Listek.                                                            55
LISTEK.
Gg. naročnikom in sotrudnikom »Ljubljanskega Zvona.*:. Obili uradni posli, katere mi nalaga dvojna moja služba, profesorska in nadzorniška, pomnožili so se zadnje čase tako, da sem le stežka poleg njih oskrboval upravništvo in uredništvo »Ljubljanskega Zvona.« Pretekla štiri leta sem list uredoval samo v poznih ponočnih urah in večkrat niti na najnujnejša pisma gg. sotrudnikov nisem odgovarjal, ker odgovarjati res nisem utegnil. To pa je moralo sčasoma škodovati listu ter ga zavirati v njegovem razvoji. Da bi se zatorej nekoliko razbremenil, oddal sem upravo »Ljubljanskega Zvona« »Narodni Tiskarni«, tiskovne korekture in nekoliko uredniškega posla sta prevzela gospod Jožef Cimperman in g. Anton Funtek; izdavatelj lista bode odslej g. Janko Kersnik, odgovorni urednik pa g. dr. Ivan Tavčar. Mislim, da bodo te potrebne izpremembe koristile »Ljubljanskemu Zvonu«, in da bode tudi meni samemu moči odslej več pisati za list, nego mi je bilo doslej. Vse gg. sotrudnike, kateri so zvečine osebni moji znanci in prijatelji, pa prijazno prosim, da tudi v prihodnje ohranijo »Ljubljanskemu Zvonu«   dozdanjo  svojo blagonaklonjenost
V Ljubljani,   dne* 29. grudna   1890.
Fr. Leveč.
»Matica Slovenska« je za leto 1890. razposlala nastopne društvene knjige: 1. „Letopis", uredil prof. Ant. Bartei; 2. ,,Valentina Vodnika izbrane spise", uredil ravnatelj Fr, Wiesthaler in 3. ,,Dušesl o vje" drugi del, spisal dr. Fr. Lampe. Novi društveniki so dobili namesto ,,Dušeslovja" Križmanovo slovnico jezika italijanskega. — V ,,Letopisu" čitamo najprej korenito zgodovinsko razpravo o Andreji Turjaškem, katero je spisal prof. /. Steklasa; v drugem zanimivem članku nam J. Navratil pripoveduje o slovenskih ndrodnih vražah in praznih verah, primerjuje' jih vražam in praznim veram slovanskim in neslovanskim; tretji sestavek iz veščega peresa prof. S. Rutarja poroča o prazgodovinskih in rimskih razkopavanjih leta 1887.; potem priobčuje prof. yos. Apih lep prinesek k zgodovini kranjski o deželnih stanovih od leta 1818. do leta 1847.; za njim razpravlja znani jezikoslovec V. Oblak v strogo znanstvenem (letos še ne dovršenem) članku ,,Doneski k historični slovenski dialektologiji" Skalarjev rokopis z leta 1693.; I. Tomšič objavlja bibliografijo slovensko od dne" 1. prosinca leta 1889. do dn^ 1. prosinca leta 1890., in končno beremo ,,Matičinega" tajnika E. Laha skrbno in vestno sestavljeni letopis, obsezajoč poročilo o odborovem delovanji od dne" I. vinotoka leta 1889. do dne- 30. kimovca leta 1890., računsko poročilo, poročilo o društveni knjižnici, upravništvo ,,Matice Slovenske" za leto 1890., imenik udov ,,Matice Slovenske" leta 1890., umrše ustanovnike zadnje dobe, društva, ki z ,,Matico" zamenjujejo knjige, in končno društveno književno zalogo.  —
Drugo knjigo, obsezajočo Valentina Vodnika izbrane spise, lehko po vsi pravici imenujemo živo in pristno sliko Vodnika prozaika. Vsekakor pripada ta knjiga najlepšim in najzanimivejšim delom, kar jih je sploh doslej izdala „Matica Slovenska". Narod naš dobro poznd Vodnika pesnika, ali prozaiške spise njegove je poznal dosihdob le malokdo. Tem topleje torej zahvaljamo g. ravnatelja Wiesthalerja, da je na poziv odborov iz Vod-/          nikovih knjig  posnel in vestno uredil vse „dne spise v celotnem ali okrajšanem obsegu,
kateri zbog svoje vsebine ali oblike še dandanes niso{ izgubili svoje zanimljivosti" in poleg tega priobčil vso rokopisno ostalino Vodnikovo, razven treh ,,mrtvaških pogovorov" Lukijauovih. Veliko zgodovinsko-književno ceno ima ta knjiga zlasti zatd, ker nam kaže Vodnikovo pisavo popolnoma neizpremenjeno, ker torej posnemljemo iz nje', kakšen
5<>
Listek.
je bil jezik, kakšen zlog čestitega starine našega. — Za kratkim predgovorom gospoda urednika čitamo izboren članek o življenji in književnem delovanji Vodnikovem, namreč životopis in oceno književnega delovanja Vodnika pesnika in Vodnika pisatelja. Prozaiški spisi Vodnikovi se v "VViesthalerjevi knjigi vrste" tak6-le: A. Iz ,,Velike pratike" 1795. do 1797. B. Iz „Lublanskih novic" 1797 —1800. C. Iz ,,Kuharskih bukev" (1799). D Iz knjige ,,Pismenost ali Gramatika za Perve Šole" (1811). E. Iz knjige ,,Početki Gramatike ali Pismenosti Francozke" (1811). F. Iz knjige ,,Keršanski Navuk za Illirske Dežele" (1811). G. Iz knjižice .,Abece"da ali Azbuka" (1812). H. Iz knjige „Babištvo ali Porod-ničarski Vuk za Babice" (1818). I. Rokopisna ostalina (Marnje iz Hierokleja, 30 Ezo-povih pravljic, 16 povestij iz Ajiiana, 19 vojskinih povestij iz Poliajna, 4 povesti iz Diogena Laerčana, 63 povestij iz Plutarha, 2 črtici iz Attenaja, članek iz Strabona, malenkost iz Stobeja, 3 pogovore iz Lukijana, Vumne Perpovčsti in naposled Homilia in Euangelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten). Iz tega tesnega pregleda je razvidno, koliko gradiva je g. Wiesthaler zbral v knjigi svoji. Slovničarji bodo našli nekatero zlato zrno med obilim plevelom, kateri seveda ni zrasel na njivi Vodnika samega; drugi čitatelji pa se bodo smijali marsikateremu zasoljenemu izreku Vodnika časnikarja in pratikarja, čegar dobrovoljni značaj se nam toli bistro zrcali v prozaiških spisih njegovih.
Z ,,Dušeslovja" II. zvezkom završuje dr. Fr. Lampe modroslovno delo, prvo te vrste v Slovencih. Pisati slovensko modroslovno knjigo ni lehko, ker je bilo treba ustvarjati obilo novih terminov; vender bode priznal vsakdo, da se je g. pisatelj trudil pisati točno in zajedno poljudno, da umeje knjigo ne samo strokovnjak, nego vsak omikani Slovenec.
Ker itak v jedni prihodnjih številk prinesemo obširnejše poročilo o letošnjih knjigah, zadoščaj za sedaj ta pregled, čegar kratke poteze že pričajo dovolj, kako resno izvršuje ,,Matičini" odbor nalogo svojo in kakd neumorno skrbi za vsestranski razvoj znanstvene književnosti slovenske!
Družba sv. Mohorja. — Od srca nas veseli prelepi napredek, katerega opažamo leto za letom v družbi sv. Mohorja. Cesto se je že poudarjalo, da se smemo upravičeno ponašati z družbo, kakeršne nimajo zlepa tudi večji in bogatejši nžrodje, in prav to moramo znova poudarjati tudi mi. Navzlic slabi letini, ki je lani trla kmeta našega, pomnožilo se je številoMohorjanov letos zopet za 2042 družabnikov, takd da šteje danes 48.084 družabnikov, kateri so prejeli okolo 285.000 knjig, in sicer knjig, v katerih dobode i preprosti i izobraženi Slovenec dokaj zanimivega in poučnega berila. To je izvestno sijajen dokaz, koliko se čita po deželah slovenskih, mimo tega pa glasna priča, da preprosto naše ljudstvo ni toli neuko pismeni slovenščini, kakor nam to radi očitajo nasprotniki. — Letos razposlane knjige so nastopne: 1. Življenje Marije in sv. Jožefa IX. snopič iz peresa rajnega jfaneza Volčiča, ki opisuje v lepi domači besedi trideset čestilcev Matere božje in sv. Jožefa; 2. A. M. Slomška Pastirski listi, zbral in uredil Mihael Len-dovšek. Družbinega odbora ne moremo pohvaliti dov61j, da se je odločil izdavati Slomškove spise. Prejšnji štirje zvezki Slomškovih spisov, katere je toli trudoljubivo uredil č. g. Lendovšek, niso prišli toliko v narod, kakor bi bilo želeti glede na izborno vsebino; saj so se tiskali le v 2000 izvodih in bili dosti dražji od Mohorjevih knjig. Zatd je zaslužno podjetje nekako zastajalo, ali sedaj se je nadejati, da izidejo do leta 1900 . ko bodemo praznovali prvo stoletnico Slomškovega rojstva, vsa dela tega velikega škofa, in da bode »naš preljubljeni Anton Martin Slomšek znova rojen — v srcih vedno mu hvaležnega ndroda slovenskega.« — C. g. Lendovšek je v knjigi svoji priobčil 20 pastirskih listov Slomškovih in sicer postne liste in liste  drugačne vsebine.   Prepričani smo, da jih