Resnica o tn.inih in žagaii ob Murš. Ivan Mermolja je napisal v «Kmetijski list« dolgovezen članek, s katerim skuša trditi, da je edino on izposloval dovoljenje uporabe mlinov in žag ob Muri za prebivalstvo ob meji N. Avstrije. Resnica o tem je ta-le: 1. Laž je, da bi bil Mennolja že novembra 1921 pričel borbo za mline in žage, ker to ni bilo tedaj še treba. Dovoz do mlinov in žag ob Muri je bil prebival©em Slovenskih goric zabranjen še Ie po Novem letu 1922. 2. Letos, bilo je meseca marca, je bil položaj našib Ijudi med Muro in Dravo, posebno v severnem delu, mučen. Mariborska carinarnica je prepovedala našim Ijudem dovoz žita na mline in lesa na žage ob Muri. Župan občine Št. Ilj, g. Karel Swaty, veleposestnik g. Alojzij Supanič v Jarenini in župnik g. Evald Vračko so poslali meni in tovarišu Roškarju v Beograd obširno in dobro utemeljeno spomenico radi uporabe mlinov in žag ob Muri. To spomenico sem izpopolnil in jo dal natiskati na pisalnem stroju. Dva člana našega kluba sta jo izrocila načelniku g. lliču v generalni direkciji carine; Naju s poslancem Krajncem sta spremljala poslanca SKS gg. Majcen in Kušar. Povabil sem jih, da ne bi zadeva izgledala strankarsko. G. Mermoljo tedaj sploh y ueogradu ni uilo. Generalna direkcija carine je ugodila spomenici. Gospod načelnik Ilič je pristal, da se dovoli uporaba mlinov za občine ob meji, ki to zahtevajo. 3. Zadeva je prišla tako daleč, da se je koncem meseca aprila (24.) vršila na meji komisija, katera je ugoiovila nujno potrebo, da se takoj odpre meja za mline in žage. Okoli 10 županov in 150 najodličnejših mož je prosilo vladne zastopnike, naj čimprej izposlujejo doToljenje prehoda čez mejo. Te komisije sem se udeležil tudi jaz. V jutro tega dne je namreč prišla pod vodstIfom gg. Supaniča, Vračka in Thalerja okoli 50 županov in drugih mož k meni v Maribor. Šli smo k okr. glavarju g. dr. Lajnšiču ter carinskemu upravitelju g. Petroviču. Uspeh posredovanja je bila gorej omenjena komisija. Poslancu Mennolji vse lo ni prijalo. V demakratskem «Taboru« je izšel na to nesramen napad na tnene in gg. župane ter druge može. Očitalo se nam je, da smo napadli mejo in hoteli pobiti Wranglovce. Tisti večer je Mermolja v St. Ilju konferiral z kapetanom iWranglovcev. Ta kapetan je napisal tuai članek za mariborski «Tabor«. 4. Ko sva z gospodom Roškarjem intervenirala v ministrstvu trgovine za svoboden uvoz žita v mline ia lesa na žage ob Muri, nama je g. načelnik Savič očitat. <Imam poročilo, da ste na meji sami «švercarji« (tihotepci) in za državo nezanesljivi elementi«. Pozneje sem zyedel, da se je z gospodom Savičem «posvetoval« g. Mermolja. Z g. Roškarjem sva Srbu Saviču odločno ¦govarjala in zahtevala, da se nam da, kar nam gre. Zadeva se je zopet zavlekla. 5. Višjemu uradniku v ministrstvu g. dr. Šmidu smo izročili ponovno spomenico in naert za uporabo anlinov in žag. Končno je prišla cela zadeva pred finanč ai odsek narodne skupščine. Tam je na mojo prošnjo poslanec naše stranke in moj prijalelj g. Škulj meseca julijtt (menda dne 10.) stavil predlog, da se v pogodbo odmejnemu prometu postavi tudi točka o uporabi mlinov in žag ob Muri. Na opetovane naše intervencije je nato izšla v «Službenih Novinah« dne 31. julija t. 1. zakonska naredba o obmejnem prometu in v tej naredbi je jasno označeno da se odpre meja z N. Avstrijo 5. avgusta 1922. To sem tudi brzojavno sporočil dne 1. avgusta uredništvu — «Slov. Gospodarja«. 6. Ko sem došel v Slovenijo in izvedel, da še ob~ mejni promet ni otvorjen, sem se brzojavno pritožil na ministrstvo. Dne 17. t. m. pa sem osebno v Beogradu pri vseh pristojnih ministrstvih interveniral in zahteval, da se izvaja zakon, kateri nam že od 10. avgusta dovoljuje dovoz žila v mline ob Muri in uporabo tamošnjih žag. To je istina o zgodovini obmejnega prometa ter o mlinih in žagah. Mermolja dobro pozna tisto osebo, ki je v Beogradu očrnila naše ljudi med Muro in Dravo kot »švercarje« in «nezanesljive elemente«. On ve, kdo je zakrivil, da je celo vojno ininistrstvo zagrozilo z ostro preiskavo. Da si upa še Memolja tako hinavsko zavijati resnico, kakor to dela v «Kmetijskem listu«, je znak, da govori iz tega zagrizenega samostojneža sama straakarska strast. Gospodarska in politična svoboda našega ljudstva pa mu je deveta briga.  Franjo Žebot,  nar. poslanec.