeži in izdelek je bil manjvreden. Sedaj se to ne dogaja več in kakor »fišimo ne zaostaia kapaciteta dela prav nič za prejšnjo. Prav bi bilo, da uvedejo vsa podjetja take pavze, ki bodo na eni strani dvignile zdravje delavcev, ker jim ne bo treba kar požirati južine, delo pa ne bo zaostalo, ker bodo potem hitreje delali č— Beograjski dijaki v Tržiču. V sredo so obiskali maturanti beograjske realke na* še mesto. Ogledali so si tovarno «Peko». predilnico in tkalnico. Globočnikovo fuži* no in Molinijevo papirnico. Z ogledi so bi« 11 izredno zadovoljni, ker so videli res vzorna industrijska podjetja. Tržiško pre* bivalstvo je beograjske goste sprejelo z vso ljubeznivostjo. Tokrat je prevzelo nalogo gostiteljev Kolo jugoslovenskih sester, ki je pod spretnim vodstvom ge. predsedni« ce Polakove naše omladince pogostilo z malo čajanko v telovadnici meščanske šo* le. Mladina te šole je gostom na čast po« novila par točk od Župančičeve akademije. Posebno so gostom ugajale zborne dekla* maciie dečkov. V četrtek so odšli dijaki na Bled in dalje v Bohinj odkoder odidejo preko Ljubljane domov. Iz Tržiča so odne* sli najlepše vtise in jih pride nekaj v po« čitnicah za več dni na Kovce, da prebijejo tu svoje počitnice. Pri tei priliki se je po* kazala potreba, da se v Tržiču osnuje fe* rijalni savez, ki bo trajno skrbel za preno« čišča dijaškim izletnikom, ki posečaio vsa« ko leto v prav velikem številu naše mesto. č— Stanje oblastnih cest. Avtomobilisti, ki prihajajo v Tržič, z grozo opažajo, ka* ko se od dne do dne slabša bivša državna cesta od Kranja do TrfKa. Pomlad bo fe skoro v kraju, pa se še sedaj ni izvršilo redno letno posipanje. Cesta, ki je bila pred leti tako lepa, da je dobil cestni moj* ster g. Debevc od Avtokluba prvo nagra* do, prehaja z neverjetno naglico v nižje kategorije cest. Oblastni odbor opozarja« mo na to dejstvo in ga pozivamo naj ob* drži prevzete ceste vsaj v takem stanju, kakor jih je dobiL č— Delavske davčne knjižice ln občine Uvedba delavskih davčnih knjižic je pri* nesla občinskim uradom ogromno delo. Tr* žiška občina je izdala že okoli 1600 davč* nih knjižic. Od teh jih je vzela predilnica 1250, vsa druga podjetja pa 350. Po teh podatkih je stanje delavcev v predilnici ravno še enkrat tolikšno kakor pred vojno, ostala podjetja pa so padla s številom svo* jih zaposlencev za več ko polovico. Seve* da moramo vpoštevati dejstvo, da stojita dve največji usnjarni. namreč Malijeva in Polakova. Ce bi bili imenovani dve tovarni v polnem obratu, potem bi še imela vsa druga podjetja par sto delavcev manj, ka« kor predilnica sama. č— Imenovanje. Zbornica TOI je ime* novala g Joška Toporiša za svojega za* stopnika v odboru obrtno*nadalievalne šo* le. Do sedaj je bil njen zastopnik trgovec g. Franc Globočnik. Iz Jesenic »— Ktno tn publika. Jesenice imajo pre* cejšnjo kino*publiko, tako iiz Jesenic sa« mih, kakor iz okolice, ter dve kino*gleda* lišči, ki pa v nekaterih pogledih ne ustre« zata. Tako se n. pr. obe blagajni odpreta šele pol ure pred predstavo in je v vesti* bulih običajno gneča. V obeh vestibulih se pogreša garderoba, kar se posebno nepri* jetno občuti v slabem vremenu. Nasvetu« jemo, da se vstopnice oddajajo v pred* prodaji, za katero naj se določi stalen čas, ter da se dvorani odpreta vsaj pol ure pred pričetkom predstave, da se na ta način iz* ogne gneči pred blagajno. Dogajajo se tu* di mučne zakasnitve s programom. Zadnja vrsta balkonskih sedežev v Delavskem do* mu stoji v isti višini s prejšnjimi, tako da publika na teh sedežih vidi le gornjo polo« vico slike in je zaradi tega primorana. da za drag denar stoji med predstavo. De! publike poseča kino v prvi vrsti zaradi or* kestra, ki pa pogosto izostane. Naše kino* podjetja tudi nimajo sTečne roke pri izbi« ri filmov. Že delj časa se nam servirajo z malenkostnimi izjemami tilmi brez sleher* ne umetniške vrednosti. Harry Piela, ki zelo ugaja nadebudnim dečakom in^ Harrv Liedtk_ja vidimo prepogosto. Zrelejše pub* like tak program re zadovolji Na filmskem trgu je na razpolago nebroj res dobrih ameriških, nemških in francoskih filmov visoke kvalitete. Večji nabavni stroški bi se gotovo krili z večjim posečaniem predstav, kar bo značilo lepši moralni in tudi gmotni uspeh. s_ Novi uslužbenlški davek. Namesto dosedanjega davka na ročno delo, ki ie bil ukinjen s 1. aprilom t 1. stopajo v veljavo novi davčni predpisi, tako da bo nameščen* cem in delavcem tukaišnjih podjetij od* merjen pri prihodnjih plačah že davek po novih predpisih Novi davek bo precej niž* ji od dosedanjega, zlasti pri onih, ki imajo številne družine in ki so dosedaj plačeva* li davek na ročno delo ne glede na število otrok in akoravno niso dosegli eksistenč* nega minima Po prejšnjih predpisih ie plačal delavec, najsi je bil samec ali oče številne družine, ako ie zaslužil n. pr. pri 25 dninah 1500 dinarjev, 4050 dinarjev davka Na isti zaslužek pa bo po novih predpisih plačal samec 31 Din, oženjen z enim otro* kom 27 Din. z dvema otrokoma 23 Din s tremi 20 Din ter s štirimi 17 Din Ob^ sojati pa je, da bo po novih predpisih mo ral plačati davek vsak, torej tudi mladost* ni delavci, vajenci, praktikanti in tudi oni delavci, ki so stari nad 65 let in so bili dosedaj davka prosti. Skrajno nesocijalen je predpis davka tudi ubogim upokojencem čijih pokojnina presega 400 Din na mesec. *aj ta ne zadošča niti za najbomejše pre« živi j an je. Iz Trbovelj t— Občinsko posojilo. Ministrstvo financ je dovolilo, da sme občina Trbovlie na* jeti posojilo v znesku 2,500.000 Din To po* sojilo se bo amortiziralo v 15 letih in ne v enem letu, kakor je navedla v pritožbi proti proračunu TPD. Posojilo bo dala Kranjska hranilnica. Navedeno posojilo se bo porabilo v svrhe, ki so predvidene v proračunu. t— Občinska seja. V četrtek popoldne je bila plenarna seja občinskega odbora Raz* pravljale so se večinoma personalne stva* ri in so se izvršile v tajni seii še nekatere prevedbe uslužbencev na podlagi službene pragmatike. Iz Ptuja j— Smrtna kosa ima v zadnjem času v Ptuju zlasti med mlajšimi ljudmi bogato žetev. Pred par dnevi smo pokopali komaj 22«letno hčerko trgovca g. Šoštariča, v če* trtek 321etnega davčnega uradnika g. Kra* šnerja, včeraj pa soprogo posoiilnirnega uradnica g. Lubeca po komaj enoletnem zakonu. Vsi so podlegli zavratni sušiči. Bo* di jim ohranjen blag spomin, žalujočim na* še iskreno sožalje! j— Podružnica SLD v Ptuju obvešča svo* je članstvo in ostale lovske kroge, da se za prihodnjo nedeljo določeni občni zbor ne bo vršil, marveč se preloži na pozneiši čas, o čemer bodo vsi pravočasno obve* ščeni. Vremensko poroči Io Meteorološki zavod » Ljubljani 20. aprila 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas 1 el CO t a B u f~ a •21 fČ opazovanja Ljubliana 59 1 64 ■ S- Maribor . , 4 00 Zagreh .... o 59- 7 '3 Beograd , . 5S3 7 9 Sara levo 7S5 7 8 99 Skoplie 55 9 13 94 Dubrovnik /55 7 91 Split 7. 7533 12 95 Smer »etra io brzina v metrih NE 2 NE 2 NE 4 NE 3 mirno mimo NE 2 NE 1 o •S<= •lo 10 1 o 10 1< 10 10 10 Padavine Vrsta v bud do 1 are dež 12.1 dež 4.0 dež 5.0 dež 1.0 dež 10.0 dež 180 dež 6.0 19.25. t«««»ji» uu ZHIlHja W . ..----' » n Najvišja temperatura danes v Ljubljani 6.5 C, najnizqa 4.5 U. Dunajska vremenska napoved sa soboto: V južnih Alpah večinoma oblačno, morda tudi padavine. Nekolik«, toplejše. Tržaška vremenska napoved za soboto: Zmerni vetrovi, z močnejšimi sunki iz vzhoda ia severovzhoda. Nebo oblačno, morda nekoliko dežja; pozneje spremenliivo in iasno. Temperatura od 8 do 15 stopinj. Morje mirne. Tujski promet v Sloveniji Ljubljana, 20. aprila Doipoldne se Je vršila v mali dvorani Zbornice TOI redna glavna skupščina Zveze za tujski promet, ki so se je udeležili odlični zastopniki propagande iz ljubljanske in mariborske oblasti. Zborovanje je otvoril predsednik, dvorni svetnik dr. Rudolf Marn ki je po formalnostih pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnike obeh velikih županov. obl. odbora, magistrata, pošte, mariborske Zveze za tujski promet. Zbornice TOI SPD. Avtokluba in ostale. Iz poročila o delovanju Zveze, ki ga je podal ravnatelj g. Pintar in ki je izšlo v posebni brošuri, sledi, da je bila Zveza tekom poslovnega leta izredno agilna in se le udejstvovala oovsod. kjer je šlo za popularizacijo lepot naših krajev. Ugotovljeni statistični podatki kažejo, da le bilo delovanje Zveze »osebno lani izredno usoeš-no. Krepko moralno oporo le uživala Zveza v oddelku za tujski oromet v ministrstvu trgovine in industriie. kojega Šef ie naš rojak g. dr. Ciril Žižek, materijaIno pa se je naslanjala na centralo »Putnika« v Beogradu. Spričo velikega zanimanja nemških turistov za naše kraje ie lani posvetila Zveza glavno nažnjo propagandnemu delovanju v Nemčiji in Avstriji. Pričela oa le tudi z Intenzivnim delom v Češkoslovaški in Madžarski ter nadaljevala akcijo v vseh ostalih državah, da, celo v severni in Južnt Ameriki. V svet so šli prospekti in brošure v nairazličnejših jezikih. Usoehl so se v sezoni več ko lasno ooka,zall. Obisk le bil rekorden. Kakor kaže statistika, ie lani po-setilo Slovenijo blizu 100.000 oseb. Zveza šteje 52 društev in korporacij. interesiranih na procvitu našega tujskega prometa. Za pospeševanje zimskega športa le Zveza vodila stalno zimsko-sportno informacijsko službo ter tudi gmotno podprla zgradbo smuške skakalnice v Mojstrani kjer so se vršile uspešne smuške skakalne tekme. Zveza je napravila vloge na razna ministrstva in druge centralne oblasti glede olajšav za potovanja v naše kraje Zveza se le potom ravnatelja 'g. Pintarja udeležila raznih gospodarskih konferenc in posvetovani. posebno onih. ki so bila važna za razvoj tujskega prometa. Vzdrževala se ie Zveza izključno le s prispevki svojih članov, dohodkov svojih objektov" ter iz prodaje voznih listkov. Predsednik dr. Marn je v svojem poročilu pojasnil odnošaje Zveze napram »Put-niku» in naglasi!, da je z določbo novega finančnega zakona, po kateri lahko prometni minister sklene definitivno pogodbo s »Putnikom« za prodajo železniških kart, dana solidna podlaga za nadaljnie delo. Družba »Putnik« oddaja namreč ves svoj čisti dobiček od te prodaje za propagando tujskega prometa. Upoštevati je treba, da dobiva Zveza na članarini samo 16.000 Din letno, izdaja pa okoli 100.000 za propagando in je doseženi uspeh gotovo velikega pomena. Treba pa bo v bodoče dajati tudi našim letoviščem podpore za olepšavanje# kajti lepota in udobnost privabljata tujca. Iz poročila blagajnika g. Štruklja izhaja, da je imela Zveza 156.738 Din dohodkov te* 143.678 Din stroškov. Imovina Zveze znaša 225.957 Din. V imenu nadzorstvenega odbora je dr. V. Gregorič oredlagal. naj se izreče odboru absoluiorij. kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik dr. Marn je nato pohvalno omenil delo Zvezinega uradništva. predvsem inicijativnega ravnatelja g. Pintarja ter predlagal občnemu zboru, naj se uradni!t.tvu ter z. ravnateiju izrazi zahvala. Predlog je bil soglasno sprejet. Dalje je bil sprejet tudi nredlog. da naj ostane članarina v dosedanji višini. Nato se je razvila živahna debata, v kateri so bili podani od mnogih strani najrazličnejši predlogi glede izboljšanja in čim intenzivnejše propagande tuiskega prometa v naših krajin Sprejet je bil predlog ravnatelja dr. Štera iz Rogaške Slatine, nai Zveza v sporazumu z mariborsko Zvezo orične izdajati že letos svoj vestnik za tujski oromet Izvoljen je bil tudi priprav-lialni odbor ki ga tvorijo gg dr. Ster. dr Šubic. nadsv. Oovekar dr Šarabon in ravnatelj Zveze g. Pintar. Zastopnik Avtokluba dr. Pavlin le poročal. da bo Avtoklub kraljevine SHS letos v maju priredil na povabilo nemških avtomo-bilistov izlet v Nemčijo ter bodo udeleženci. ako stopi Zveza za tujski oromet v Av-toklnbom v stik uporabili izlet za propagando naših krajev Apeliral je dalje na Zvezo, naj posreduje pri merodajnih čini-teliih v orometnem ministrstvu, da se zaradi smuške sezone, k' traja uri nas do konca iuliia razširijo do takrat tudi z njo vezane železniške ugodnosti. V nadaljnjem ie priporočal da bi se poklicani fak^orii zavzeli tudi za uvedbo motornih železniških voz na železnicah v Sloveniji Dva taka voza prideta bale že v kratkem k nam na Gorenjska Treh* je tudi. da se revidirajo državne takse na avtomobile, da ne bo tu-iec. ki se mudi pri nas morda samo 14 ali mesec dni olačal takse za vse leto. kar hi ga gotnvr ndbifMo od naših krajev Bleiski župan dr De Gleria ie nag^šai potrebo da bi Bled s Kranjsko go^o in Bohinjem izdajal skunne reklamne prospekte ki bi bili neneiši in učinkovitejši. Tajnik Zbornice TOI dr Ples le govoril o potrebah izboljšanja železmiškega tvro-meta in o ukreoih. ki iih ie v tem ooglfdu Zbornica že storila. V tarifnem odboru bo zbornični zastopnik še nadalje vztrajal na stališču da se mora na vsak način ugoditi upravičenim zahtevam. ki so bile stavljene v svrho Pospeševanja tujskega prometa. Oblastni odbornik prof. Jarc je zagotovil, da »bo oblastni odbor Zvezo v polni meri podpiral, ker da se naša samouprava prav dobro zaveda važnosti tujskega prometa Oblast ima terjati od države 20 milijonov in bo skrbela v prvi vrsti, da se izboljšajo in spravijo v red naše ceste. Oblast bo stopila v stik tudi z nekim zagrebškim avtobusnim podjetjem, ki namerava organizirati tudi ori nas na deželi sistematično urejen avtobusni promet V debato ie končno posegel tudi zastopnik SPD g Hrovatin ki je priporočal, naj se skuša z intervencijami dnsečl. da ostanejo tudi v letošnll sezon' Izletniški vlaki v istem številu kakor lani. odnosno naj se še razširijo in naj se podelijo potnikom en^ke vozne olajšave kakor oreišnja leta. Po soglasnem odebreniu nasvetov in načrtov za bodočnost ie predsednik dr. Marn lepo usoelo zborovanje zaključil z zahvalo vsem. ki se udeistvuiejo v naši tujsko -prometni propagandi ter za njo žrtvujpjo trud in delo v prid našim krajem in našemu prebivalstvu. Gospodarstvo = Pred delnim izplačilom ie ne likvidirane druge tranše Blairovega posojila. Kakor znano, naša država od druge tranše Blairovega posojila še ni prejela izkupička od nominalnih 15 milijonov dolarjev, ker se ima ta denar porabiti izključno za gradbo jadranske železnice. Ostalih 15 milijonov dolarjev pa je država že prejela Iz Beograda poročajo, da bo sedaj, ko je v finančnem zakonu točno določena trasa jadranske železnice. banka Blair & Co. izplačala naši državi na račun del, ki so bila dosedaj že izvršena na tej trasi, nekaj milijonov dolarjev. Nadaljnja izplačila se bodo po pogodbi izvršila po vrednosti izvršenih del. Zanimivo je, da nam bo banka šele sedaj, ko je preteklo že leto dni odkar je bila izvršena emisija tega posojila v Newyo-ku. izplačala prve zneske na račun omenjenih nominai nih 15 milijonov dolarjev. Krivla seveda ne zadene banko, kajti po pogodbi se ima ta ienar izplačati le za izvršena dela na trasi jadranske železnice. Zavlačevanje gradbe je že dosedaj povzročilo naši drživi znatno izgubo. Naša država mora za neizrabljeni del tranše (15 milijonov dolarjev nominalnih) redno plačevati 7 % obresti, dočim nam banka za naloženi izkupiček emisije, ki odgovarja nominalnim 15 milijonom dolarjev, torej za vsoto 12.8 milijona dolarjev priznava le 2.5 % obresti. Izguba zaradi razlike na obrestih znaša že dosedaj okrog 40 milijonov Din. Ta izguba pa se bo še povečala, in sicer za čas. dokler nam banka ne bo izplačala vseb 12.8 milijona dolarjev, ki so namenjeni za to železnico. Krivda za to izgubo zadene vlado, ki je pustila takoj emitirati celotno drugo tranšo posojila v višini nominalnih 30 milijonov dolarjev, čeprav je morala vedeti, da zaradi nezadostnih priprav za gradbo jadranske železnice ne bo mogla takoi razpolagati z izkupičkom za oni del tranše. ki je namenjen izključno za gradbene stroške te železnice. = Nove določbe glede oprostitve od uvoznih carin. Da bi se preprečile eventualne zlorabe z uvoženim blagom, ki je po predlogu zakona o splošni carinski tarifi oproščeno od uvozne carine, je finančni minister izdal odlok, po katerem je za oprostitev carine poleg pogojev po razpisih C. Br 29.572 /25 in C. Br 39.200/26 izpolniti tudi pogoj, da ie blago prispelo neoosredno na naslov one osebe, ki ima pravico na oprostitev, in ne na naslov druge osebe, ki bi šele s prenosom tovornega lista prenesla blago na ono osebo, ki ima pravico na oprostitev. V odlokih generalne direkcije carin glede oprostitve bo v bodoče 'zrecno rave-deno, da velja oprostitev samo. če prosil*; pri carinjenju predloži originalni tovorni list, po katerem je blago prispelo neposredno na njegovo ime. Če prosilec ne predloži takega tovornega lista, note m izgubi odlok generalne direkcije svojo veljavo. Deklaracije z zahtevo po oprostitvi na podlagi odloka generalne direkcije, katerim ni priložen originalni tovorni list, se bodo vračale predlagateljem. Take deklaracije je treba predložiti upravnikom carinarnic. Poleg^ originalnega tovornega lista je treba priložiti deklaraciji tudi prepis tovornega lista, katerega ima carinarnica overiti in priložiti unikatu deklaracije. Da uvozniik v prehodni dobi ne bi bili oškodovani, morejo do 1. junij?! t. 1. obvestiti generalno direkcijo o dosedaj izvršenih naročilih blaga, ki ne bo od-premljeno na njihovo ime. V teb primerih se bodo izjemoma in ne glede na gornje določbe izdali odloki o oprostitvi od uvozne carine. = Likvidacija državnih obveznosti h prejšniih let. Finančni minister je podpisal navodila o načinu porabe kredita iz partije 65., ki je namenjen za likvidacijo državnih obveznosti iz prejSmiih let. Po teh navodilih se bo likvidacija državnih obveznosti iz preteklih proračunskih let, počenši od prvega proračunskega razdobja, vršila strogo po kronološkem redu postanka obveznosti, dokler ne bo kredit iz te rartije izčrpan. = Uredba o prodaji vrednostnih papirjev na obroke. Generalna direkoija doteov je izdelala načrt uredbe o kupovanju in pro dajanju vrednostnih papirjev na obroke in ga predložila v proučevanje ministrstvu za trgovino in industrijo. Po končni redakciji, ki bo v tekočem tednu sporazumno izvršena med finančnim in trgovinskim ministrstvom, bo urpdba objavljena v rSlužbenih Novinah> Kakor znano, je finančni minister 7 finančnem zakonu dobil pooblastilo, ia sporazumno s trgovinskim ministrstvom izda to uredbo, ki je potrebna, da se obročna prodaja vrednostnih papirjev, predvsem Vojne škrde uredi po zakonu. Z obročno nrodajo vrednostnih papirjev se zlasti v Srbiji peča mnogo ljudi ki ne morejo nuditi nikske garancije za pravilno poslovanje. Obveznice. ki so bile prodane, so prodajalci pogosto dali v lombard. kar pa v principu ne sme biti d(\olieno. ker pri eventualnem nadcu tečaja 'lotičnega papirja lahko nastane za kupca revarnost izgube. Zato je in-te-*esu kv'i«€v kak"? tudi solidnih tvrlk. ki se bavijo s to kupčijo, da se ti posli zakonsko regulirajo = Pred novimi hirijami v našem banfear-stru. Koncentracija v jugoslovenskem banka rstvu v zadnjem času leno napreduje. Iz Zagreba poročajo, da se trenutno vršijo zaključna pogajanja zaradi fuzije neke zagrebške velebanke z neko beograjsko banko^ Na vidiku so še neke druge fuzije med našimi večjimi denarnimi zavodi. Pri vseh teh pogajanjih igra odločilno ulogo inozemski kapital. ki je pripravljen staviti našemu banka rstvu na razpolago velika denarna sred-stva. = Tarifni boj med Hamburgom in Trstom. Te dni so bila v Pragi končana ponovna posvetovanja med predstavniki češkoslovaške. avstrijske, jugoslovenske. madžarske in italijanske železniške uprave zaradi ureditve tarifnega razmerja med Hamburgom in Trstom, da se onemogoči ponovni konkurenčni boj. Posvetovanja zo-pet niso dovedla do rezultata. Ker pa sedanji začasni dogovor poteče koncem junija, bo potrebno, da še v najkrajšem času dose že sporazum. Borze 20. aprila Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Devize na London, Prago in Dunaj so nekoliko popustile. Potrebo v devizah na Trst Newyork in Berlin je krila privatna ponudba, potrebo v ostalih devizah pa. kakor običajno. Narodna banka. Večji promet ie bil v devizah na Prago, London in Curih. Na zagrebškem efektnem tržišču so se te čaji Vojne škode pri slabem prometu gibali na včerajšnji višini. Promptna notira 480 d« 432, trgovala pa se je kasa po 43045 in u maj po 431- Med bančnimi papirji so 6e tr-govale: Kreditna po 85, Hipo po 58 — 5845, Jugo po 88 — 88 in Praštediona po 807-5. Industrijske vrednote so bile zanemarjene. Zaključki so bili samo v Danici po 150 in v Sederani (Osijek) po 525. Vevče in Trbo-veljska notirata nespremenjeno Tvornica vagonov se je ponovno okrepila ter notira 62.5 — 75 brez zaključka. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 0 — 22.9175, Berlin 13.57 - 13.60 (13 585). Budimpešta 0 — 9.9222 Bruselj 0 — 7 9355. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095). Dunaj 7.9795 — 8.00955 (7.9945), London 276.98 — 277.78 (277.38). Newyork 56.7 — 56 9 (56.8) Pariz 222.71 — 224.71 (223.71), Praga 167.93 — 168.73 (168.33). Milan 298.5 - 300.5 (299.5). Zagreb. Dunaj 7.9795 — 8.0095, Berlin 13.565 — 13.595. Budimpešta 9.9072—9.9372, Milan 298.49 — 300.49, London 276.98 do 277.78, Ne\vyork kabel 56.803 - 57.003, Newvork Ček 56.697 — 56.897. Pariz 222.71 do 224.71. Praga 167 93 — 168.73, Curih 1093.5 — 1096.5; dolar 56.2 - 56.4. Trst. Beograd 33.23 — 33.53, Dunaj 283.75 do 269.75, Praga 56.025 - 56-325, Pariz I 74.45 — 74.75 London 92.49 — 92.69, New-york 18.90 - 18.96, Curih 364.25 — 366.25; dinarji 33.25 — 33.75. Dunai. Beograd 12.49 — 12.53, Berlin 169.64 — 170.14, London 34.63625—34.73625, Milan 37.41 — 37.51, Newyork 709.25 do 711.75, Pariz 27.9150 — 28 0150, Praga 21.01375 - 21.09375, Curih 136 73 - 137.23. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.05, Newvork 518.75. London 25.32625, Pariz 20.425 Milan 27.34. Praga 15.37. Budimpešta 90.60. Bukarešta 3.24, Sofija 3.74, Varšava 58.15. Dunaj 73. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.15, v Berlinu 7.3S& Efekti. Ljubljana. Investicijsko 89.5 — 0, agrarne 58 — 0, Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Praštediona 806 — 0, Kreditni zavod 157 _ 175. Vevče 135-0, Ruše 265 - 280. Stavbna 56 — 0, Sešir 110 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 430 _ 432. kasa 430 — 432, za maj 434 do 436, za december 460 — 465, investicijsko 89.5 — 90, agrarne 58.25 — 58.5; bančne vrednote: Kreditna 85 — 86, Hipo 58 do 58 5. Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 127 — 0, Praštediona 807.5 — 810, Srpska 134 — 136, Poljo 16.25 — 16.5; industrijske vrednote: Našička 1800 — 1850, Gut-mann 200 — 212.5, Slavonija 12 — 14. Danica 147 — 153, Drava 370 — 375, Sečerana Osiiek 525 — 540. Tvornica vagonov 62.5 do 75, Vevče 138 — 142.5, Dubrovačka 430 do 440, Trbovlje 491 — 498. Blagovna tržišča Z lesnega trga. V lesni kupčiji v Sloveniji se je v zadnjem času pojavil nekak zastoj, kar je pripisati dejstvu, da so produ-centi dobro preskrbljeni z naročili in ne morejo sprejemati novih naročil. Povpraševanje pa .ie dalje živahno. Trenotno se iščejo remelini v raznih dimenzijah in dolžinah (vezani v zvezke, okrog 2000 m3), dalje hrastovi pragovi. 2.60 m. 15 /25 X lo, fco Sušak; Italija išče rezan les v špecijalnih merah in drva za poletno sezijo. Split bo potreboval mnogo blaga (trami, bukovi-na mecesen, bor) iz Slovenije. Vendar kupčija s Splitom sedai ni več mogoča, ker se pristaniščna tarifa ne tolerira vee za blago, ki se ne izvaža preko morja, temveč sluzi tamošnjemu konsumu. To povzroča Sloveniji veliko škodo, kajti baš letos potrebuje Dalmacija zaradi velikih investicij (gradbe velikih hotelov) mnogo blaga, ki bi ga v prvi vrsti kupovala v Sloveniji Pri uporabi lokalnih tarif pa se seveda prevoz v Split tako podraži, da kupčije niso več mogoče. Slovenski gospodarski krogi morajo zastaviti vse sile. da se prizna Sloveniji za prevoz v Split pristaniščna tarifa ne glede na to. ali pre blago po morju ali pa ostane ▼ Dalmaciji. — V Italiji je lesni trg zadnje tedne nekoliko živahnejši, vendar se *ehka pričakovanja glede na povečanje gradbene delavnosti še niso uresničila. Povpraševanje je trenotno za boljše blago. Cene so še vedno razmeroma nizke. V Nemčiji se je tendenca na lesnem trgu zaradi nejasnih izgledov za bodočnost nekoliko poslabšala. Konkurenca Rumunije postaja za naš izvoz ob-čutnejša Rumunski izvoz je vedno živahnejši. Zlasti v Nemčijo je bil v zadnjem času izvoz zelo močan. Ljnhl&nska blagovna borza (20. t. m.) Les: Tendenca živahna Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon bukovega oglja, I.a. suhega, vilanega, feo vagon meja po 90 in 3 vagoni desk. 18 mm, monte, fco vagon meja po 485. Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 392-5 — 395, slavonska, promptna po 387.5 — 390; turščica (slovenska postaja navadna tarifa, plač 30 dni): baška. promptna po 310 — 315. za maj po 315 - 320. činkvantin po 320—325; oves: bsški, zdrav, reše^an promptni po 305 do 310; moka: , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 535 — 545. Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca čvrsta. Promet: 27V2 vag. pšenice, 9 vag. ječmena, 153 vag. tnrščice in 0 vag. moke. Cene pšenici, turščici in moki so se ponovno dvignile. Pšenica: baška, 77-78 kg 355 - 357.5; baška. 78-79 kg 555 do 557.5: baška (Tisa). 78-79 kg 357.5 do 360. Ječmen: baški. 64-65 kg 295 — 300; makedonski 245 — 250. Turščica: baška 270 — 272.5: baška in sremska. za maj 275 do 280; za junij 277.5 — 282 5. Moka: baška <0g» in 460 do 470; <5> 440 — 450; <6> 400 — 410; <7» 340 — 345. Dnnajska borza «a kmetijske proizvode (19 t. m.) Pod utisom ugodnejših ameriških notacii je bila tendenca na dunajski borzi čvrsteiša. Čeprav ie bilo zanimanje zaradi neugodnega vremena v Češkoslovaški in Poljski živahnejše, vendar ni prišlo do večjega prometa. Povpraševanje je bilo za pšenico nove letine in za rž, ki se je podražila. Za turščieoiele malo zanimanja Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 43 5 do 44.5. madžarska Tisa (81-82 kg) 47.75 lo 48.25; rž: marchfeldska 44 — 445* " T' ščica: 36.25 — 37; oves: domači 36.7a do 37; madžarski 38-5 — 39. Zemlja se trese, zvonovi zvonijo Not potres v Bolgariji: na tisoče hiš porušenih, mnogo ljudi mrtvih in ranjenih; ogromna materijalna škoda. — 30.000 oseb brez strehe! Po usodepolnem potresu, ki je zadel Bolgarijo koncem prošlega tedna, so se potresni sunki ta teden zopet ponovili — na žalost z mnogo strašnejšim izidom kakor se je pričakovalo v pr-/em času. Drugi potres, hujši od prvega, je razdejal mnogo vasi, zahteval je nekaj sto žrtev, nad tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Po dosedanjih podatkih je več tisoč hiš razdejanih, 1200 pa tako narušenih, da ljudje v njih ne morejo bivati Najgroznejše na drugem bolgarskem potresu je to, da so se ob valovanju zemlje oglasili zvonovi v sofijski cerkvi Aleksandra Nevskega. Sunki so bili tako močni, da so kemblji udarjali ob bron, ki je turobno odmeval v črno noč. Vmes je žvižgala burja, divjala je nevihta in skozi noč so švigali bliski kakor kače. V Plovdivu, ki je po novi potresni katastrofi najbolj prizadet, so potresome-ri zaznamovali nad 30 sunkov. Mesti Čirpan in Borisovgrad sta skoraj razdejani. Pretrgane so tudi brzojavne in telefonske zveze ter železnice. V Cir-panu je poškodovanih okrog 2000 hiš. v Borisovu pa 1000. V primeri z mate-rijalno škodo je število človeških žrtev naravnost malenkostno. Bolnice so pa seveda prenapolnjene in primanjkuje že postelj. Postaviti so morali že šotore ta ranjence. Ponekod so razpadli celi griči, drugod so se doline izravnale z ravninskim terenom. Pokrajine so dobile čisto drugačne lice. Podzemski sunki še vedno niso minili. V podzemlju se čuje vot-jo bobnenje, ki navdaja prebivalstvo z neskončnim strahom. Kakor omenjeno, je Plovdiv najbolj poškodovan. Velik železniški most je s postajo vred izginil z zemeljskega površja. Sunki so pretrgali tračnice na 20 m daljave. Proga se je mestoma po-greznila za 4 m v globino. Epicenter potresa je bil v Sadovn. Sunki so se začeli okrog polnoči in so trajali do rane zore. Prizadeto ozemlje znaša 900 štirijaških km površine. Zelo čudno je, da so bili najmočnejši prvi in poslednji sunki. Ti so povzročili največ škode. Železniški promet v Bolgariji je ustavljen, vse delo je posvečeno ranjencem, ki še vedno niso dovolj na varnem. Računa se, da je okrog 30 tisoč ljudi brez strehe. Sofija, 20. aprila, s. Bolgarska brzojavna agentura sporoča: Razen neznatnega dela v sredini mesta, ki obsega v premeru kakih 400 m hribovito površino mesta, je Plovdiv zaradi potresa težko prizadet v vseh delih. Med po- __ . , , , , 0 .... škodovanimi poslopji je tudi bolnica in Kanadska letalca Duke-bchiller katoliška cerkev. 11 vasi v okolici je in Cuvillier, tako razdejanih, da gleda le nekaj hiš prv! zgoraj, drugi v spodnjem krogu, u sta kot izpod razvalin. Število žrtev stalno ra- prva odletela na pomoč posadki .Bremena II.« ste. Dosedaj so našteli nad 100 mrtvili. na Qreeuiy isiandu Število trupel pod razvalinami še ni znano; tudi ranjencev še niso mogli prešteti, ker se je prebivalstvo porazgubilo na deželo. Kralj Boris je obiskal Plovdiv in vse prizadete občine ter osebno dajal naloge, da se pomožna akcija pospeši. Med prebivalstvom v Sofiji vlada slej ko prej velika panika. Številne rodbine so zapustile prestolnico ter vzele seboj žimnice in odeje ter prebivajo na prostem. Cesto se vidijo avtomobili in druga vozila, ki so prirejena za ležišča. Škoda, ki jo je povzročil ponoven potres, se ceni na več 100 milijonov levov. Sofija, 20. aprila, s. V razgovoru z zastopnikom bolgarske brzojavne agen-ture je izjavil ministrski predsednik Ljapčev: Potres 14. t. m. je divjal na površini kakih 600 kvadratnih kilometrov, dočim je ponoven potres 18. t. m. zadel le površino kakih 400 kvadratnih kilometrov. Zadnji potres pa je povzročil veliko več zia. ker je divjal sredi gosto naseljenega ozemlja, na katerem šteje samo mesto Plovdiv skoraj 100.000 oseb. V mestu je komaj par hiš, ki nudijo popolno sigurnost za bivanje. Skoraj 80.000 rodbin je brez strehe. Število mrtvih znaša nad 100, število ranjenih pa 400 — Promet z mednarodnimi vlaki skozi Bolgarijo je ustavljen. Vojaška revija v Gibraltaru Vrhovni poveljnik angleške sredozemske vojske, admiral Roger Keves, je inšpiciral te dni v Gibraltarju posadke sredozemskega b rodov j a. Slika kaže prizor s te revije s 400 m visoko gibraharsko pečino v ozadju. V sledovih Verneovih junakov. Nag list Je poročal že večkrat o 15-letnem Dancu Palleju Huldu. ki se Je odpravil pred kakšnim mesecem na pot okoli sveta, po načinu Verneovega Junaka Phileasa Fogga. Zadnja poročila so javljala, da se vrača iz Sovjetske Rusije v domovino po srečno uspelem potovanju. Mlademu Junaku Je prirejala mladina povsod, zlasti pa v Rusiji, navdušene sprejeme. Operirane bezgavke V Ameriki so napravili statistiko o uspehih, ki jih izkazuje operativna odstranitev bezgavk pri otrocih. Zdi se, da vpliva takšna operacija zelo dobro j zlasti na revmatske bolezni. Pri 20.000 neoperiranih otrocih je bilo na revmatičnih srčnih boleznih bolnih 584 otrok, pri 20.000 operiranih pa samo 450 in ; še pri teh je obstaja'a srčna bolezen v 83 odst. vseh slučajev že pred opera- ; cijo. Tudi pri škrlatici so se pokazali dobri rezultati: neoperiranih otrok je bilo na nji bolnih 16 odst.. operiranih pa ; samo 7.6 odst. Vendar so neki zdravniki mnenja, da so onerirani otroci bolj podvrženi tuberkuloznim boleznim. Tep^n? frto^alinia Belgijska kra'j3vska dvojica je pose-tila Kodanj. Ob tej priliki si je hotela kra'jica v družbi z dansko kraljico ogledati zavod za izdelovanje serumov. Neka novinarka je prosila vodstvo zavoda, da bi smela obe kraljici med ogledovanjem fotografirati, a ji je bi'a prošnja odbita. Toda novinarka se za to ni zmenila. prišla je pred zavod in ie nastavila svoj aparat v trenutku, ko sta vladar-ki izstopili iz avtomobila. Tedai je planil vratar zavoda znan surovež. k fo-tografinji in jo pobi' s pestio na tla. Prizor ie nanravil na obe kraliici seveda zelo mučen vtis. Ubogo žensko so odpeljali v bolnišnico. Klub samomorilcev V Grunewaldu pri Berlinu je ustrelil 21 letni Rus Aleksej Franki svojo 22-letno prijateljico Kaminskajo in izvršil potem samomor. Preiskava je dognala, da sta pripadala oba nekemu ruskemu dijaškemu društvu v Berlinu, ki se je pri še natančnejši preiskavi razkrinkalo kot klub samomorilskih kandidatov. Cilj njegovih članov je bil ta, da bi čim prej izginili s sveta. V tem stremljenju jih je podpirala notorična beda med rusko emigracijo. Pred smrtjo sta odposlala oba navedena samomorilca članom poslovilno pismo, v katerem sta jih pozvala, naj jima kmalu sledijo. Fatamorgana med morjem in nebom Irski major Fitzmaurice popisuje vožnjo čez Ocean. — Privid utrujenih živcev. — Letalci dvomijo, da lete nad kopnino. — Psi, ki vlečejo sani ~ volkovi. — Nadomestni propeler za »Bremen«. 2e teden dni prinašajo svetovni listi , mi s pustim skalovjem. Križarili srna podrobna poročila o poletu letala «Bre- ; sem in tja in smo se naposled odločili men* iz Baldonnela na Irskem proti I za^ pristanek. Ameriki. In kljub temu, da se je pora- I bilo za te popise cele sode črnila, cele i vagone barve, je svet doznal jedva mal j delec tega, kako se je počutila posad ka letala na 35 urnem poletu. Tudi na tej transoceanski vožnji so igrali, kakor v vseh podobnih podjetjih, glavno vlogo — človeški živci. Za polet čez Ocean so predvsem potrebni dobri in močni živci. Potrebna je silna energija, škodljiva pa je celo naj-neznatnejša narkoza, ki lahko omami živce, jih utrudi in uspava, da odpovedo službo. Ce se to zgodi, nastopi sigurna katastrofa. Približno pred letom dni sta letela čez Ocean francoska avijatika Nun-gesser in Coli. Tik pred startom na Le Bourgetu pri Parizu sta povžila precejšnje doze kofeina. Nadejala sta se. da bo narkotikum deloval nanju stimulativno, da bo kofein povečal njuno odporno silo. Varala sta se. Kofein je deloval baš nasprotno. Kmalu ie nastopila utrujenost, depresija — in prišlo je do katastrofe... Lindbergh je spal pred svojim poletom samo 2 uri in je letel 33 ur. Po-vžil ni nobenega stimulativnega sredstva, odklonil je celo črno kavo. Edino s tem ie ostal gospodar samega sebe. Tudi Chamberlain ni hotel povžiti kofeina. Vzel je s seboj na pot dve steklenici neke svežilne piiače brez omamljuiočih narkotičnih sredstev. Enako sta ravnala francoska letalca Costes in Le Brix ter posadka letala «Bre- men», Fitzmaurice. Koehl in Hiihnefeld. * Major Fitzmaurice objavlja v «New-york Timesu« sledeče velezanimive podrobnosti o prekooceanskem poletu: Ko se je aeroplan v Baldonnelu dvignil kvišku, je zavozil med čredo ovac in je eno ovco pomendral in raztrgal. K sreči je bila nezgoda s tem končana, čeprav je v začetku kazalo, da bo aeroplan raztrgal celo čredo. Jedva smo utekli prvi zapreki, že se ie pojavila druga: letalo se je malone zaplelo med veje nekega drevesa blizu letališča. Leteli smo, leteli, leteli. Našega duševnega trpljenja ni moči popisati. Borili smo se z viharji, nalivi, snežnimi meteži, z oblaki in gosto meglo. Ves čas smo nihali med življenjem in smrtjo. Slednjič, ko smo dosegli kopnino, smo z grozo ugotoviii, da pohaja bencin. Imeli smo le še za tri ure goriva. Naša izmučena domišljija je začela navze-mati take oblike, da bi nas lahko stala življenja. Slikala je pod nami cvetoča mesta in pokrajine — hiše in naselbine, ki so se izkazale pri natančnejšem opazovanju z daljnogledom za prevaro. V resnici ni bilo pod nami ne gozdov ne polj. ampak morje, strašno rjoveče morje, ki je zahtevalo žrtev... Šele pozneje smo z eksplozijo plinskih bomb dognali, da smo res nad celino, da letimo nad prostranimi ledenimi po1]'!, nad gozdovi, pokritimi s snegom, nad gora- Ko smo se spustili tako nizko, da smo lahko s prostim očesom opazovali okolico, smo uzrli stolp, o katerem smo se pozneje uverili, da je svetilnik, blizu njega pa sani s pasjo vprego, a pse smo imeli za volkove. Prvi, ki je ugotovil, da se nahajamo že v področju Amerike, sem bil jaz. Menil sem pa v prvem hipu, da smo zašli na Gronlan-dijo. Nikoli ne bom pozabil trenutka vzhičenosti, ki se me je lotil, ko sem ugledal pod seboj štiri ljudi. Bučanie propelerja jih je privabilo do nas. Začeli so se manevri za pristanek. Koehi se je še najbolj obvladal, Hiihnefeld jt skočil prvi iz letala in je stekel naravnost k čuvaju svetilnika Lepanclierju kjer je dobil obuvalo. Koehl je dobil pr pristanku udarec v čelo. Rana je lahkega značaja. Končno izraža Fitzmaurice domneve da so našli Nungesser in Coli, Minchen Hamilton ter Hincliffe smrt najbrž e \ bližini Nove Fundlandije. Vetrovi so jil gotovo gnali daleč proti severu in so jih treščili v morje. Muray Bay, 20. aprila. Junkersovo letalo «S 13» je dospelo iz Montreala semkaj. Tu so mu brž odvzeli propeler ter ga poslali na Greenly Island, da bo mogel aeroplan «Bremen» z njim vzleteti. V fraku iz Berlina v Ženevo. Največji in najmanjši član ženevske Mednarodne zveze hotelskih in restavracijskih uslužbencev, nad 2 m dolgi plačilni natakar Oskar Rische in sam 1.58 m visoki plačilni natakar Reinhard Hirth, oba v Berlinu, sta sklenila, da se podata peš iz tega mesta v Ženevo, in sicer bosta oblečena v frak. Vsak dan menita prepotovati 25 km. Ker znaša pot 1450 km, dospe ta na cilj sredi junija. Proces proti atentatorju preložen. Obravnava proti Alkibijadu Bebiju, ki je umoril albanskega poslanika Ce-na-bega v Pragi, bi se morala začeti te dni, a so jo preložili na jesensko porotno zasedanje, ker se vodi preiskava v tej smeri, da so bile v atentat zapletene še druge osebe, ki jim je bil Bebi samo za orodje. Preiskava pa se nadaljuje zelo počasi, ker ji ne nudi albanska vlada nobene pomoči. Preveč velesejmov. V Rimu sta se sestala predsedniKa angleške in laške zveze industrijalcev. Ob tej priliki sta izdelala predloge za pritegnitev industrijalcev v obeh deželah k sklepu ženevske konference, da bi sodelovali pri omejitvi števila velesejmov. Po tem sklepu naj bi se vršil v vsaki državi vsako leto samo po en mednarodni velesejem splošne vrste, in sicer v meddržavno določenem času. Priprave za polet na severni tečaj. Nobllov zrakoplov »Italla« ie točasno v popravilu pri Stolpu. Pred lopo Je kakšnih 12.00® pfto-skih bomb s približno 6000 m3 vodikovega plina, s katerim bodo zrakoplov znova napolnHL Slika nam kaže to ogromno zalogo. V Kingsbayu na Spicbergih pripravljajo stično zalogo n zadnjo napolnitev pred končnim poletom na tečaj. L M. Barrles Moj brat Henrik Prav za prav nisem nikdar imel brata Henrika in vendar ne morem reči, da bi bil tisti Henrik slepar. Bil je mož svoje vrste; danes mislim nanj brez vsakršne togote. Prvič sem bil slišal o i njem pri Pettigrewu v londonskem predmestju, ki leži tako srečno, da lahko opraviš pot tja in nazaj v enem dnevu. Spominjam se, da sem pravkar preizkuševal nove svalčice, ko mi je Pettigrew omenil, da je kosil z možem, ki pozna mojega brata Henrika. Ker imam samo enega brata, ki mu je ime Aleksander, sem takoj vedel, da se je bil Pettigrew zmotil v imenu. «Oh. nikakor ne,* je odvrnil. «saj je govoril tudi o Aleksandru.* Ali tudi to me, kaj pa, ni moglo prepričati; vprašal sem svojega gostitelja, kako se je zval ta znanec. Imenoval se je Seudamour in se je srečal z mojima bratoma Aleksandrom in Henrikom pred leti v Parizu. Tedaj sem se hipoma spomnil Seudamour ja in brez dvoma namršil čelo, zakaj moj brat Henrik sem bil jaz sam. Dobro sem se spominjal, da sva se brat Aleksander ig ^štalg § SfgtaiUb jem v Parizu in da me je le-ta imenoval Henrika, čeprav se moje ime začenja s črko M. Pojasnil sem Pettigrewu pomoto in zadeva je bila končana. Vendar pa to ni bil poslednji slučaj, ko sem slišal o svojem bratu Henriku. Nekajkrat pozneje so mi pazni ljudje povedali, da bi Seudamour hotel govoriti z menoj, češ da pozna mojega brata Henrika. Nekega dne sva se bila sestala v stanovanju znanca Jimmyja. Komaj me je bil Seudamour ugledal, že me je vprašal, kje je zdaj Henrik. Tega vprašanja sem se po pravici bal. Jaz sem namreč eden izmed tistih moških, ki imajo zmerom mladeniško obličje. Malo oseb je v Londonu, ki bi imele v teh letih tako deški videz: čeprav se bližam tridesetemu letu. bi vsakdo prisegel, da nisem starejši od dvajset let. V družbi sem opazil, da se starejši gospodje nekam čudno muzajo nad menoj, češ zakaj se ta mlečnozobi fante dela zrelega moža. Dovolj je bilo. da sem samo zinil kakšno resnejšo besedo ali si naročil drugo steklenico vina in že jim ni bilo prav. Tito me ni presenetilo, ko je Se' '--nour omenil, da je bil moj brat Her v tisti čas, ko sta se yidel3 i Parizu, približna ffiojii let, Zdaj bi bilo lahko vse v redu, če bi bil razložil možu, v čem in zakaj se prav za pray moti; ali moja natura je taka, da kaj nerad pojasnujem. Ni bilo nemogoče, da bi se bil še kdaj srečal s Seudamourjem. in se mi je videlo, da se ga najlažje odkrižam, če ga ostavim v zmoti. Zato sem mu rekel, da je Henrik v Indiji, da je oženjen in da se mu dobro godi... «Izročite Henriku moje pozdrave, če mu boste kaj pisali!« je bila poslednja Seudamourjeva opazka tisti večer. Nekaj tednov pozneje me na Oxfor-dovi cesti nekdo potreplja po ramenih. Bil je Seudamour. «Ali vam Henrik kaj piše?» je, vprašal. Odvrnil sem, da sem baš včeraj prejel njegovo pismo. «Ali piše kaj posebnega?« Vedel sem. da pri pismu iz Indije ne moreš reči: Nič posebnega! Odrezal sem se tedaj takole: «Brat ima skrbi s svojo ženo.* Mislil sem reči. da je žena bolna, ali mož je to razumel docela drugače. Ma-ri naj ga popravljam? Naj misli, kar hoče. «Ah, ah!« je vzdihnil in modro zmajal z glavo: «Bogme. pomilujem ga. Ubogi Henrik!« «Da, zares ie revež!* sem pripomnil sočutno. «Kaj pa otroci?* je vpraN SeMamsur. *AIl otroci se bodo vrnili v Anglijo,* sem zabrusil z očitno prisotnostjo duha. «K Aleksandru?* je vprašal. «Da, Aleksander jih pričakuje v drugi polovici prihodnjega meseca«. Seudamour je še dalje momljal: ita ob 10. dop. na igrišču Primorja. Zanimivo moštvo je postala enajstori* ca SK Slovana, ki ob zaključnih tekmah popolnoma nepričakovano igra vlogo jezic* ka na tehtnici ljubljanskega nogometnega prvenstva. Njegov sestanek s Primorjem prihodnjo nedeljo odloči kakor znano vpra* šanje vsaj ljubljanskega, če ne celo podsa* veznega prvaka Moštvo je dejansko v do* bri sestavi in formi ter nastopi proti Sla* viji kot izrazit favorit. — Hermes je zad* nje tedne pavziral; zaradi vojaških vpokli* cov je moral deloma menjati sestavo svo* jega L moštva. Proti Jadranu ima tudi ofc teh okoliščinah precej sigurne šanse na po» litiven rezultat. Obe tekmi definitivno odločata o razvr* •titvi klubov v sredi prvenstvene tabele. Rapid — Primorje V nedeljo odigra moštvo Primorja pri* Iateljsko tekmo z mariborskim Rapidom. kombinacija s celovško Austrijo je skoraj v zadnjem trenotku propadla in tako je prišla Primorju Rapidova ponudba zelo prav. Prireditev bo v marsikaterem pogle* du zanimiva. Moštvo Primorja ima vrsto uspeišnih prvenstvenih borb za seboj, naj* pomembnejša je pač zmaga nad Ilirijo pro* ilo nedeljo. V letošnjih nastopih je poka* zalo mnogo znanja v vsakem pogledu in dobro voljo za napredek Tudi Rapidovo moštvo se je hotelo afirmirati v svojem okrožju, pa je zaradi znanih okolnosti na* rosled prepustilo prvenstvo brez borbe Mariboru. Pač pa si je Rapid priboril okrožno pokalno prvenstvo opazivši mc* Štvo Maribora z 2 : 1 Zatorej ga moramo staviti brez vsake skrbi v eno vrsto z Ma* riborom in bosta obe prireditvi — istočas* no gostuje Ilirija proti Mariboru v Maribo« ru — ne samo nekako merilo moči med obema ljubljanskima kluboma z ene strani in mariborskima z druge, marveč nekaka indirektna borba med obema paroma lokal* pih rivalov. Službene objave LNP« (I* seje posl. odbora dne 17. aprila 1928.) V nedeljo 22. t. m. se odigrajo v Ljubljani prvenstvene tekme I. moštev in rezerv Jadran : Herrnes in Slovan : Slavija in sicer v sledečem redu: na igrišču ASK Primorja ob 10. Jadrati rez. : Hermes rez., na igrišču SK Ilirije ob 14.50 Jadran : Hermes. ob 16.10 Slovan : Slavija. — Služba: nadzorstvo na igrišču Primorja dopoldne g. Kuret, blagajna SK Jadran, reditelji po 3 vsakega kluba; na igrišču Ilirije popoldne: blagajna g Uršič in SK Slovan, rediteljstvo g. Matjašič in po 4 reditelji vsakega kluba samo za čas tekme njihovega kluba. Nastop službe pol ure pred tekmo. — V primeru deževnega vremena smejo moštva na igrišče šele ko jih pozove sodnik odn. službujoči odbornik. K prvenstveni tekmi med Atletik SK : SK Amater dne 22. t. m. v Celju se delegira kot službujoči odbornik LNPa g. Stoklas. Glede izvedbe tekme, kakor tud.i glede preskrbe tno-£tva SK Amater veljajo ista določila kot pri tekmi dne 15. t. m. v Trbovljah za Atletik SK. Verificirajo se: s pravom takojšnjega nastopa ca SK Slavija: Schlamberger Vladimir; dalje s pravom nastopa dne 27. aprila t. 1. za SK Jadran: Martinak Viktor; za SK Elan, Novo mesto: Bre-Sčak Milan, Kovafik Ivam, Pelko Franc; za SK Slivnica: Braz Josip. Harmel Ivo; za SK Železničar: Luneschnig Oto; za SK Reka: Zupane Franc; za Atletik SK: Omerzo Anton; dalje s pravom nastopa dne 20. oktobra t. t. za SK Železničar: Mernig Ivan. — Prijavnice igralcev Kosmač Ludovifc, Križnar Ludovik, Woh.Ifa.rt Franc in Plevel Virfko za SK Jadran se zavrnejo, ker jim niso priložene slike, odnosno so prijavljen: na neveljavnih tiskovinah. Kazenskemu odboru se preda dodatno k služben,m, objavam z dne 13. aprila t. U igralec Kranjc (Atletik SK) vsled prestopka po § 16 k. pr. pri tekmi Atletik SK : SK Celje dne 8. aprila t. t. Imenovanemu se izreka zabrana igranja do končne odločitve kaz. odbora. Poverjenika LNPa v Celju gg. Wagner io Stoklas ce pozivata, da za sliši t a imenovanega ter predložita LNPu protokol v roku 8 dni. — Dalje se predasta kaz. odboru igralca Camernik Anton in Bul je v ič Zvonko (ASK Primorje) vsled prestopkov po § 25. odn. § 18. kaz. pravilnika pri tekmah dne 15. t. m. Odobrijo se na podlagi prijav SK Elana m ASK Primorja prijateljske tekme SK Reka : SK Elan dne 22. t- m. v Novem mestu: ASK Primorje : SD Rapid dne 22. t. m. v Ljubljani. Naknadno se odobri prij. tekma SK Javornik : Novi roman .Jutra" bo našim zvestim čitateljlcam In čltateljem dobrodošlo ši™h prostranstev Amerike, po katerih sta Lodge in Warren Neale - svo„mi pionirji gradila »Železno cesto®, iih po vede deca delo glasov i te?,a angleškega romanopisca Stanleya Weymana v cvetočo Francijo in v burne, krvave čase francoske revolucije. Od tega odličnega pripovednega dela ie mlčna Ijubavna zgodba med dvema mlSa človekoma iz francoskega plemstva, ki je bilo pravkar še toli mogočno ln slavno, zdaj, v vihri prevrata pa izgublja tla Izpod "»f J" še huie: svojo notranjo enotnost. Prepričanja se razdvajajo: tu moško priznavanje ljudskih pravic in vera v novo svobodo, tam besna mrznja do revo-luclje ln trdovraten odpor, ki se ne plaši niti bratomornega klanja sonarod- niaz°veščlm mojstrstvom Weymanovega peresa so v .Rdeči kokardi« opisane strahote revolucije ln protlrevolucije. dramatske perlpetlje zarot In splet« med nasprotujočimi si strankami In usode mlade dvojice, ki najde po vseh viharjih vendarle pot v zaželjenl pristan. »Rdeča kokartia" pa nI samo napet In zanimiv roman, niti ne samo verna slika grandijozne dobe; ona je tudi delo pisatelja, kj ima pred mnogimi drugimi veliko Prednost " ' • Weyman ne pozna pristranostl; videti Je, da uprav uživa ob tem. ko s strastno ljubeznijo do človeka Išče lepih črt na levi in desni, pri sovražniku prav tabo kakor pri glavnem lunaku. S tem doseže, da dobe njegove figure kar brezprimerno prepnčevalnost in zlvost ter ostanejo čitateljem v neizbrisnem spominu. »RDEČA KOKARDA" za" * Izhajati v nedeljo, dne 22. aprila. Uverjeni smo, da bo kritika rn^ih naših čltateljev postavila «RDECO KOKARDO« nad vse ^osedanie r ane «Jutra». ročilo blagajnika: 3. program olimpijske« ga dne dne 20 majnika; 4. slučajnosti. — Predsednik. SK Reka. V nedeljo 22 t m. prijatelj* ska tekma s SK Elan v Novem mestu. Od* hod vlaka ob 733 zj. z glavnega kolodvora, zbirališče ob 715 pred glavnim kolodvo. rom. Igra L moštvo v sledeči postavi: Ko* ren, Bogel, Jež L, Tuma, Galič, Mrzlikar. Zucatto, Boiimel l, Urbančič, Boumel 11., Zupane. — Kapetan L Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko gledališče bo vprizorilo prihodnjo nedeljo 22. t m ob pol 16 nepreklicno zadnjikrat opereto »Veseli kmetič«. ki ie dosegla pri dosedanjih predstavah izreden uspeh. Dne 29. t m. bo gostoval naš oder s to opereto v Kranju. 798 ZAGORJE OB SAVL Tukajšnji Sokol bo priredil v nedeljo 22. t m. telovadno akademijo. na kateri bodo nastopili vsi oddelki proste vaje in moški oddelki .tudi na orodju Vse vaje se bodo izvajale s sprem-ljevanjem klavirja. Začetek ob 19. uri. Vstopnina 5 Din. K obilni udeležbi se vabi občinstvo in vsi. ki se zanimajo za telovadbo . . J" DOL PRI HRASTNIKU. Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva vabi članstvo k predavanju o sadjarstvu Predavanje bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v občinski hiši. Predava strokovnjak g Levstik. LJUTOMER. Nanovedana repriza v nedeljo 22 t. m. drame »Ljubezen sedemnajstletnega« je zaradi bolezni nekaterih odložena na nedoločen čas. Denar za kupljene vstopnice se vrne pri obeh predpro-dajah. Izumitelji na Ruskem Rusi so se odlikovali že v caristični dobi po svoji nadarjenosti za tehnične izume. Ta nadarjenost tudi pod sovjetskim režimom ni preminula, spremenjene razmere jo celo pospešujejo. Zelo zanimivo je dejstvo, da se pojavljajo v rdečem carstvu z novimi izumi mladi ljudje iz delavskega sloja, samouki, ki se bavijo s tehničnimi problemi v svojih prostih urah poleg običajnega dela. V zadnjem času poročajo sovjetski listi o dveh takšnih talentiranih iz-najditeljih. Prvi. 18 letni Mihael Kur-njevič iz Moskve je izumil rešilni pas, ki prekaša vse dosedanje. Tvori ga ozka, nepropustna gumasta cev. ki nosi na enem koncu majhno posodo « različnimi kemikalijami. Cim pride ta posoda v dotiko z vodo, se spremenijo kemikalije v lahek plin, ki napihne cev tako. da lahko drži človeško telo na površini vode. Drugi izumitelj, 19 letni železniški delavec Aleksej Bondorov-ski iz Kijeva, je iznašel razborit način za razdelitev pare v parnih strojih. Strokovnjaki izjavljajo, da predstavlja njegov izum cel preobrat v tehniki parnih strojev. v žepni obliki kaže presenetljivo razločno originalne akte.: krajevne slike, j •cakor Ceylon, j Amsterdam. | Pompeji. Praga ; _ Ltd.} RazpoSflla Novlnskl biro. Ljubliana Šelenburgova 7/11. Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din. j Nadaline serije slik po 35 Din. Poštnine prosto. SK Krakovo dne 15- t. m aa Rakeku. — Ne dovoli se za 29. t. m prijavljene pri], tekme SK Krakovo : SK Elan. ker ima na ta dan igrati SK Krakovo prvenstv tekmo z SK Reko. Kot termin za odigranje prv. tekme Javornik : Slivnica na Rakeku se sporazumno z obema kluboma potrdi prvotno določen: termin 6. maj; preložitev tekme na 29 t. m glasom objave z dne 13. t. m. se razveljavi. Predčasno nastopanje v prijateljskih tekmah se dovoU po § 10 o. p. igr. Hiltlu (SK Ilirija). (Iz seje kaz. odbora dne 17. aprila 1928.) Vsled prestopkov pri tekmi Atletik SK : SK Celje dne 8. aprila t. 1. se kaznuje igralec Ja-nesehitz Otmar (Atletik SK) po § 16. kaz pravilnika JNSa s štirimesečno zabrano igranja od dneva suspenza 13. aprila do 13. avgusta 1928 igr. Flak Erik (SK Celje) po § 35 kaz pravilnika z uporabo § 9 kaz. pravilnika JNS-a z 8-dnevno zabrano igranja od 20. do 27- aprila t. 1. Poverjenika LNPa v Celju gg. Wagner in Stoklas se naprošata, da ponovno zaslišita igralca Suholežnika (SK Celje) an igralca Hojnika (Atletik SK). — K zaslišanju Je povabiti tudi sav. sodnika t- Ochs-a. da pojasni svojo prijavo glede igr. Hodnika in Suholežnika. Tozadevni kazenski spisi se vrnejo poverjeniku g Wagnerju. (Iz seje n pravnega odbora dne 20. 4. 1928.) Radi incidentov, ki so se pripetili povodom pokalne tekme Rapid : Maribor v Mariboru dne 19. m. m., se predajo kazenskemu odboru igralci Unterreiter Josip, Vodeb Miro. Hreščak Justin, Hreščak Oujo, Kirbiš Josip. Kovačič, Prevolnik (vsi I SSK Maribor). Lftschnigg Laslo (SD Rapid) in Prelog (SK Ptuj). Igralcu Unterreiterjn se izreče Istočasno provizorična zabrana igranja do določitve kazenskega odbora. — Končni sklepi upravnega odbora v zadevi teh incidentov se objavijo v prihodnjih objavah upr. odbora. (Iz seje upravnega odbora dne 30. 3. 1928.) Na izpraznjeno mesto tajnika I se kooptira v upravni odbor g. Viktor Cimperman, član SK Slovana. Na znanje se vzameta nova odbora SK Reka in SK Amater glasom dopisov od 20. 3. teT spremembe v odborih SK Svobode (Marib.) in SK Trbovelj glasom dopisov od 12. 3. Sprejme se ponudbo St. allg. Fussbalhrerban-da (Graz) za medmestno tekmo Ljubljana : Graz 6. maja v Ljubljani in potrdi se dogovo Hotel «Slavija» \ialinska, otok Krk Poznano slovensko« kopališče, blaga klima, prvcrat •edna domača in inostraa-»ka kuhinja, domače dal mat:nsko vino. Zahtevajte prospekte! Cena do 1 maja 55 Din (soba in oskrba). 1-636 Zabavni večer i plesom jutri v gostilni »Amerika« na Giincah — Vstopnina prosta. 12900 Pomočnika in vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt takoj sprejme Alojzij Stiplošek, Bled. 12778 Engelbert Franchetti Ljubljana. Dunajska c. 20 priporoča elegantno urejeno brivnico ln posebni oddelek ta damsko friziranje barvanje in izvrševanje la~-nih izdelkov. 106 Kroje (uniforme) rseh vrst izdeluje tudi na obroke Simon Klimanek, Ljubljana. Selenburgova 6 10403 Steznike, trebušne pasove kombinirane steznike, najnovejše oblike, elastične in druuo priporoča najceneje »teljf A Hutter, Dunaiska cesta 6/11. 10358 <: r' Prodajalko Iivežbano v trgovini mešanega blaga, z večletno prakso iščem za stalno mesto. Plača po dogovoru. — Ponudbe na poštni predal It. 31, Maribor. 12862 Mladega šoferja izučenega mehanika neoženjenega, marljivega, sprejme tt. Dr. A. Wander d. d. Zagreb — kamor je nasloviti ponudbe s prepisi 'spričeval. 12847 t Stenotipistinjo c zr.anjem nemškega in ir-bolirvatskega jezika, spretno stenosrafinjo išče za takoj tvornteko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in plačilnimi zahtevami nasloviti pod šifro »Deutsche Ste-D02T.inhie unentbehrlich* na Subotico, poštni pretinac 21 12788 Kroj. pomočnika sprejmem takoj za veliko bi malo delo. Vipave Frane krot.ištvo, Toplice, Zagorie Ob Savi. 12S78 Pletilje dobro izurjene tudi na spe- fijn'ne stroie, sprejme fa. Kušlan v Kranju. 12896 ' Vrtnar msnpp posebno vajen ze-lpn'ave in sadnega Trta. dobi takoj službo — Ponudbo na upravo Bistriške graščine. pošta Borovnica 12873 Gospodično dobro pisarniško moč »prej-bip stavbna pisarna. Ponudbe z navedho Referenc n.i olov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12792 Praktičen pouk dajem v nemščini. Naslov: Breg 2/U. 12947 Mlad akademik poučuje i 10 Din v vseh predmetih. — Pismeno pod značko »Dober uspeh 1» na oglasni oddelek «Jutra» 12866 Motorno Lolo ugodno proda Lovro Sebe Ljubljani, Knezova ulica 28. 12955 Kupim Ljublj. Zvon letnik 1916. Ponudbe pod »Ctivo» na oglasni oddelek ♦Jutra«. 128S3 Solnčne zastore (p'ahte) platnene, po najnižji ceni po meri izdeluje Rudolf Sever tapetnik, Marijin trg št. 2. — Pred nakupom drugje zahtevajte moj prospekt. Ure, zlatnino ^rebrnino in lepa trstn, darila nudi najceneje A Fuehs. zlatar. Ljubljani. Selenburgova ulica štev f 1< GOSPODINJE! poskusite Idealno sredstvo za podži-ganje drv in premoga. — Zahtevajte Plamen pri Vašem trgovcu. 121 Najboljši premo-* >bin Wolfov» altea l/L U- Motorno kolo v najboljšem stanju, z ali bicz prikolice kupim Ponudbe z natančnim opisom na naslov: Marko Vrhov-nik, Mežica, rudnik. 12883 Zaganie j'tdaja vedno po nitki een parna žaga V Scagnetti c Ljubljani — ca gorenjskim kolodvorom 9S Spalnico kompletno, svetlo politira no, iz hrastovega lesa — čedno izdelano zunaj in znotraj, prodam in j0 po stavim na dom v Liubljam ali na kolodvor za 4250 Din Anton Stolfa Sp. Loka — pošta Krašnja 12828 Prostovoljna razprodaja pohištva bo 23 aprila 1928 na Vi-dovdanski cesti št. 20/1 12772 Gostilničarji, pozor Po nizki cen' prodam večjo množino novib vrčkov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 12756 Žganjekuho popolnoma urejeno, proda radi preselitve F, C v e k. Kamnik. 12741 Jedilnico novo. zelo lepo, prodam pod ceno. ker je ne mo rem prpvzeti radi selitve l^a ogled pri mizarju Roku Berlič. Zamike 22. nasproti gostilne »Slepi Janez«. 12684 'ugovičevo Salvator .irišče da v petih minutah dadek sir. 6 Din Barva '.a sirovo maslo in za sir 5 Din Prašek za pripremo -irovega masla 5 Din — Sprejmemo preprodaialee Lekarna Jugovič, Novisad - Vzorci zastonj 10171 Veliko stiskalnico (prežo za 12 hI) zelo ugod no prodam. Vpraša se v vili Turner. Fram 12839 w Zima -h modroce najboljša n najceneiša ori M. M A S T E R L tovarna žime 'tražišče pri Kranju Motvoz vrvico': kupite najceneje 'ovarnl Mehanična vrvarnii Šinkovec Grosuplje 261 Hišni telefon 6 aparatov I nret:kod »Stalno* 12621 Sobo s posebnim vhodom takoj' oddam v Gosposki ulici št. 10/1. 12901 Solnčno sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam za 400 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12943 Kot družabnik pristopim k dobro vpeljanemu krojaškemu podjetju — Razpolagam s primernim kapitalom. Tozadevne ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Agilen 66* 12894 Preprosto sobo s posebnim vhodom, v bil- i T^ofejev. ž ini, ozir. sredini mesta j iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod <1. maj*. 12893 Kranj Hiromant, ki se nahaja v hotelu »Nova pošta«, soba 14/11, pove prošlost, sedanjost in bodočnost. — V. 12944 "Idealna ljubav* Dvignite pismo. 12931) Nada življenja Pridem v nedeljo popoldne — Dvig-nite pismo. 12931 Srčna hvala 1. m. ljubi Bog blagoslovi najino ljubezen. Obudil al me zopet k življenju. Mno-no T. p. vedno Tvoja. 1292» Mlajši gospod želi dopisovati z gospodično v svrho učenja slovenščine Plavolaske imajo predno«* Dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Tupusto*. 12930 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12957 Prazno sobo * 1. majem odda J. Ci-mennan, Glince, e. VTI/2 12938 Hrano In stanovanje bolj ▼ sredini mesta želi dobiti uradnica. Ponudbe pod »Čedno in mirno* na oglasni oddelek »Jutra*. 12916 Opremljeno sobo išče soliden zakonski par brez otrok, ki je ves dan odsoten. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro :Zmerno»^. 12925 Sobo zračno ln solnčno, i električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v centru oddam čez dan odsotni boljši osebi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 12909 Solnčno sobo elegantno, oddam samo odličnemu starejšemu go spolu s 1. majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1292S Opremljeno sobo zračno, z 2 posteljama, v centru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12935 Opremljeno sobo v bližini kolodvora oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12S87 2 gospoda sprejmem v vso oskrbo. — aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12889 Sostanovalca solidnega gospoda, sprejmem. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra*. 12892 Srečen slučaj Dvignite pismo. 12956 Kateri inteligent v takonu nesrečen, bi lajšal gorje mlade, poročene žene? Ponudbe pod značko »Reši me* na oglasni oddelek »Jutra*. 12920 Neznanka v črnem vsakodnevno opazovana Gradišču, dvignite pismo pod »Simpatija-Harmoniia*. 12903 Inteligenten gospod čedne zunanjoeti, 35 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo (tudi c otrokom), ki ima Tečje posestvo v Sloveniji ali na Hrvatskem, v svrho takojšnje porečitve. Samo resne dopis« s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Resnost*. 12870-* Nisem plačnik za dolgove, katere bi kdorkoli napravil na moje ime — Brejri, 19. anrila 1928. Mijo Hafner. " 12931 H9 Gramofon In klavir Prvovrsten električen gramofon angleške snamk« »Columbia* in dober, kratek klavir naprodaj na Ahacljevi cesti štev. 10, stopn. II. nadstr II, vrnta 46. Ogled med U. in 11 uro. 12921 Zagrebška žitna veletrgovina Išče za Slovenijo ZASTOPNIKA radi prodaoe vagonsikih pošiljk. Samo solidni, v tej stroki verziiraim zastopniki naj pošljejo ponudbe na Zagreb I. Po-štanski pretinac 108. Nizke cene! Prepričajte sel Kdor hoče kupiti moderno in solidno iz* delano vsakovrstno pohištvo naj si ogleda zalogo pri EGID1JU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg Tacen* skega mostu), Št Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah Za delo jamčinv Daje se tudi na obroke! || hrastove in bukove iz najboljšega materijala (leseno pletivo) za strope in steme t ■ ■ ■ ■ ! dobavlja takoj \ ^saki množini naj= i ceneje j JOS. R. PUH ! Ljubljana, Gradaška ulica 22 j Tel. inter 2513 t ...............................•■•»»■■(H ■s POZIV ! Največja nemška tvornica avtomobilov »OPEL" razstavi n3 zagrebški razstav avtomobilov 29 IV. do h. V. okoli !5 avtomobilov raznih modelov, pa se inte resentje vljudno vabijo. „OP£L", Zagreb, llica broj 73. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij cjutra» AdolI Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam arja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani