122
Listek.
o notah po njih dobi, pavzah in taktovnih načinih, ne omenjajo pa ritma. Jako bi bilo tudi dobro, da je g. pisatelj namesto meaj važnih podobic, kako se daje takt, podal nekatere vzglede v različnih taktovnih načinih. Pri dvoložkih pogrešamo opomnje, da imamo dvojen dvoložek, jednega nad noto, zloženega od treh tonov, drugega pod dvema notama, zloženega od štirih tonov. Prav tako" bi bilo umestno povedati, da je moči vzvišati ali znižati i višjo i nižjo noto v dvoložku in da se dotični znak pod ali nad znamenjem <5%S nanaša na gorenjo ali spodnjo noto. Nauk o trilerji je treba spopolniti tako, da je možen triler tudi brez predložka, da se torej da začeti kar z glavno noto. Zaradi večje jasnosti kaže za trilček in mordent  rabiti  različni  znamenji.
To bi bili nedostatki, katere kajpada lahko popravi, oziroma spopolui vešči učitelj sam. Omenjamo še nekaterih tiskovnih pogreškov, kateri naj se takisto popravijo. Na strani 18. v prvi vrsti prečrtaj šesto noto eis; na tisti strani čitaj namesto Es mol in Hes mol pravilno B mol in Esmol; na strani 27. čitaj namesto prve note h pravilno c; na strani 28. čitaj v drugem sistemu namesto basovskega ključa seveda vijoliuski ključ,  v drugem taktu tega  sistema pa izpreme"ni prvo noto c v a.   —
Na konci svojega poročila o prvi slovenski knjižici te stroke še omenjamo ocene v nekovem listu, kjer je izražena želja, naj bi tonovske rodove rajši nazivali tonovske načine. Tej želji odločno oporekamo, zakaj tonovski rod in tonovski način sta dva do cela različna pojma,  katera je treba vselej  in   dobro razločevati.
H.  Baudis, učitelj   ,,Glasbene Matice".
Zbirka zakonov, zadevajočih posle občinskega področja. I. zvezek. Priredil dr. Ivan Dečko. V Celju, 1892. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 368 str. — Ta knjiga je najprej namenjena županom po slovenskem Štajerskem, kateri je skoro ne bodo mogli pogrešati. Lajšala jim bode, kakor se po vsi pravici nddeje g. pisatelj, njih težavni posel ter odpirala pot slovenskemu jeziku v marsikatero občinsko uradnico, v kateri se še do-sedaj, čisto po nepotrebnem, šopiri tuja nemška beseda. Dr. Dečkova zbirka obseza po deželnem zakoniku štajerskem — ki pa je v jezikovnem oziru tako nedostaten, da je mogla g. pisatelju slovenska izdaja rabiti samo za podlago, dočim je moral vsak zakon, verno držeč se nemškega izvirnika, pregledati in prepiliti paragraf za paragrafom — najprej občinski red in občinski volitveni red, v dodatku trinajst zakonov, tičočih se poslov občinskega področja, dokaj najvažnejših obrazcev, zaznamek zakonov, naredeb in ukazov, zaznamek razsodeb upravnega in državnega sodišča in končno abecedno kazalo. Prevod sicer ni brez jezikovnih hib, veuder je v obče gladek in lahko umeven, zatorej veselo pozdravljamo prezaslužno podjetje g. dr. Dečka, kateremu želimo, da bi se njega lepa knjižica razširila kar največ po občinskih uradih južnoštajerskih. Cena izvodu 1 gld. 80 kr.,   v  platno  vezanemu 2 gld.  20 kr.,  po pošti   10 kr   več.
Zakoni, ukazi in naredbe o davčnih olajšavah ter o državni podpori za vinorodne kraje, koder je trtua uš. V Ljubljani 1892. Založil in izdal deželni odbor kranjski. — Ta brošurica, katera se nam je poslala, da jo oznanimo, obseza na 16 straueh osem zakonov i.  t.  d.,  tičočih se gori navedene stvari.   Vredna je,  da se razširi med ndrod.
Popotnikov koledar za slovenske učitelje je izšel letos že v sedmem tečaji. Po obliki je do malega jednak prejšnjim letnikom in prinaša najprej koledarske stvari, natd rodopis cesarske rodoviue, životopisno črtico o pokojnem šolskem ravnatelji Fr. S. Jamšku (s podobo), šolske praznike, zavezo slovenskih učiteljskih društev, pregled avstrijskih kronovin po njih obsegu in prebivalstvu, mesta in trge po Slovenskem, tarif za pisma, pregled evropskih držav in njih vladarjev, žrebanje vseh avstrijsko - ogerskih sreček in naposled imenik   šolskih   oblastev,  učiteljišč,   ljudskih  šol in učiteljskega,  osebja
Listek.
123
po južnem Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1892./93. V koledarskem delu navaja koledar letos tudi rojstveni ali smrtni dan znamenitih mož, zlasti pedagogov, pisateljev, glasbenikov i. t. d., domačih iu tujih. Razvidno je iz te vsebine, da je urejen Popotnikov koledar jako skrbno in spretno; bodi torej slovenskemu učiteljstvu toplo priporočen. Cena vezanemu izvodu je 1 gld. 25 kr., v usnje vezanemu z zaklopuico pa 1 gld. 40 kr., po pošti 5 'ir- ve&-Naročnino  vzprejema urednik g.  Mihael y.  Nerat, nadučitelj  v  Mariboru.
Razpis pisateljskih nagrad. Da bi se povzdignila slovenska dramatika, razpisuje »Dramatično društvo v Ljubljani« dvoje nagrad, iti sicer: 1) 200 gld. za izvorno slovensko dramo, 2) 100 gld. za izvorno slovensko veseloigro. Obe igri morata biti toli obrežni, da izpolnita ves gledališki večer, torej da drama, oziroma veseloigra traja za jedino predstavo. Pisatelji naj pošljejo svoje proizvode odboru do zadnjega dne" decembra   1893.
Dramatično društvo  v Ljubljani.
Predsednik:                                                                    Tajnik :
Dr. Ivan   Tavčar.                                             Anton  Trstenjak.
Slovensko časopisje. Od novega leta sem izhajajo nekateri slovenski listi s posebnimi prilogami, ki so zlasti namenjene preprostemu narodu. Tako prinaša celjska »Domovina« prilogi »Slovenski kmetovalec« in »Slovenski obrtnik«, tržaška »Edinost« vsako soboto prilogo »Novic ar«, goriška »Soča« pa mimo dosedanjega »Gospodarskega Lista« vsakih štirinajst dnij prilogo »Primorec«. Veseli nas takšen napredek našega domačega  časnikarstva !
Slovensko gledališče. Vrsto dramatiških predstav minulega meseca je dne 5. prosinca otvorila premijera Blumenthalove veseloigre v štirih dejanjih »Drugo lice«, poslovenil Ivan Podgornik. Ta igra pripada boljšim proizvodom novejše nemške dramatike in se bode izvestno udomačila tudi pri nas, dasi ima marsikaj tujega, kar ne prija do cela našemu družabnemu razmerju. Hvaležui nalogi grofa Meugerja iu grofice Men-gerjeve sta izborno pogodila gospod Borštnik in gospa Borštnikova, druge glavne naloge pa so bile, razven morda one grofice Zdenke, katero je izvajala gospodičina Slavčeva, v menj srečnih rokah. Pl. Rudo je g. Danilo s pretirano igro do cela izpridil, o Ga-briči g. Podgrajskega pa je res škoda besed. Sploh nam ta gospod ni ugajal še nikoli in nam bržkone tudi ne bode, ker ne vidimo v njegovi igri skoro nobenega napredka. — Dne" 8. prosinca se je predstavljala burka »Pojdimo na Dunaj«, dne II. Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«, dne" 14. prosinca veseloigra »Nervozne ženske«, dne 19. prosinca igrokaz »Materin blagoslov«, dne" 22. prosinca (popoldne) burka «Vrban Debeluhar« iu zvečer spevoigra »Teharski plemiči« s prologom g. Fr. Gestrina, dne" 25. prosinca veseloigra »Svojeglavneži« in opereta ,,Mornarji na krov". Vse te igre so kolikor toliko že znane in so se igrale v obče dokaj dobro. Do cela završena pa ni bila nobena, za to že skrbe" epizodisti, ki večinoma izpridijo vse, kar ustvari premišljena igra boljših igralcev. — Gospodičini Slavčevi, ki igra najivne partije ponajveč dobro, svetovali bi nekoliko več zmernosti, bodisi v gibanji bodisi v besedi, zakaj tudi živahnosti so meje; prav to je reči o g. Danilu, čegar nastopi so časih venderle, recimo, previhravi, in to pri najnavadnejših prizorih, kjer ni treba nobenega afekta. V vseh predstavah minulega meseca nam je najbolj prijal njega Ferdinand v ,,Kovarstvu in ljubezni". O g. Perdanu in še bolj g. Lovšinu ne more naposled nihče trditi, da se kdaj popoluoma naučita svojih nalog. Jako uporabna moč pa bode g. Trnovski, čegar igra je časih, tako sosebno  v ,,Teharskih plemičih",  vredna vsega   priznanja.  —