—   168   -
Kako  pomagajo na polju zasmo-jene germade zoper slano?
Unidan sim bral v nekim dopisu iz Ljubljane v 3,Gracarci", de kmetje v nekterih deželah v jeseni, ko se je za ajdo slane bati, na polju na več krajih majhne ognje napravijo, de spodnji zrak s o grejejo, kteri sogreti zrak polje škode slane obvarje.
Čeravno je razlaga te stare navade v nekterih deželah očividno tako napčna, de jo vsak umen kmeto-vavec berž zapopade, ker ve, de s takimi posamesnimi ogujički, kterih gorkota berž v višavo šine, se ne da spodnji zrak sogreti, bi znal vunder kak kmetovavec, ki je morebiti tisti sostavek bral, zapeljan biti, kakšne ognjičke okoli svoje njive napraviti in tako derva trositi.
V nekterih deželah, kakor na Tiroljskim, Salc-burškim i. t. d. je zares navada, de kmetje nekterih krajev — pa vsi skupej — kader se je slane bati, germade po polji napravljajo iz vlažniga listja, ger-movja in hoste, resja, mahu, rušinj in enake vlažne Žare, ki počasi gori, več dima kakor plamena dela, de se dim potem kot megla čez polje vleže» Napravljene germade se zažgo v napovedani uri, preden se dan napoči, vse na enkrat; in v ta namen se da z velikim zvonam znamnje. Znano je namreč, de nar hujši ponočna slana rastljinam ne škodje, ako zjutrej pred sončnim izhodam gosta megla nastopi, de pervi sončni žarki, ki so nar nevarniši, ne morejo skozi meglo priti in od slane pokritih rastljin posmoditi. Ce ravno ognja gorkota ni brez koristi, je vunder dim, ki meglo na-domestuje , pri tem poglavitna reč, ker bi oginj, če še tako velik, brez  gos ti g a dima  clo   nič ne  pomagal
zoper slano. Gorkota gre nanaglama kviško — in zastonj je boš iskal v spodnjim zraku! Le dim, dim nad poljem zna pomoč biti, če se po dolini potegne in jo zakrije. #)
Naj vsak, kdor kaj razlaga,  popred pomisli, kako de razlaga, de pomot ne dela.                      juri pajk.
*) V 8. listu »Novic« leta 1843 se najde vec od tega.     Vred.