TRGOVSKI LIST časopis m trgovino^ fndustryo In obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 8. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 28. H. Š Zakon in Samouprava. ii. Opozorjen po uradni izjavi ljubljanskega oblastnega odbora, ki je deloma ponatisnjena v I. delu te skromne razprave, sem pregledal naše dnevno časopisje z dne 1. februarja 1928 ter iskal naznanjeni oblastni komunike. V istini sem ga našel v 26. številki dnevnika »Slovenec« na 4. str ani in pod rubriko »Kaj je novega«. Oblastni komunike je prav kratek in napoveduje, da je minister za finance odobril proračun ljubljanske oblasti in da se bodo na podlagi Uredbe o proračunu pobirale nove oblastne davščine. Med temi se nahaja oblastna trošarina na potrošnjo premoga. O višini take trošarine ni ničesar navedenega. Dotični odstavek slove v celoti tako: »Trošarina na premog se bo pobirala od dejanske potrošnje premoga v Ljubljanski oblasti. Oproščena so trošarine na premog državna in samoupravna telesa, podjetja (tovarne) pa, ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko pridelavo, plačajo le 50% trošarine, ki je določena z Uredbo.« Ponovno moram pripomniti, da se je slednja uredba razglasila šele v »Samoupravi« od 18. februarja 1928. V drugem ljubljanskem dnevniku, ki ima menda največjo naklado, se oblastni komunike ni objavil, pač pa najdemo v številki od 1. februarja 1.1. članek pod naslovom »Uvedba novih oblastnih davščin«. V članku je povedano, da naznanja Oblastni odbor, da začne pobirati nove oblastne davščine in takse, ki jih je sprejela oblastna skupščina in potrdil gospod finančni minister. Potem se članek izraža tako-le: »Glede pobiranja oblastnih davščin in taka v komunikeju Oblastnega odbora sioer ni točno navedeno, kedo jih bo pobiral, sklepati pa se da, da bodo vse davščine pobirali državni davčni uradi ob enem z državnimi davščinami.« Nadalje pravi: »Od ministra financ potrjeni oblastni davki in takse so bistveno drugačni, kakor jih je sprejela Oblastna skupščina.« — še kasneje navaja glede premoga to-le: »Trošarina na premog, od katere je oblastni odbor pričakoval prvotno 6-6 milijonov dinarjev in je dohodke iz nje pozneje znižal več kakor za polovico, je sedaj že izdatno reducirana ter bo zadela predvsem vse rodbine, ki rabijo premog za kuho in ogrevanje. Oblastni odbor nam-rcč naznanja, da so trošarine na premog oproščena državna in samoupravna telesa, podjetja (tovarne) pa, ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko predelavo, plačajo le 50 odstotkov trošarine, ki je doiočena z Uredbo. Kakor znano, je klerikalna večina v oblastni skupišiimi odbila predlog posl. Tavčarja, da naj se opro-ste premogovnega davka tudi občine; sedaj pa je ta davščina za občine proti sklepu oblastne skupščine odpravljena.« — Slednjič navajam še konec članka: »čim izide uradni razglas oblastnega odbora o pobiranju novih davkov in taks v Uradnem listu, se bomo mogli s to zadevo še podrobneje baviti.« Nihče ne more zahtevati, da se naj ravnokar citirani Članek smatra za oblastni komunike, kajti nastala bi lahko nevarnost, da uvede g. F. Milčinski v pravno terminologijo nov pojem »oblastnega kombine-ja«. Stvar je prav resna, in tem resnejša, ker je Oblastni odbor na podiagi svojega Komunikeja (brez datuma) in giasom že omenjene uradne izjave izposloval brzojavni nalog ministrstva linanc Oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole, da ima takoj odobrili pobiranje oblastnih davščin. Ne more biti dvoma, da postanejo nove oblastne davščine in takse pravomočne takrat, ko postanejo dotične oblastne uredbe izvršne, t. j. 15 dni po njih razglasitvi v »službenih hovinan« ali v oblastnem uradnem listu. Prva številka novega glasila »Samouprava« je pač datirana od 18. februarja t. 1., vendar tudi ta datum ni merodajen, ker se je v istini razposlala šele z dnem 24. februarja 1.1. Dokler uredba o oblastnem proračunu in dokler pri-tiene oblasti uredbe o davščinah in taksah niso dobile izvršnosti, se te davščine in takse niso mogle niti smele pobirati. Po navedbi uradne izjave od 22. februarja t. 1., da se oblastne davščine pobirajo po vsej oblasti, ker da je dobil Oblastni inspek- Pasivnost naše trgovinske bilance za leto 1927. Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega uvoza za mesec december. V decembru smo uvozili 133.523 ton v vrednosti 637,433.668 dinarjev. Napram povprečnemu uvozu v 4. četrtletju 1926, ki je znašal 106.920 ton v vrednosti 654-1 milijona dinarjev, je naš uvoz v decembru po količini prekoračil lanskoletni uvoz za 27.553 ton ali 29%, po vrednosti pa je bil za 16*7 milijona dinarjev ali 2*6% manjši. V decembru smo uvozili največ bombažnih tkanin (za 62-4 milijona dinarjev), bombažnega prediva (54'2), strojev in aparatov (32-4), raznih predmetov od železa (28-6), tračnic, železniškega materija-la in železnih konstrukcij (28), surove kave (20'5), volnenih tkanin (17-8), premoga (15-7), elektrotehničnih strojev in predmetov (15'3), surovih kož (11*1), riža (10), železne pločevine (10:7), surovega bombaža (10 2), ne- Oblastna davščina na kon-zum električnega toka v mariborski oblasti Dne 6. marca t. 1. se je vršila v Mariboru anketa interesentov glede oblastne davščine na konzum električnega toka v mariborski oblasti. Anketo je sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, vodil jo je pa zbornični konzulent g. Žagar. Poleg interesentov so bili na anketi zastopani: veliki župan mariborske oblasti po sekc. svetniku g. dr. Rateju, oblastni odbor mariborski po ravnatelju g. Gračnarju in zveza indu-strijcev po g. ing. Šukljeju in g. dr. Golia. V uvodnem nagovoru je zastopnik zbornice preciziral stališče gospodarskih krogov glede oblastnih davščin in pojasnil tehtne pomisleke proti onim davščinam, ki obremenjujejo industrijski proces in produkcijo. Naša industrija ni velika. Kljub svoji relativni neznatnosti pa je za naše kraje velikega gospodarskega pomena, ker nudi stotinam in stotinam delavcev zaslužek in posredno in neposredno ustvarja pogoje za blagostanje v krajih, v katerih se naseljuje. Ker je industrija neobhodna potreba naših kra- torat finančne kontrole od ministrstva financ tak brzojavni rialom, bi se pa moralo sklepati, da se je ministrstvo financ zavedlo v nepravilnost. Vpraša se, da-li se morejo oblastne davščine pobirati celo za nazaj do L februarja 1928. Odgovor mora biti negativen. Kakor so naši novi zakoni največkrat dosti pomanjkljivi, tako manjka v zakonu o obia9tni samoupravi predpis za. razgrnitev proračunskega načrta pred razpravo v oblastni skupščini. S tem pa ni rečeno, da se dejansko sme opustiti taka razgrnitev, ki je n. pr. v občinskem redu točno predpisana in ki je tem potreb-nejša pri oblastnem proračunu, kateri je najmanj tako važen kakor občinski proračuni. Skrivati oblastni proračun in oblastne uredbe v nepredirno tajnost in potem zahtevati naknadno plačevanje visokih davščin, je greh proti dobrim običajem, ki šteje med grde grehe. Da je naknadno pobiranje novih davščin protivno tudi zakonitim predpisom, hočem še pokazati. predelanega železa in polfabrikatov (97), volnenega prediva (95), prevoznih sredstev (7'6), petroleja (6*7), tiskarskega papirja (7 3), surove nafte (5*9), železnih cevi (5*6) in vreč (5). Celokupni izvoz v decembru je znašal 528 7 milijona dinarjev, naša trgovinska bilunca je bila torej tudi v decembru pasivna, in sicer za 108*7 milijona dinarjev. Končne številke o naši zunanji trgovini nam kažejo, da je bila v preteklem letu naša trgovinska bilanca pasivna za 886,137.764 Din, dočim je bila v 1.1926 aktivna za 186 milijonov dinarjev, v letu 1925 za 252 milijonov dinarjev in v letu 1924 celo za 1317 milijonov dinarjev. Napram 1. 1926 je izvoz nazadoval za 1418 milijonov dinarjev ali za 18%, uvoz pa za 3455 milijona dinarjev ali 4*5%. Zlasti je veliko nazadovanje vrednosti našega izvoza napram letom 1924 in 1925. Napram letu 1924 znaša to nazadovanje preko 3 milijarde dinarjev, dočim je naš uvoz napram 1. 1924 nazadoval komaj za 1 milijardo dinarjev. jev, poljedelstvo ne more samo preživeti vsega prebivalstva, je treba imeti pri nalaganju bremen industriji tudi to pred očmi in jo ščititi vsaj pred bremeni, ki ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje. Za leto 1928. je pobiranje davščine na električni tok sicer odobreno, vendar pa prosijo gospodarski krogi, da se določila o novi davščini interpretirajo milo in lojalno. Med interesente je prodrla vest, da namerava oblast tolmačiti znižanje, katero je glede te davščine odredilo ministrstvo, v tem zanislu, da se znižanje nanaša edino na konzumente do 100.000 kilovatnih ur, za konzumente preko te porabe pa ne. Interesenti s to interpretacijo niso sporazumni in prosijo, da se jo, če je res nameravana, opusti. G. ing. Š u k 1 j e govori na to v smislu resolucij, sprejetih na zadnjem občnem zboru Zveze industrijcev in dokazuje nevzdržnost nameravane interpretacije glede znižanja. G. prof. ing. dr. Vidmar v daljših izvajanjih dokazuje, da se indu-Btrija pri nas premalo neguje in ščiti. Slovenija rabi razvito industrijo, da bo mogla živeti. Predvsem ima Slovenija pogoje za naraven razvoj industrije, ker ima na razpolago vodne sile. Elektrifikacija Slovenije je po- | goj industrijskega razvoja. Obremenjevati električni tok se pravi ovirati naravni razvoj industrije v Sloveniji. Povsod v inozemstvu se elektrifikacija neguje. Za dokaz navaja statistične podatke iz inozemstva. Glede obdačbe električnega toka v mariborski oblasti mora kot objektiven opazovalčc priznati, da je iz gospodarskih razlogov nevzdržna. Nato je ravnatelj g. Gračnar izjavil, da jemlje želje in težnje interesentov na znanje in da jih bo tolmačil oblastnemu odboru. Anketo je zaključil g. Žagar, ki je v svoji sklepni besedi ugotovil, da so bili proti obdačenju električnega toka iznešeni na anketi tako tehtni pomisleki, da morejo oblast prepričati, da se gospodarski krogi proti davščini ne borijo iz nagajivosti ali animozno-sti napram intencijam oblasti, ampak da so njihove akcije čini samoobrambe, ker segajo pregloboko v interese industrije, ki s svojimi produkti ne ostaja na domačih tržiščih, ampak gre ž njimi na zunanja tržišča, kjer se srečuje s produkti, ki niso obremenjeni s takimi davščinami in ravno vsled večje obremenitve podlega tuji konkurenci. Konferenca udruženja za pobijanje poslovne krize. Dne 4. t. m. se je vršila v Beogradu konferenca Udruženja za pobijanje poslovne krize. Konference so se v prav obilnem številu udeležili trgovci, obrtniki in zastopniki gospodarskih krogov sploh. Nastopilo je mnogo govornikov, od kojih so nekateri zelo ostro napadali režim in vse vlade od ujedinjenja do danes, ter jih dolžili, da so samo te krive vseh neuspehov, na katerih boleha danes naše gospodarstvo. Potem ko so posamezniki izrazili svoje mnenje o razlogih, radi katerih je naše gospodarstvo sploh prišlo v tako obupno stanje, se jo prešlo k razpravljanju vprašanja, kako bi bilo ravnati in kaj ukreniti, da pridemo čimprej do sanacije. O tem je govoril tudi g. Cosic, ki je predlagal, da se uporabijo naj-odločnejša sredstva, pri čemur je dobesedno izjavil, da jo uporabiti »tako legalna, kakor ilegalna in intelektualna sredstva.« Skoro vsi govorniki so bili soglasni v tem, da je prišel že zadnji čas in da mora vsakdo uvideti, da za poslovne ljudi ni mesta v raznih političnih strankah, s katerimi trgujejo profesionalni politiki. Prva in sveti: dolžnost vseh gospodarjev je, da se združijo v gospodarske organizacije, petom katerih naj bi si priborili vpliv na javnost in na merodajne vladne kroge, ter da se državno upravo prisili, da bo posvečala največjo pozornost reševanju gospodarskih vprašanj. Ljubljanska borza. Tečaj 7. marca 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba D., > DEVIZE: Amsterdam 1 h gold. . . 22*89 Berlin 1 M 13*58 13*61 . Bruselj 1 belga —*— 7*9295 BudimpeiU 1 pengO —•— 9*9496 Curih 100 tr. 1093*50 1«9«*50 Dunaj 1 llBng 7*9985 80285 London 1 funt .... —• 277 55 Newyork 1 dolar . . . 66*76 56*96 Pariš 100 tr —• 223*82 Praga 100 kron . 168*20 169* Trst 100 Ur . . . 299*40 301 *40 J. L. Pod kakimi pogoji in kako obavljajo nemške banke akreditivne posle. Naše gospodarske kroge bo zanimalo poslovanje nemških bank pri otvarjanju in izpeljavi a kreditov, zato prinašamo v naslednjem tozadevne določbe dogovora najvažnejših nemških bank v prevodu. I. Nepreklicljivi — preklicljivi akreditivi. 1. Razlikujemo nepreklicljivc (potrjene) in preklicljive (nepotrjene) akroditive. Potrjujemo kot za nas obvezne one akreditivne naloge, ki jih tudi mi prejmemo kot nepreklicljive ali potrjene. Potrjeni (nepreklicljivi) akreditivi morajo biti časovno omejeni, pri čemur pa ni rečeno, da je smatrati akreditiv z označbo dobe veljavnosti že kot nepreklicljiv. Nismo dalje dolžni obvestiti koristnika o otvoritvi pr oklici jivega akreditiva; v kolikor pa bi to storili, je tako obvestilo za nas brez obveze. 2. Koristniku s strani tretje banke neposredno potrjene kredite (com-inercial letters oi' credit) potrjujemo le na izrečno zahtevo. (Ti krediti so navadno rembours-krediti, t. j. akreditivi, pri katerih se plačilo ne izvrši v gotovini, temveč z menico, oziroma z akceptom, ki ga banka koristniku običajno takoj diskontira. Op. prev.) 3. Rok more biti ali plačilni ali pa rok, v katerem je blago odposlati. V slučaju, da bi nalog ne vseboval tozadevnega določila, smatramo rok kot čas, v katerem smemo blago plačati in po pretoku te dobe plačila ne bomo izvršili, tudi če bi bili dokumenti datirani z dnem pred iztekom roka. Če pa je naznačen samo čas odpoši-Ijatve, je pri pošiljkah iz evropskih tržišč predložiti dokumente takoj, najkasneje pa v štirinajstih dneh; v nasprotnem slučaju jih nismo dolžni prevzeti. Pade li zadnji dan roka na nedeljo ali na praznik, (tudi bančni praznik), tedaj prevzamemo dokumente naslednji delavnik. 4. Kadar se poslužujemo posredovanja tretjih oseb, tedaj jamčimo samo za pogreške, nastale pri predaji naloga tem tretjim osebam. To v slučaju, če nam stranka, ki podeli nalog, posrednika, ki se ga imamo po-služiti, določi. Čo pa si posrednika izberemo sami, jamčimo samo za skrbno izbiro. V takih slučajih, kjer se poslužimo posredovalca, smo opravičeni temu preskrbeti kritje na komitentovo nevarnost. V slučaju, da ne bi smatrali za potrebno preskrbeti kritja, tretja banka Pa bi isto proti našemu pričakovanju zahtevala, tedaj ne jamčimo za morebitno zakasnitev o izvršitvi akreditivnega naloga. 5. Za škodo nastale vsled motenj v obratih, posebno za one radi vstaj, višje sile, štrajkov, izprtij itd. ne jamčimo. Če bi akreditiv potekel v času takih motenj v obratih, izvršimo plačilo le na izrečno pooblastilo nalogo-davca. II. I>okumenti. 6. Prejmemo li nalog, izvršiti plačilo proti dokumentom, ne da bi bilo pri tem navedeno, kakšni naj ti bodo, se smatramo opravičenim, prevzeti dokumente: a) v prekomorskem prometu: pomorski konosament (Full set = v vseh izvodih) ali poštno prevzemnico, pomorske zavarovalne listine in fakturo, če smatramo za potrebno tudi konzularno iakturo. Smatramo se pooblaščenim, da ne zahtevamo pomorskih zavarovalnih papirjev v slučaju, če nam koristnik dokumentarično dokaže, da je zavarovalnina krita s strani prejemnika blaga. b) v mešanem ali pa v kontinentalnem prometu: vse izvode pomorskega konosamen-ta, rečni tovorni list, duplikat železniškega voznega lista ali poštno prevzemnico. 7. Dokumente, ki jih imamo prevzeti, skrbno pregledamo, vendar moramo odkloniti kakršnokoli jamstvo za pravilnost, polnoveljavnost in po- polnost listin, posebno za potvorjene navedbe in ponarejene žige, podpise itd., kot tudi za napake, nastale vsled napačne interpretacije strokovnih izrazov ali pri prestavah v nemščino ali v kak drug jezik, bilo pri nas ali pri naših pooblaščencih. Opravičeni smo pri nalogih za ali iz inozemstva dalje sporočiti akreditivne pogoje ne-prestavljene. Za A^rsto, množino in kakovost v dokumentih označenega blaga, ravnotako kot za izpolnitev obveznosti koristnika (prodajalca) napram nalogodavcu ne prevzamemo nikake-ga jamstva. 8. V splošnem zahtevamo čiste dokumente. Če bi ti vsebovali opombe o pomanjkljivostih, n. pr. ovojnine blaga, smo opravičeni jih sprejeti, ako smatramo nedostatke kot malenkostne. Moremo pa jih tudi odkloniti. 9. V dopolnilo kakovostnih in mno-žinskih označb blaga v dokumentih moremo pritegniti tudi vsebino fakture. V kolikor bi se pokazale razlike, je slednja merodajna. 10. Dokumentom priloženih ali na njih natisnjenih splošnih pogojev ne pregledujemo. A. Konosament. 11. V kolikor nismo izrečno pooblaščeni prevzeti krovne konosamente (Bordkonnossement), se smatramo pooblaščenim, sprejeti konosamente, iz katerih je samo razvidno, da je od paroplovne družbe blago prevzeto za naložitev (Empfangkonnossement). V vseh slučajih smatramo datum kono-samenta kot naložitveni datum. 12. Konosamente za blago, naloženo na krovu, sprejemamo brez izrečnega nalogodavčevega pooblastila le, če je pošiljka krita z zavarovalnino ali pa, če je po našem mnenju za do-tično blago naložitev na krovu običajna. 13. Špediterske konosamente honoriramo edino v slučaju, ako je to v akreditivu izrečno dopuščeno; ravnotako »skozi-konosamente« (Durch-konnossemente, t. j. pri pošiljkah, kjer je blago poslano z istim konosa-montom iz morskega pristanišča n. pr. Francije v rečno pristanišče v Nemčiji. Op. prev.). V zadnjem slučaju so izjema konosamenti, izstavljeni po kakem brodarju (Reeder). (Konec prihodnjič.) KONJUNKTURA V NEMČIJI. Zavod za raziskovanje konjunkture v Berlinu izvaja v svojem zadnjem četrtletnem poročilu, da je konjunktura prekoračila višek. Zaposlenost je bistveno nazadovala in sicer ne samo vsled serijskih vplivov, temveč tudi vsled padanja konjunkture. V seji državnega zbora je razložil minister dr. Curtius načela svoje konjunktume politike, ki so leta 1926 preprečili, da konjunktura ni preveč padla, leta 1927 pa, da ni šla preveč hitro navzgor. Nemške cene so za splošne evropske razmere previsoke. Vseeno pa sedanje gibanje ne daje nobenega povoda za posebne bojazni. Indeks veletrgovine in indeks življenja sta padla. Enakomerni razvoj gospodarstva je bil ogrožen zlasti v jeseni vsled kreditne in zaupne krize, nastale povodom znane spomenice Parkerja Gilberta. Potrebni so bili večtedenski boji in pojasnjevanja, preden je bila nevarnost odstranjena; danes je mogočo položaj spet mirno presojati. Poleg lastne tvorbe kapitala bo slejkoprej potreben tudi inozemski kapital; nadaljno oviranje dotoka inozemskega kapitala ni več mogoče. Tudi kartelna politika je v službi konjunktume politike. S temeljno reformo kartelstva bo mogoče pričeti šele po končanem delu anketnega odbora. * * * INOZEMSKI KAPITAL PRI TRGOVSKIH DRUŽBAH V TURČIJI. Trgovski odbor Velike narodne skupščine je sprejel predlog vlade, naj se odvzame onim turškim družbam, pri katerih je udeležen inozemski kapital, pravica obrežni© plovbe, pravica večjih pristaniških ugodnosti ter pravica izobeše-nja turške zastave. Ta predpis bodo pri-dejali trgovskemu zakonu. Staro stremljenje turške vlade je, da se osvobodi inozemskega kapitala. Pa ne bo šlo. Plenarna seja Zbornice TOI. Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 15. marca 1928 ob 9. uri dopoldne v zbornični dvorani Dnevni red: 1. Zapisnik plenarne seje 19. decembra 1927. 2. Poročilo zborničnega predsednika. 3. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1927. 4. Poročilo o poslovniku. 5. Poročilo o predlogu zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina glede obrtno pospeševalnega urada. 6. Poročilo o predlogu zborničnega člana g. R. Stermecki glede izdaje zborničnega glasila. 7. Reorganizacija bolniškega zavarovanja. 8. Vprašanje obveznega signira.ija hmelja. 9. Poročilo o razpravah ožjega odbora za komercijalizacijo železnic. 10. Izvoz surovih kož in kosti. 11. Poročilo o davčnih vprašanjih. 12. Predlog za imenovanje v razna zastopstva. 13. Predlogi zborničnih članov. PREGLED MESA IN MESNIH IZDEL KOV, KI SE POŠILJAJO PO POSTI V ŠVICO. Ministrstvo inostranili del je sporočilo ministrstvu poljopr.ivrede in vod tekst razpisa, kojega je izdal oddelek za narodno gospodarstvo v Bernu, ki se glasi: Zvezni svet v Bernu je 10. januarja 1928 sprejel naslednji sklep: čl. 1. — Člen 14. naredbe od 29. januarja 1919, ki se nanaša na pregled uvoženih pošiljk mesa in mesnih izdelkov in po katerem ne podložijo poštne pošiljke mesa in mesnih izdelkov živinozdravniškemu pregledu, ako njih brutto teža ni večja od 5 kg, se razveljavi. — čl. 2. — Vse s pošto uvoženo pošiljke mesa in mesnih izdelkov so zavezane istim pogojem, kakor pošiljke mesa in mesnih izdelkov, ki se uvažajo z drugimi prevoznimi sredstvi. Potemtakem morajo tudi te pregledati obmejni veterinari. Izjeme se smejo dovoliti za take pošiljke samo tedaj, ako jih pošiljajo privatniki privatnikom, in niso težje kot 2 kg. Odelenje za narodno gospodarstvo se pooblašča, da izda potrebne predpise, da se preprečijo zlorabe. — Čl. 3. — Ta sklep stopi v veljavo 13. februarja 1928 — Izvršna naredba k temu sklepu vsebuje naslednja določila: Pošiljke mesa in mesnih izdelkov, ki prihajajo s pošto, so podvržene od 15. februarja 1928 istim predpisom, kakor istovrstne pošiljke, ki se dovažajo potom drugih prevoznih sredstev. Potemtakem je dovoljeno uvažati take pošiljke samo preko poštno-carinskih uradov, kjer je uvedena obmejna veterinarska služba. Če je za take pošiljke predpisano še kako posebno uvozno dovoljenje, je to napraviti samo tedaj, ako se take pošiljke pošiljajo na firme, ki imajo tako dovoljenje. 2. Obmejni veterinarji računajo pristojbine za pregled po predpisih sklepa Zveznega sveta od 9. oktobra 1922. 3. Od teh predpisov so izvzete pošiljke do 2 kg težine, ako se po vsebini da sklepali, da niso namenjene za trgovske svrhe, ampak izključno - za zasebno uporabo. Odločitev o vprašanju, ali pripadajo take pošiljke pregledu obmejnega veterinarja ali ne, spada v delokrog pristojnih carinskih organov. Tudi pošiljke, ki so oproščene pregleda obmejnih veterinarjev, morajo brezpogojno biti opremljene z izvornim in zdravstvenim spričevalom. * * * BOLGARSKA TRGOVINA V JANUARJU. Videli smo, da je zaključila bolgarska trgovina svojo bilanco za leto 1927 z veliko aktivnostjo. Ta ugodni razvoj se je nadaljeval tudi v januarju. Izvozili so blaga v vrednosti 603 milijonov levov, uvozili so ga pa za 420 milijonov, aktivnost torej ca 180 milijonov levov. Dotič-ne številke za lanski januar so: izvoz 363, uvoz 424 mil. levov: torej je bilanca napram lanskemu januarju naravnost izborna. Dr. M. Škerlj: Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona. (Po predavanju v društvu »Pravniku«.) ('Nadaljevanja.) A. pojem delniške družbe. t. Osnutek (P. 1) ne daje naravnost definicije, kakor Av. 207, Š. 637 in L. 261, — ne pa It. 86.,1 pojem dd. pa je nekoliko drugačen nego pri nas: vsaka d d. je po zakonu trgovinska družba, tudi če se ne bavi s trgovinskimi posli. Odločuje torej oblika udruženja. Isto stališče zavzemata glede predmeta podjetja Šv. 637 in L. 107, tudi po njih niti ni treba, da bi ,dd. imela sploh gospodarski smoter; vendar ne naglašata posebej, da je dd. trgovinska družba. It. 86 pa zavzema isto stališče, kakor naš trgovinski zakonik, da je dd. trgovec le, če se (oblino) bavi s trgovinskimi posli. Da je ta razlika bistvena, ni treba po-vdarjati, saj vemo, da daje trgovinsko pravo trgovcu celo vrsto ugodnih, pa tudi neugodnih privilegijev. Pri nas bo pač treba dobro prevdariti, ali velja iti tako daleč, ali namreč ne bi zadostovalo dovoliti, da se v obliki dd. snujejo podjetja s kakoršniinkoli gospodarskim ciljem, in reči, da so trgovci, tudi če se ne bavijo s trgovinskimi posli v smislu trg. zakonika. Za politične, humanitarne itd. svrhe imamo že sedaj dinge oblike udruževanja in jih lahko še ustvarimo, oblika dd. naj bi ostala pridržana pridobitnim podjetjem. 2. Ali je dobro, da P. 1 dd. naravnost označuje kot juristično osebo, odvisi od tega, ali je v poljskem pravu točno določen pojem juristične osebe; če ni, je s samim nazivom malo povedano. Nekaj bolje se izraža It. 88: Vse zakonito ustanovljene (delniške) družbe so posebni, od oseb Članov različni pravni subjekti. 3. Mnogo važnejše je, da P. 1 ne določa, kakor Av. 219, da je delničar zavezan v družbeni sklad prispevati samo s statutom določeni prispevek za akeijo, nego pravi, da so delničarji zavezaui samo k statutarnim dajatvam; motivi naglašajo, da so postranske dajatve (poleg zneska ali vrednosti za delnico) lahko nedenarne, kakor pri poljedelskih dd. in kartelih v obliki dd., lahko pa tudi denarne, zlasti pri sanaciji dd. L. 261 stoji na istem stališču,‘daje pa mnogo podrobnejše, v obče dobre norme, It. 86 je enak našemu trg. zakoniku, tako tudi Šv. (637, 696), ki v motivih naglaša, da Švica ne rabi dd. z zavezo k stranskim dajatvam. Znano je, da naš DR. mimo zakona pripušča zavezo k postranskim dajatvam načelno le pri kmetijskih industrijskih podjetjih (pri čemer so bile v prvi vrsti mišljene poljedelske tovarno za sladkor). Menim, da naj bi se to vzakonilo, s potrebnimi podrobnostmi, kajti dasi se odplatno prispevanje s surovinami često lahko doseže tudi v pridobitni in gosoodarski zadrugi ali družbi z omejeno zavezo, je to vendar težje tam, kjer treba znatnih investicij, da se podjetje spravi v tek. Ne bi pa bil za to, da se delničarjem že z vsega početka naloži zaveza k nadaljnjim, zlasti denarnim prispevkom za večanje delniške glavnice ali za kritje izgub itd. Če gre delniški družbi dobro, ji ne bo težko dobiti sredstev za drug način, in ravno tako ne, če pride v zadrego le slučajno, »brez svoje krivde«. Če pa ji to ni mogoče, bo povprek veljalo, da je niti ne kaže vzdrževati z več ali manj umetnimi prisilnimi sredstvi. Da pri nas zaveza članov kapitalskih udru-ženj preko prvotnega prispevka v glavnico nasprotuje čustvu občinstva, 1 Sama številka zaači člen poljskega osnutka, kjer treba, s pristankom P.; 6v. znači II. osnutek švicarskega zveznega zakona o reviziji naslovov XXIV. do XXXIV. obligacijskega prava iz 1. 1923; It. znnči Co-dice di commercio, Progetto iz 1. 1926; L. znači lihtenštajnski civilni zakonik, osebno in družbeno pravo, z dne 20. januarja 1926, dež. zak. št. 4; A v. zna£i naš veljavni trgovinski zakonik; D K naš delniški regulativ; dd. znači delniško družbo, KE znači komisijo ekspertov, ki je pregledala II. švicarski osnutek. vidimo najbolje iz dejstva, da skoro -ni družb z omejeno zavezo, ki bi določale naknadna doplačila, dasi jih zakon izrecno dovoljuje — seveda ne o a posebno spreten način. Zoper možnost zaveze k prispevkom za sanacijo pa govore zlasti še sledeči pomisleki: fce gre za količkaj večje naknadne prispevke, pomeni ta zaveza le raz-tnerno majhno varnost, ker je njena vrednost odvisna od zadostne imovi-tosti delničarjev, ta pa je prizadeta že baš s tem, da je dd. prišla v zadrego; po drugi strani bo možnost ponovnega poseganja po prispevkih delničarjev ustanoviteljem olajšavala premalo previdno določanje prvotne delniške glavnico, k čemur so že itak flagnjeni, na upravne organe pa bi najbrž uplivala tako, da bi manj strogo pazili na družbino imovino in se lažje spuščali v nevarne posle. B. Ustanovitev delniške družbe. I. Za pravni postanek dd. treba seveda tudi po novih zakonih statuta, zagotovitve delniške glavnice, postavitve organov' in registracije. II. Normativni ali koncesijski sistem? Sodobno načelo, da za ustanovitev pojedine delniške družbe ni treba posebnega dovoljenja z upravnim aktom, nego le izpolnitve z zakonom določenih pogojev, opušča P. 4 pri onih dd., ki imajo pomen za državo ali značaj naprave v splošno korist (znacze-nie panstwowe lub charakter užv-tecznosci publicznej). Tem treba za ustanovitev potrditve pravil, ki pa morajo sicer biti v skladu z zakonom, po ministrstvu trgovine in industrije, torej družbene koncesije. Vrste podjetij, za katere treba koncesije, ako naj se osnujejo v obliki dd., določa ministrski svet z uredbo. Motivi navajajo kot primer družb s pomenom za državo železniške, paroplovne, letalske družbe, kot primer družb z značajem naprav v splošno korist družbe za cestne železnice, elektrarne itd. Meja med obema skupinama pač ni ostra in ni treba, da bi bila, ker so posledice iste. Izvzete naj torej bodo iz golega normativnega sistema po priliki iste vrste podjetij, kakor pri nas od norm DR. Za izvzete bo položaj tak, kakor je danes na primer za dd. v območju hrv. ogrskega trg. zakonika, ki se tudi morajo osnovati po zakonskem normativnem sistemu, poleg tega pa za pravni postanek potrebujejo po posebnem poprevratnem zakonu še koncesije. Svoje stališče napram obema sistemoma sem opredelil že opetova-no; vsekako je poljski osnutek boljši od našega veljavnega prava, kajti vsaj velika večina dd. se bo ustanavljala svobodno in prožnosti pojmov ••pomena za državo« in . značaja naprave v splošno korist« ne bo lahko izkoriščati v reakcijonarne ali politične svrhe, ker treba ipak uredbe ministrskega sveta za celo vrsto podjetij.2 _______________________ (Dalje prihodnjič.) 2 Premalo jasno je morda povedano, kako •naknadna uredba učinkuje na že obstoječe a dd., ki so se prijavil« za registracijo po roovem zakonu, pa uredba naknadno določi, da treba družbam te vrste koncesije? Trgovina. Sladkor. Pričakovano zboljšanje (vsled prodaje kubanskih zalog v Evropo) v Newyorku je deloma nastopilo. Zelo je pomagala tudi govorica, da je javanski trust pripravljen na sodelovanje pri kubanski akciji. Ta govorica je vsaj v toliko opravičena, ker so Javanci v načelu pripravljeni, da se udeležijo v avgustu definitivnih pogajanj Kubancev z velikimi evropskimi eksporterji. O konkretni obljubi pa še nič ne beremo. Evropski trgi so sledili newyorškemu zboljšanju cen le prav obotavljaje in v prav majhni izmeri, ker se newyorški argumenti za hausse niso izkazali zadosti močni, da bi špekulacijo in trgovino poživili spričo velikih, za preskrbo Evrope razpoložljivih sladkornih zalog. — 0 iz-gledih obdelovanja s peso v posameznih velikih evropskih državah sladkorne produkcije ni Ae dosti zanesljivih poročil. Trg jajec v Srbiji se je v zadnjem času zelo razvil. Produkcija je v polnem tiru, pa je kvantitativno še zmeraj za lanskim letom. To pa zato, ker je vsled for si ranega eksporta perotnine število kokoši močno nazadovalo. Sedaj se je pričel v večjem obsegu tudi eksport v inozemstvo, v prvi vrsti v Nemčijo. A ravno v Nemčiji je konkurenca zelo huda, v prvi vrsti iz Poljske, v drugi iz Rumunije in Ogrske. Izvoz v Italijo in Švico je zaenkrat še zelo majhen. Pač pa eksportirajo v Italijo velike množine perotnine, 10 lir pro kg. Zunanja trgovina Rusije. Poročali smo že, da je zunanja trgovina Rusije na evropskih mejah v zadnjem času pasivna. Ker je pasivna tudi ua azjiskih mejah, se pasivni saldo splošne trgovine zelo dvigne in znaša za prve štiri mesece tekočega gospodarskega leta 15,500.000 rubljev, neprimerno več kot lani. Dvigajočo se pasivnost trgovske bilance pripisujejo deloma prekinjenju trgovskih zvez med Anglijo in Rusijo, deloma pa stagnaciji v eksportu žita. Žito. Mednarodni žitni trg je popolnoma pod vtisom gibanja na ameriških borzah. Zaloge pšenice so se v U. S. A. in v Kanadi nekoliko zredčile, so pa s 170 Yi milijoni bušelov še zmeraj za 50 milijonov bušelov večje kot pred letom, kar seveda na cene vpliva. Zaloge koruze so pa za 3 milijone bušelov manjše kot lani. Zaloge rži se v zadnjem času niso nič spremenile, znašajo pa samo 80 odstotkov lanskega pridelka. — V Evropi so trgi skoraj povsod pod vtisom zadnjih uradnih publikacij. Na Ogrskem gredo kljub velikim zalogam cene kvišku,, ker Jugoslavija in Avstrija stalno nakupujeta. Tudi Čslov. kupuje. V Rusiji so se pod predsedstvom novega poljedelskega komisarja Kub jaka posvetovali o obsežnih kreditnih akcijah, o po-množitvi strojev in umetnih gnojil in o »reorganizaciji poljedelstva na novi socialistični podlagi.« Upajo, da bodo dosegli povečanje z žitom obdelane zemlje. Denarstvo. Angleži o romunskem posojilu. Angleški strokovni list .»Financial News« piše: Zdi se, da pogajanja o kreditu ?a Rumunsko Narodno banko v svrho stabilizacije leja, koji kredit naj da skupina centralnih bank, ugodno potekaj«). Čisto sigurna pa stvar še ni in pride morda v zasedanju tekočega meseca še pred Zvezo narodov. Francosko - ameriški posojilni načrt ima manj izgledov na uresničenje, ker so francoske zahteve glede rumunslc.il) vojnih dolgov pretirane. Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani! Vin. Ljubljanski velesejem. OLAJŠAVE UDELEŽNIKOM LJUBLJANSKEGA VELESEJMA (OD 2. DO 11. JUNIJA 1928) V POMORSKEM PROMETU. Jadranska plovidba tl. d. Sušak je dovolila udeležencem obeh letošnjih sejm-skih prireditev v juniju in septembru vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje. Za prevoz razstavnega blaga pa plačajo 50 % popusta v dovozu in odvozu. Pri tej družbi velja ugodnost za odhod v Ljubljano od 15. maja do 11. junija. Za povratek pa od 2. do 15. junija, ozr. od 25. avgusta do 10. septembra in od 1. do 15. septembra. Rečna plovidba SHS je dovolila za prevoz blaga 50% popust, v potniškem prometu pa 25 %. Dubrovačka parobrodska plovidba A. D. je tudi dovolila 50% popust na vožnji z vsemi njenimi parniki. Tu velja ugodnost od 20. maja do 20. junija ozr. 20. avgusta do 20. septembra v obe smeri. RAZSTAVE IN SEJMI. Pomladanski velesejem v Pragi (od 18. do 25. marca 1928.). Izdelki na praškem velesejmu so razvrščeni v sledečih 24 skupinah: 1. Stavbene potrebščine. 2. Kovine, šport. 3. Elektrotehnika, mehanika, optika. 4. Pohištvo in glaso-virji. 5. Tkanine. 6. Obleke. 7. Galanterija. 8. Kože in kožni izdelki. 9. Steklo, porcelan in fina keramika. 10. Umetnine. 11. Kemija in zdravilstvo. 12. Prehrana in poljedelstvo, 13. Godala in glasbene potrebščine. 14. Igrače. 15. Grafika, papir, Šolske in pisarniške potrebščine. 16. Dragulji, zlato, srebro in ure. 17. Me-šana skupina. 18. Hotelska in gostilniška razstava. 19. Sportski trg. 20. Radio-trg. 21. Reklamni trg. 22. Razstava gospodinjske prehrane. 23. Amerikanska ekspozicija. 24. Trg motornih koles. — Jesenskega velesejma 1927 se je udeležilo črez 2360 razstavljalcev (od teh y>. bilo 10 % inozemskih) na 30.650 m" razstavnega prostora ter znatno število kupcev iz 28 različnih držav in to (po številu obiskovavcev) iz: Nemčije, Francije, Avstrije, Kralj. SHS., Rumunije, Ogrske, Poljske, Anglije, Italije, švedske, Danske, Baltiških držav, Belgije, Združenih držav Severne Amerike, Švice, Tunisa, Alžira, Bolgarske, Španske, Turške, Kube, Rusije, Portugalske, Egipta, Indije, Brazilije, Japonske in Avstralije. V bližini dosedanjega razstavljalnega prostora je začela velesejmska uprava graditi sijajne stalne velesejmske palače, v katerih bodo reprezentativno in stalno nameščeni vzorci glavnih produktov češkoslovaške in inozemske industrije. Tekstilna razstava v Skoplju. Na ini-cijativo trgovsko-industrijske zbornice v Skoplju in uglednejših gospodarjev i/. Južne Srbije se otvori v Skoplju 22. aprila t. 1. tekstilna razstava. Po določenem načrtu bodo na tej prireditvi razstavljeni predmeti tekstilnih industrij iz cele države, a iz same Južne Srbije vsi tekstilni izdelki brez razlike, tako industrijski in obrtniški, kakor tudi predmeti domače industrije. Razstava bo trajala 2 do 3 tedne. Razstava biciklov in motoeiklov v Londonu. Zveza britanskih izdelovalcev in trgovcev z bicikli in motocikli priredi v Olimpiji (London) od 5. do 10. novembra 1928 veliko razstavo biciklov, motociklov, kombinacij za prevoz oseb in blaga ter trokolesnih voz. Zveza fabrikan- l tov in trgovcev z motorji priredi pa isto-s tam od 11. do 20. mednarodno razstavo s motorjev. IX. Mednarodni trgovinski semenj v Bruslju se vrši letos od 12. do 25. aprila. RAZNO. Proslava stoletnice neodvisnosti Belgije. Leta 1930 se priredi v Liittichu o priliki proslave 100-letne neodvisnosti Belgije velika mednarodna razstava industrije, znanosti in umetnosti. Za to razstavo se vodijo že sedaj priprave. Rudno bogastvo Madagaskarja. Pariški časopisi opozarjajo na nedavno odkritje premogovnih skladov na Madagaskarju. Doslej smo brali večinoma le o zlatu in grafitu. Sedaj izvemo, da se nahajajo na Madagaskarju tudi žlahtni kameni, baker in radioaktivne minera-lije. Zlato se nahaja prav na severu in prav na jugu, pridobivanje je pa še popolnoma primitivno, ker imajo domačini rajši drugo delo, ki se bolj izplača. Sedaj hočejo uporabiti pri dobivanju zlata električno moč. Grafitna skladišča Madagaskarja morejo dati na leto 40.000 do 50.000 ton. Doslej so izrabljali samo ona najdišča na visoki planoti, ki so lahko dostopna. Leta 1925 so producirali 287 ton, leta 1926 pa že 155 ton. Madagaskar imenujejo kovinsko založnico bodočnosti. 'Gospodarske vesti. Kakor poročajo iz dobro poučenih krogov, se je izjavila Java za vstop v kartel svetovne sladkorne produkcije, ki naj bi se ustanovil po letu 1930. Prva bodoča sladkorna pogajanja se bodo vršila v letošnjem oktobru v Parizu. —V Berlinu so ustano- —■■■II IIIIIMai II I MIH Itn llmfcfi i:£eichs-v er band des Baumwoll- und Leinen-waren-Gro8handela«. — Zasebna obrestna mera v Berlinu je zopet padla za V\% na 6lA%. — Hapag in Severonem-ški Lloyd bosta izplačala dividendo 7 %. — Verenigte Stahlwerke bodo izplačali 6-odstotno dividendo. — Dresdenska banka bo izplačala 10-odstotno dividendo. — O bilanci te velebanke bomo prinesli obširnejše poročilo. — Prva Ogrska d. d. papirne industrije bo izplačala letos dividendo 3 peng6; lani je bila dividenda 2 pengo. Trije peng6 odgovarjajo 10-odstotnemu obrestovanju tečajne vrednosti delnic. — Največje ogrsko kemično podjetje Hungaria d. d. umetnih gnojil, izkazuje zopeten ugoden razvoj in bo izplačalo dividendo 4 pengtt. — Poljska tekstilna industrija se pogaja za ameriška posojila. — Češko podjetje Skoda je dobilo nanovo naročila za strojno opremo dveh sladkornih tovarn v Argentini. Potrebnih bo več kot 100 vagonov, da bodo spravili vso opremo v Argentino. — Znameniti ogrski tokaj-ski okraj je v hudi vinski krizi. Ze tri leta je bil tamošnji pridelek slab, kar pomeni veliko nevarnost za producente, obstoječe v prvi vr9ti iz malih pridelo-vateljev. Položaj je tako neugoden, da letos najbrž dveh tretjin vsega tega vinskega okraja ne bodo več obdelali. — Železnica skozi Saharo, ki jo omenjamo na drugem mestu, bo zgrajena večinoma na račun reparacij. — Prvo poročilo Amerikanca Deveya, finančnega svetovalca pri Poljski banki, ugotavlja splošno zboljšanje finančnega in gospodarskega položaja Poljske republike. Taka poročila bodo izhajala vsako četrtletje. — Po dolgih pogajanjih med češkimi producenti sladkorne pese ter med tovarnami sladkorja so se pogodili o ceni sladkorne pese; za industrijske svrhe je cena določena z 19'43 Kč za 100 kg. — V Bareeloni se bo vršila od 1. aprila do 31. decembra 1929 svetovna razstava. — V Rumuniji bodo znižali v bližnjem času nekaj eksportnih pristojbin. — Ogrski strojni industriji se v zadnjem času slabo godi, in je opozarjal finančni minister tozadevno deputacijo, naj skušajo tovarne kolikor mogoče dvigniti eksport. — Ogri sp uvozili v januarju za 84'9 mil. pengo blaga, izvozili ga pa za 54'2 mil. pengo, tako da se bilanca zaključi l znatno pasivnostjo 30"7 milijonov pengo; lanska januarska pasivnost je znašala 15'2 mil. pengo. Dvig pasivnosti je zlasti posledica povečanega uvoza, posebno bombaževine in džute. — Avstrijske ekspedicije časnikarskih oglasov se bodo združile. Gre za letni promet nad 12 milijonov šilingov. — V Parizu bo 9. t. m. zborovala Mednarodna zveza jekla. Pečala se bo z vprašanjem kvot. — Kljub protestu kontrolne komisije je poljski finančni minister od-Tedil emisijo 4-odstotuega investicijskega posojila v znesku 50 milijonov zla-tov. — Tudi na Ogrskem so določili kompromisno ceno za sladkorno peso, in sicer 2‘75 do 2'85 pengfl za 100 kg. Gojitev rož v Bolgariji. Po vojski so bile cene za rožno olje do leta 1924 tako r.izke, da je veliko število pridelovalcev uničilo rožne plantaže in so začeli namesto rož gojiti tobak, hmelj, itd. Šele ko so začele cene za rožno olje zopet rasti, se.je dvignilo tudi zanimanje za gojitev rož. Leta 1911 je bilo obdelanih v Br Igariji 7665 hektarov zemlje z rožami, ki so dale 3268 kg rožne esence. Obdelani prostor je padel do leta 1924 na 4561 ha s 1412 kg rožne esence. Odtedaj naprej je šlo pa od leta do leta kvišku in vidimo v letu 1927 že 5142 ha in 2523 kg rožne esence. Pančevski most. »čudeži moderne tehnike nas presenetijo, in pred našimi očmi se gradi tak čudež,« čitamo v nekem beograjskem dnevniku, ko piše, o premostitvi Donave pri Pančevu. Sicer neznatno mestece, kakih 15 km od Beograda na levem bregu reke je postalo po zjedinjenju sredotočje živahnega zanimanja za upostavitev rednega prometa med bogato žitnico države in južnimi kraji. Ideja prometne zveze osvobojene Bačke preko Donave je nastala iz gospodarskih, političnih in stra-tegtčnih ozirov po vojni, vsi ti premisleki, odpreti proti jugu izhod, ki bi motil gravitacijo prometa na Budimpe- sto. Med Beogradom in Pančevom imamo sider povoljne parobrodne zveze, ampak pozimi ob hudem mrazu in vremenskih nezgodah se ta obrat ustavi; iz Pančeva v Beograd in narobe se pride potem po ogromnem ovinku preko Zemuna — Novega Sada — Kikinde — Velikega Bečkereka — Pančevo. Neposredna železnična zveza Beograd—'Fantovo je postala neodložljivo in važno vprašanje, ki je težilo samo mi premostitvi Donave. Prvi projekt Pančevskega mostu se je pojavil že leta 1919, ampak stvar ui bila izvedljiva, manjkalo je finančnih sredstev. Ko so prišle neni-Ske reparacije, se je mislilo zopet na udejstvitev načrta, ki ga je skupščina leta 1922 končnoveljavno na ta račun sklenila. Kmalu nato so se razpisale otfertalne licitacije. Najugodnejši ponudnik za dobavo mostovne konstrukcije in gradbena dela je bila neka nemška tvrdka, kateri se je izvršitev brez premislekov dodelila. Nastale pa so nepredvidene ovire. Udružanje nemških inženjerjev je vložilo priziv, češ da tvrdka za tako delo ni sposobna; nemška javnost se je zavzela za prestiž domače industrije, kateri bi pretila pod temi okolnostnii blamaža; čas je potekal z birokratičnimi formalnostmi do leta 1925. Tedaj se je naši državi priznala po znanem Dawesovem načrtu reparacija desetih milijonov zlatih mark. Obenem se je v Nemčiji osnoval sindikat za zgradbo pančevskega mostu, ki t>i je od prve ponudnice predloženi načrt proti odškodnini prisvojil. Raznim ugovorom proti prvotnemu o-snutku in stvarnim kritikam je napravil novi /e-leznični minister general Milosavljevič s krepko potezo konec ter izposloval izvršitev pančevskega mostu. Gradba se je v jeseni 19£7 začela, pravzaprav so to predpriprave za tehnično izvršitev ogromnega objekta. Ob donavskem predmestju Karaburmi blizu Beograda med mestno klavnico in tekstilno tovarno je nastala lična nemška kolonija z vsema potrebnimi prostori in tam so se naselili v čednih lesenih barakah mojstri, linženjerji; uradniki in ostalo o sob je izvršilnega sindikata. Z mrzlično naglico so se podjetniki lotili dela. Široke lesene brvi že segajo daleč v Donavo, kjer so zasidrani ogromni splavi z orjaškimi kiji, s katerimi zabijajo stebre v vodo, da se napravi ogrodje za montažo Cai-sonov. Blizu obrežja so pripravljene ladje z vrtilnimi stroji. Delo vrlo napreduje, in že se bliža Čas, ko bodo prvi Caison spustili v vodo; železen orjak, 29 metrov dolg, 12 m širok in 7% m visok. Osem velikanskih stebrov iz betona z granitnim oklopjem bo zgrajenih TO metrov pod Donavsko strugo in bodo segali 10 metrov nad vodno površino, na nje se montira mostovna konstrukcija. Vsak teh stebrov stane povprečno 1 milijon zlatih mark. Preko železnega ogroža se položijo tračnice; za pešce in vozove pa je od 11 metrov cele širine moštu pet metrov rezerviranih. Ce bi bilo pozneje treba želez-niČne tire pomnožiti, so ob straneh kon-soli predvideni kot nosilci za povečano širino. Pančevski most bo 1100 metrov dolg ter ga bo uvrstiti med največje mostove v Evropi; v širini pa bo gotovo na prvem mestu. Samo Rusija ima na evropski celini še dva daljša mostova. Seveda nas ločijo ša tri in pol leta do trenotka, ko se izroči to »tehnično čudo« prometu; mnogo dela, truda in energije bo treba predno se uresniči ideja, ki se je rodila ob zibeli naše države. Tam preko Donave, kjer bo stal zadnji steber na kopnem, se razprostirajo nepregledna močvirja, katera bo treba zasuti, nasip bo prerezal 72.000 oralov vlažnega ozemlja. To ogromno barje se bo osušilo in kanaliziralo, tam bo še na tisoče delavcev zaposlenih. Stroški za obrežna, nasipna, osušilna in kanalizacijska dela se danes še ne dajo določiti; most sam pa pride na 25 do 30 milijonov zlatih mark in od teh kakih pel milijonov na račun naše države, ostalo gre na breme reparacij. Na tri in pol leta torej je preračunjena gradbena doba, če ne bo nepredvidenih težav in ovirajočih nezgod. Banatski posestnik ponese potem v beograjsko predmestje Pančevo svoje pridelke že zjutraj na trg, pa se popoldne že lahko vrne domov; sanje se uresničijo, ki so kot nedosegljive utopije rojile tamoSnjemu kmetu že dolgo po glavi. Pančevski most bo postal temelj v zgodovini gospodarskega razvoja v državi, njegov pomen v mednarodnem prometu bo dobil enako presojo. -- K. Tiolongruber. TRŽNA POROČILA. Jugoslovanski žoleeni trg. Poročilo od 1. marca pravi: Položaj na železnem trgu se ni spremenil. V nasprotju z lanskim letom se trg za pomladno serijo še ni poživil ali pa le prav malo. Večjih naročil sploh še ni bilo. To je v prvi vrsti posledica neugodnih izgle-dov za letošnjo stavbno sezijo, ki bo po mnenju strokovnjakov dosegla v najboljšem slučaju kvečjemu 50 odstotkov lanske sezije. Zasebna iniciativa se v stavbarstvu v prvi vrsti ne javi zaradi dragih kreditov; zato bodo prišle kot lani zlasti v poštev javne zgradbe, torej zgradbe države in večjih mest. A baš pri gradbi v mestih bo nastopila najbrž stagnacija, ker so najnujnejše potrebe v bistvu pokrite. Državno stavbno gibanje bo pa precej zavisno od tega, če bodo naznanjeni inozemski krediti realizirani. Dežela po vojski za stavbe-nost ne pride več v poštev. Tako torej izgleda za naš železni trg letos niso ravno najbolj rožnati. Zanimivi so nekateri podatki o skupnem kousumu železa v Jugoslaviji. Letni povprečni konsum Jugoslavije znaša 7000 vagonov železa. Kako majhno je to, vidimo iz primerjanja s Češkoslovaško, ki potrebuje in konsumira na leto 65.000 vagonov železa, torej skoraj desetkrat toliko kot mi. Z letno porabo 6 kg na prebivalca je Jugoslavija daleč zadaj za vsemi državami Srednje Evro-,pe. Vzrok je isti kot pri vseh drugih panogah: majhna nakupna moč kmeta, ki je glavni odjemalec. Ta nakupna moč je pa vsako leto še manjša. Domača industrija je precej dobro zaposlena, kar je posledica pomanjkanja denarja pri kupcih. To je prav zanimivo. Če bi namreč dobili kupci blago iz inozemstva, bi morali takoj v gotovini plačati carino, ki znaša 30 do 60 odstotkov vrednosti blaga, povprečno 40 odstotkov. Ker pa tega vsled pomanjkanja denarja ne morejo ali se vsaj radi temu izognejo, so bolj ali manj prisiljeni, da nakupujejo doma, kjer jim morajo seveda dovoliti plačilne olajšave. A krediti so še zmeraj zelo dragi in tudi banke so pri dovolitvah zelo oprezne, lnkaso se je v zadnjem času nekaj poslabšal. Cene žele*a. S 1. t. m. so zvišale avstrijske tovarne ceno srednje in surove pločevine za 1 šiling pri 100 kg, in sicer sporazumno s češkoslovaškimi podjetji. Strokovni krogi račuuijo tudi z dvigom železnih cen, zlasti še, ker so se francoske in belgijsko notacije zvišale. Mislijo, da bodo Nemci Francozom in Belgijcem sledili, in tedaj bi morali tudi v Avstriji in v Češkoslovaški pričeti z dvigom železnih cen. Seveda bi vplivalo to tudi na druge trge. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave cevi (Bohrrtthre). — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe glede dobave 140 m3 jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg krompirja; do 17. marca t. 1. pa glede dobave 1000 kg ploščatega železa. — Vršile se bodo naslednj* ofertalne licitacije gledo dobave mesa: dne 10. marca t. 1. pri Komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji; dne 12. marca t. 1. pri Komandi 26. pešadijakegii polka v Sisku; dne 13. marca t. 1. pri Komandi mesta v Bihaču; dne 14. marca t. 1. pri Intendanturi Vrbaske Divizijske oblasti v Banja Luki, pri Komandi, mesta v Gospiču; dne 15. marca t. 1. piri Komandi Otočačkega vojnega okruga » Otočacu. — Dne 17. marca t. 1. pri Komandi varaždinskega vojnega okruga r Varaždinu, pri Komandi mesta v Susaku in pri Komandi mesta v Murski Soboti glede dobave kruha. — Dne 15. marca t. 1. pri Upravi radionice III. ar-mijske oblasti v Skoplju glede dobave sodov. — Dne 26. marca t. 1. pri Intendanturi Komande Boke Kotorske v Er-cegnovi glede dobave drv za kurjavo; pri Orad je vinski upravi v Tivtu glede dobave 300.000 komadov opeke, 150 ton negašenega apna, 400 ton portlandce-menta in cementnih plošč; pri Policijski direkciji za Bosno in Hercegovino v Sarajevu glede dobave 4000 m platna m letne uniforme; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave sesalk. Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave barve za brzojavne aparate (vzorec na vpogled pri saobra-čajno-komercijelnem odelenju te direkcije). — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave kalcimrane sode; do 15. marca t. 1. glede dobave batnih teles iz jeklene litine in glede dobave raznih šip. — Dne 16. marca t. 1. se vrši pri Upravi radionice IIJ. armijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave pločevine, železa, mila, lesnega oglja, špage, kemikalij, smirka, šamota, grafita, azbesta, cementa, kartona itd. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, zakovic itd. — Dne 19. marca t. 1. se vrši pri intendanturi III. armijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave drv; dne 24. marca t. 1. pa pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave avtomatskih naprav za regulacijo električne napetosti. 1‘rejlmetni oglasi 7. liatanCnejšinu podatk’ so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina Veletrgovina kolonljalne lit Špecerijske robe TISKARNA MERKUR Uubljana SregortKeva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva i. t. d. Lastna LJUBLJANA vlnskest kisa, d. s o. s., Ljubljana •udi najfinejži in naiokusnejSi namizni Kis iz pristnega vina. Zahtevajta pomidbo! TeHn&no In higfjenKno najmoder-neie urejena kis®trna v Jugoslaviji. priporo!« Špecerijsko blago rasnovrstno Iganfa, moko in doleta« pridelka. - Rasnovrstno rudninsko vodo. Lastna praSama sa k a« vo in mlin sa diSavo s , električnim obratom. Ceniki na razpolago I ZALOGA ivele prstene kave, mletih dllav ln rudninske vode. ToCna ln solidna postrežba I Sehtevalle cenil«! ■■■■SMMWwikn»»Miwaa«iBiaaa^a»cIža£^žaaR«igMa5f^«n«e«*^pgogiBaKaigaaaKaae»smeBBMPsawes«w^swgWMaMaiwioo«aa,1BB!gl«g«»B» Kreditni zavod za trgovino in industrijo j Ljubljana, Preiernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu) c [ Brzoiavke: Kredit Ljubljana w Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2800 Peterson International Banking Code r Obresto vanje vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih paplriev, deviz In valut, borzna nar°l*,*\ ja predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In lnkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposltl Itd. |» ------------------------------------------------------------------- ---»-gaaanKaaaligBa aaaaaaanBSMB Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgtmko-iudastrijslco d. d. >MERKUR> kat izriaijatelja in tiskarja: A.SEVBR, Ljubljana.