Dijaška kuhinja v Mariboru. Okoli binkošti se je letos v Mariboru ustanovilo društvo sv. Vineencija Pavelskega. Po svojih pravilih ima dru-štvo namen opravljati dela usmiljeuosti vsake sorte, in posamezni udje tega društva imajo pravico takova dobra dela odboru predlagati. V konferenci (tako se zovejo društvene seje) od 7. avg se je predlagalo, da naj društvo skrbi za to, da se v Mariboru osnuje »dijaška kuhinja", t. j., da naj pravzame društvo skrb, da bodo revni pridni dijaki imeli kaj prigrizniti, da jib. skrb za vsakdanji kruli ne bode ovirala v učenju. Ta predlog je bil v konferenci enoglasno sprejet. Delo, katerega se je s tem poprijel odbor omenjenega društva, je gotovo dobro delo, in ljubi Bog mu svojega blagoslova ne bode odtegnil, pa odbor se ve, da pričakuje tudi zdatne podpore posvetne in. duhovne gospode, zlasti od tiste, kateri so bili kedaj revni dijaki ter vedo, kako glad boli, a zdaj gleštajo toliko, da jim že ni vee treba kakor nekdaj, vsakega krajcarja pogledati in trikrat obrniti, preden ga izdajo. V Celju in v Ptuju že imajo dijaške kuhinje, dasiravno je povsod le po ena srednja šola, tedaj je čas, da tudi v Mariboru stopimo na noge in skrbimo za dijaško kuhinjo, ker tukaj imamo troje srednjib. šol. Draga gospoda, ne utrjajte svojih src, če zdaj društvo prosi pri vas zdatne podpore. Kdor kaj daruje, postane podpornik omeiijeiiega društva. Pa tudi do vas, ljubi kmetovalci se obračamo, da nas blagovoljno podpirate. Vemo sicer, da se vam, kakor naro, za denar trda godi, pa pripeljajte ali pošljite, kar pač lože pogrešate, ali žakelj krompirja, žakljič melje. kos špeha, pint masla, venec čebulja, pleterko repe itd. Vse bodemo radi sprejeli in dobro obrnili. Reči pa se naj oddajo ali pri g. Krulecu na velikem trgu, ali pri gospodičini Poscbl novi v Koroški ulici, ali tudi pri g. kanomku Dr. Križaniču. Grlejte, ravno vaši sinovi, ki hočejo postati, naj že duliovni ali posvetni gospodje, bodo potem iz nabranega dobili potrebne hrane. Zdaj pa mora kmet, če pripelje svojega sinka v mesto, čestokrat od Poncija do Pilata iti, preden svojega dečka oskrbi. ,,Dijaška kuhinja" pa je za to jako potrebna, ker društvo bo skrbelo ne le za to, da bode dijak sit zdrave hrane, ampak zlasti tudi za to, da bode ostal deeek pošten^ in da tudi duša njegova ne bode stradala. če pa kateri ne bi vbogal, za-nj ne bode jela. Mi bodemo s telesnimi dobrotami tudi duhovne delili. Modri stariši^že iz tega previdijo, da je naše društvo tudi v tem obziru vredno pomoči in podpore. Pa tudi skušnja kaže, da zlasti iz takih dijakov, katerim se v šolab. trda godi in od dobrotnikov živijo, zrastejo pridni gospodi. Sv. Vincencij Pavelski, bi ne bil, če bi ne imel dobrega strijca, ki ga je v šolo dal, in tni se ne bi mogli ponašati z vladiko Slomšekom, če bi nek dobri kaplau svojih prihranjenih krajcarjev ne potrošili za njim, pa tudi za njim ne pogledali, kako jih on obrne. Časih se sicer nameri, da dijak dobi v mestu hrane po hišah. To je že prav, kjer so liiše poštene; toda mi vemo iz lastne dolgoletne skuŠEje za take liiše, kjer dijak za par dni na tjeden sicer jesti dobi, a tudi vse zapravi in zgnbi, kar je pred fanteka kinčalo, ne samo čednost, ampak tudi značaj in zdravje. Koliko bi naj kdo dal, tega nočemo določiti. Dajajmo po kršeanskem načelu: Kdor dosti ima, naj dosti da7 kdor pa malo ima, tudi od malega naj nekaj da, — iu ljubi Bog bo blagoslovil naše delo. V Mariboru, dne 15. avgusta 1887. V imenu odbora: Dr. Ivan Križanič, podpredsednik. Prof. Dr. Jožef Pajek, odbornik.