SLO VENSKO-AMERIK ANSKI ~ Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad i mmmmmmm.....^ GLAS List slovenskih S-blOl. UST 20. c3_ooon=rxtDit?a 1899. IHie-bo "vm. Kdor naročnikov „Glas Naroda" dopošlje naročnino za prihodnje leto, dobi v nagrado lep STENSKI KOLEDAR, namreč oljnato sIiko predstavljajočo zimsko pokrajino. 0 vojnem položaju. Vojui dogodki kakoršni Be sedaj v južni Afriki gode, bodo tudi najhujše kričače med amerikanskimi „Jiugoji" prepričali, da so imeli Amerikanci velikansko sr-ičo v svoji „oprošče va 1 n i" yojski z sestradanimi Španci in Filipinci- Ako bi bili pred Santiago namesto Spancev imeli pred soboj Boerce, ali kako drago vojno, kt^ra bi bila v streljanja in v vojui taktiki izvežbana, potem ne bi uiti jeden mož naše armade nazaj prišel. Le vspešen ,,Bluff', kten-ga so naši, igre vajeni poveljniki generalu Toralu nasproti izigrali, — ako ni bil celo ž njimi v sveži uežen amerikanski ,,Handshake", — je amerikansko armado na Kubi rešil popolnega poraza. Kar se Angležev tiče, v isti ni niso evropsko isvežbauira vojnam nasproti skoraj nikdar zmagali, ako jim niso stale na strani evropske vojne. Od Malplaqueta do Waterloo ima komaj jedna ,,angleška1* zmaga kak pomen, kt^ro bi ne bili deloma priborili vojaki drugih narodnosti. Na Krimu so Angleži kar te njihovega vodstva tiče, pokazali škandalozuo nezmožnost. Povsodi se kaže isti prizor kakor s^daj zopet v južui Afriki; priproBt vojak poln poguma in hladuokrvuo boreč se, in poveljujoči častnik do skrajnosti nezmožen. Da zamoremo to umoti, moramo vedeti iz kakošnih elementov je sestavljena angleška armada. Amerikanski ali angleški ,,Jingo" je nedavno izustil duhovito opazko, da sti prav za prav le amenkanska in angleška armada pravi ljudski vojni, kajti edino te dve obstoj i te iz samih prostovoljcev. Ali ni mar grdo zasmehovanje ljudi, ktere žene lakota v vojaški stan, imenovat) ,,prostovoljce"? Res je, da angleška armada obstoji iz prostovoljcev, ravno tako kakor amerikanska. Siromaki, kteri si v življenju ne morejo priboriti obstanka, stopijo v vojno službo. Na drugi strani podelijo skoraj vso častniške službe mlajšim sinovom angleškega plemstva kar Be dostikrat tudi v Nemčiji in Avstriji pripeti, samo z razločkom, da v slednjih deželah stroga disciplina in skrbno učenje voj-skiuih vednosti vzgaja izvanreduo zmožne častnike, med tem, ko na-puhnjeuost, nevednost in iz slednje izvirajoče ošabno prežiranje nasprot- RazmotrivaDje pod črto. Piše Free Lance. Križem sveta mora veliko tisoč Slovencev svoj kruh iskati. Domače razmere so osobito v poljedelj-skem oziru tako skromne, da stara domovina ne more vse rediti, kteri so se rodili v njej. Tudi drugi od-nošaji, ktere sem v mojih spisih omenil, silijo veliko naših rojakov, si svoj kruh v ptujih deželah iskati. Večina slovenskih izseljencev se podaja sedaj v Ameriko, oziroma v Zjed. države. Tudi se jih je že precej v južno Ameriko, Brazilijo in Afriko izselilo. Čudno se mi vidi, da ne čitamo nikakih poročil, kako kaj tam napredujejo. V" Zjed. državah je Bog vč koliko tisoč Slovencev začasuo, ali pa stalno naseljenih. Cital sem enkrat, da živi okoli 60.000 rojakov v Zjed. državah. Najbrže je to precej pretirano. Ako je pa to istina, potem se ogromna večina ne poslužuje dobrot, ktere slovenske Jed note in amerikansko nika napravi angleške častnike za armado zelo nevarnim faktorjem. K temu pride še bedasto poviševanje junakov, kteri so poveljevali pri klanju proti divjimi ali na pol divjimi s pušicami oboroženimi narodi. Pred nekterimi meseci so bile v mnogih prodajalnicah New Yorka izpostavljene podobe slednje bitke proti derviši, v kterih bo bili slednji uničeni. V polkrogu so bili postavljeni Angleži s topovi, na krilih pa varovani od konjiče in peštva. Ravno v ta polukrog so planili derviši raz gričev kakor ovce, kjer so njihove vrste podirale angleške kroglje. Lord Kichener, višji poveljnik klanja, je bil radi hrabrega čina kratek čas najslavnejši mož Angleške. Take vrste vojevanje je naravno angleške častnike popolnoma nezmožne storilo, Be meriti s Količkaj jeduakim Bovražnikom. Vsi angleški generali, kteri so bili do-sedaj v južni Afriki tako sramotilno tepeni, bili so popreje v Sudanu sloveči poveljniku Toda angleška ošabnost ni vedela nikakega razločka med derviši in vojevanja vajenim hrabrim ljudstvom evropske krvi. Zato so opustili vsako vojaško uredbo previdnosti, zato so nepremišljeno drvih dalje, zato šli v vsako past, ktero so jim stavili nasprotniki. K temu pa pride še nekaj. Londonski dopisnik opozarja nato, da sta vsled vojske prizadeta Bauio dva razreda angleške družbe : plemstvo m proletariat. Iz prvega so vzeti častuiki, iz drugega prostaki. Muo gobrojni angleški srednji stan, h kteremu čaaupis prišteva velike in male kapitaliste, ostane pri tem popolnoma neudeležeu. Med tisoči, kteri pod pekočim solncem Afrike prelivajo svojo kri za družbo rudniških posestnikov, ni najti sinov srednjega stanu. Prav zuačilno je nedavno angleški politikar pripomnil: Ako bi tudi britiška armada trpela Ae veliko več porazov, bi se vendar na cestah Londona ne vzdignil nikak glas upornega kričanja. Ne vemo, ako ima mož prav, spoznamo pa, da bi bilo prav naravno. Zguba častnikov vseka gotovo v ,najvišjih'4 krogih Anglije marsi-kako rano, toda eksistenca sinov teh „navišjih krqgov" je že itak spojena z armado. In za uboge vojake se v istini noben človek ne briga, izvzemši njihovih sorodnikov. Vse drugače bi bilo, ako bi morali sinovi kapitalistične družbe Anglije v vojsko in postali žrtve nezmožnosti angleških častnikov. Iu ta okoluost stvari jamči tudi najbrže drzni pustolovski družbi s Cbamberlainom načelu, da vkljub temu konečuo zmago uad Uoerci. slovensko časnikarstvo ponujajo. V primeri k tej številki bi moralo najmanj 20.000 udov pri Jednotah biti in število naročuikov na slovenske časnike bi moralo desetkrat večje biti. Vendarle pa se more reči, da v obeh teh ozirih leto za letom napredujemo. Ali bodo Zjed. države vedno ostale ugodno polje naseljevanja? To vprašanje se mora človeku vsiljevati, ako se peča z naseljevanski-mi zadevami. Ako bodo iz celega sveta ljudje tako dohajali sem kakor doaedaj, potem moramo dvomiti, če bodo še dolgo te dežele mogle vabiti k naseljevanju. Ravno sedaj imamo na obrtnijskem polju, precej dobre čase tukaj. Prišel pa bode preobrat. More biti devetdeset odstotkov Slovencev služi denar pri obrtuijskih podjetjih. Ko so bodo slabeji časi vrnili, bodo ti najhujše prizadeti. Ostalo jim ne bode druzega nego zopet se v staro domovino vrniti. Oui, kteri imajo tukaj svoja posestva — bodisi farmerji, ali kteri imajo svoje domove in Angleška armada je v pravem po menu besede, plačan ,,Kanonen-futtre", kakor Nemec pravi. Dokler je sploh še za kako ceno dobiti, za morejo se še tako velike zgube v vojski vedno zopet nadomestiti. Pri Boercih temu ni tako. Oni tvegajo vse. Za moža, kteri pade, ni drugi pripravljen stopiti na njegovo mesto. In to je kar Boercem onemogoči trajno zmago, drugače ako v istini nastane splošen upor vseh Afrikanderjev pod dobrim vodstvom, in konečuo bi Anglija zgubila Kap kolonijo, kakor je zgu bila amerikauske kolouije. Koliko nese farmovanje ? (Dopis iz Minnesote.) O našem farmovauju se je še prav bore malo, malo pisalo v ameriških slovenskih listih, pa zakaj ne, temu jaz ne vem odgovora. Slovenskih farmerjev je pač že toliko v Ameriki, da bi lahko že vzdrževali svoj list „SIovenskt ga farmer-a" dalje pa vem tudi, da imajo naši listi precejšnje število naročni kov iz vrste farmerjev, na koji faktor bi bilo želeti od poklicanih krogov malo več ozira. Tukaj ni pregovor na mestu: papir poje, kmet pa Bpi. Kmet res še spi, ali papir pa o tem vprašanju dosedaj med ameriškim razumništvom (slovenskim) tudi ni še pel, le tu in tam kedo izrazi besedico, ali naj pričnemo s poljedelstvom? V zadružništvu to se ve. Uzrok temu, da se nihče ne postopi o t«m vele-važnem vprašanju kaj več pisati, to je: kje bi se poljedelstvo ali živinoreja, in s kakimi pridelki bi se farmerju najbolj splačalo, bode, da oni ki bi lahko kaj pisal, nema absolutno dovolj skušuje in znanje zato. Da je temu res tako, imel sem že nekterokrat priliko se pre-pričatf, seveda ako bi farmer hotel takega strokovnjaka poučevati, da ni vse tako kakor on pravi, in ako bi mu rekel, da nima pojma o far-merskih stvareh, ali bi se mu pa zameril za neodpustuo. Iz krogov slovenskih farmerjev po raznih državah živečih pa bi človek mislil— ker ni nikakega na dan — da ni med nami (farmerji) ni jednega, ki bi zamogel kaj spisati in podati čitalcem, češ, glejte, tudi mi se z devetnajstim stoletjem zavedamo. Vem, da bi čitalci naših listov — in tudi v Evropi — radi kaj čuli o tukajšnjem poljedelstvu ; tudi z ozi-rom nato, ker se večina rojakov ne vrne več v staro domovino ; vedno pod vplivom delodajalcev, ter vse svoje moči kapitalistom žrtvovati, se Človek naposled tudi naveliča, kupčije v obrtnih mestih, bodo seveda tukaj ostali. Zgodovina kaže, da se v Zjed. državah obroki jdobrih časov menjajo z onimi slabih. Ti obroki so različne dolgosti, od petih do sedmih let. Prišel pa bode čas, v kterem bodo domači delavci tudi v najboljših ftasih zahtevam obrtnije iu kmetijstva zadostovali. Ko bode nastopila ta doba, se bo priseljevanje v Zjed. države prenehalo. Plačila delavcev bodo na tako nisko stopinjo padla, da se ne bode več izplačevalo iz druzih krajev sem hoditi. Ta čas mora enkrat priti. Kdaj pa se bode to zgodilo? Doba kedaj se bo to zgodilo, je odvisna od marsikterih odnošajev, ktere nobeden človek ne more naprej videti. Ako bode postavoda-jalstvo kapitalistom šlo tako na roko kakor sedaj, potem bodemo kmalu imeli tukaj take delavske razmere kakor jih imajo v Evropi. Nravna gnjiloba političnih strank je tako velika, da ne smemo še dolgo časa nikakega zboljška v temu ozira pričakovati. tedaj ne kaže druzega, nego do samotnega domovanja. Da si tega po svojih razmerah — že radi tega ker je vsak raje neodvisen, nego podlo-— vstauovi, da postane sam svoj. S tem namenom sem se lotil pisati ta članek, o predmetu, kar gorenji naslov povč, zlasti tudi zato, ker utegne koga zuanimati, in da se razvidi koliko nese farmovanje tukaj pri nas. V drugič pa nam še kdo drugi iz druzega kraja kaj lahko pove, tako se gledč tega — o teh razmerah — lahko bolje infor-mujemo, in ako bi bilo kje bolje, bi tudi sam mufal. Skusimo toraj na dveh poljih, ni vrag, da bi danes tudi kmet ne mogel kaj napisati, p oče mu so nam pa šole že na vsakem vogalu. Ali zamort mali farmer (jaz govorim kakor je pri nas) pri današnjih nizkih cenah pridelkov obogateti? (Ako se sploh smem tako izraziti, kajti pravi Be, da nihče posvetnega blaga nič seboj na oni svet ne nese, jela in obleke je nam potreba, in moli pa delaj. Toda delo mora tudi biti, sicer pa Btra-daj, delati in pa stradati, bi bilo pa že pač prehudo. Pa pustimo so-cijalno vprašanje, ker to ni naša naloga, jela in dela imamo pa farmerji tukaj v Ameriki itak dovolj.) Moje mnenje, ako zamore kmet tisočak ali dva prištediti, je isto kakor vsacega druzega, ker človeka veselje navdaja — ako Be s pravega stališča pomisli, je tudi dobro — kadar ima oče dorasle sinove, dobre otroke, ga veselje navdaja pravim, ako jim zamore pomagati ko dorastejo do samostojnega ognjišča ali doma. Ali, se naši farmerji tukaj, ki kmetujejo že nad 30 let, ter so dobili še homestead, 160 akrov zemlje takorekoč podarjenje, zamo-rejo danes s tem pohvaliti, namreč, da bi Bvojim sinovom pri vaem varčevanju in umuem gospodarstvu, da bi jim ne trebalo svoje parcele zemlje kosati, tudi njim (vnukom) že osigurati domovanja? Ne, nikakor še ne. Morda je med desetimi le eden, ki se zamore tako pohvaliti, ter še oni je moral imeti izredno srefco pri vsem, in ves ČaB in dovolj domačih delavnih rok, ali pa da je denar imel že preje, od druge strani, da je s tem lahko najemat tuje moči za svojo zaraščeno zemljo prirejati v polje. Ta uzrok, da mali farmer (na pr. kakor so homeBteadtarji z 160 akri) še nema kapitala, bi bilo dobro stvarneje pojasniti, zlasti onim, ki menijo, da farmer prideluje dolarje kakor krompir, ali da s temi vedno lahko v žepu ropota kakor smo v Evropi ropotali z orehi. Da je res v divjini začetek težaven, nam o tem prvi naseljenci, ali General Lawton jaflel. Na čelu svojega oddelka ga je zadela krogi j& Filipincev v srce. (Ob sklepu lista.) Manila, 19. dec., ob 1C. uri 50 min. po noči. General major Henry W. Lawton je danes padel pri San Mateo. Ko je korakal na čelu svojega oddelka, ga je zadela kroglja v srce. Lawton je včeraj po noči z oddelkom konjiče pod zapovedništvom kapitana Locketta in več bataljonov 27. in 29. pešpolka pod zapovedništvom polkovnika Sargenta odriuol proti San Mateo, kakih 15 milj severoiztočno od Manile, kjer se je nahajalo kakih 300 Filipincev tako so javile prednje straže. Ako stric Sam podvrže filipinske otoke, se bode kmalu prevožna družba ustanovila, vozeč ondotne Ma-lajce v Zjed. države. Ti ljudje so spretni delavci, so v svojih potrebah jako skromni in bodo vsled tega cenejše delali, nego belopoltui. Filipinski otoki so v nekterih krajih jako gosto obljudeni in to bode ondotne prebivalce gonilo se v Ameriko izseljevati. Tukajšnji delavci bodo proti temu ugovarjali in vpili, volili pa bodo take poslance v razne postavodajalne zbore, kteri so dušo in telo kapitalistom prodali. Velevažnega vpliva na dobre ali slabe obrtuijske razmere v Zjed. državah je dalje če imamo tukaj slabo ali dobro letino. Tukaj smo imeli zaporedoma tri jako dobre letine, ko so v teh letih v Evropi le slabe ali srednje imeli. Farmerji so si vsled tega gmotno jako opomogli. Na stotine miljouov je zlata iz Evrope kot plačilo za poljedelske in živinske pridelke v Ameriko prišlo. Pač smelo smemo trditi, da je v prvej vrsti to postavilo podlago kakor se jim tudi pravi „old set-tlerji" vedo veliko pripovedovati. Zanimivo jih je poslušati kadar jamejo natančno opisovati vse težave in neprilike iz prvih let, ki so jih preživeli v temnih gojzdih daleč od kakega mesteca med gozdno zverjad in divjaki (Indijanci) takorekoč kot samotarji ločeni eden od druzega. Žal, da ga ni med „old settlerji" Slovenca, ki bi zamogel in hotel nam iz samotarskih dni natančno vse opisati v vezani besedi. To pa ne bi bili več članki, ampak knjiga. V onem času je bilo vse zelo drago, več nego poioyico dražj e kakor danes. Prva leta naseljenci niso imeli kaj prodati, kupiti j2 pa vedno kaj trebfj, zato so morali po leti sami iti za zaslu-škom, ako niBO hoteli takoj v dolgove zabresti, tega se pa itak niso zamogli izogniti; kajti že Bam eden voz je oui čas toliko veljal, da se sedaj za iBto ceno lahko trije kupijo, koliko je pa druzih stvari farmerju potreba, potare se vedno kaj, ker je vse ročno in lahko narejeno. Dolžniki bo morali plačevati obresti po 12 odstotkov. Za 100 dolarjev posojila dobilo se je le $90, nekteri oderuhi so dali le $80 za $100, zato se ni čuditi, ako se je v onemu času dolg naredil, in ni z lepa plačal. Za druge naseljence, ki so dohajali pozneja leta, bilo je že mnogo bolje, dasiravno so ti zadnji že morali zemljo kupiti, so vsejeduo tako dobro vspevali kakor prvi, kajti bila so že pota saj za silo narejena, prvi so jim pomagali iz debel hiše graditi, pomagali celino orati, posojevali so jim to in drugo orodje. Čji nekaj let so pričeli graditi železnico, bilo več prodajalnic, ker je bila železuičua postaja in zato vse potrebščine veliko ceneje; farmerji so pa tudi svoje pridelke lažje^in bolje prodajali, ni jim bilo več potreba po 20 ali več milj oddajati ali odvažati, kar so imeli za prodati. (Konec prihodnjič.) dandanašnjega tukajšnega procvi-tauja obrtnije. Na krmilu stoječa sedauja politična stranka pripisuje to ugoduo stanje sebi. Kdor to veruje, temu ni treba nič plačati. Umestno je tu vprašanje : ali bodo Zjed. države v kmetijsko-gospodar-skem oziru vedno na tako ugodnem stališču ostale? Ali se ne more zgoditi, da bi kaka druga dežela z Zjed. državam na temu polju tekmovati začela? Ako bi se to uresničilo, potem bi Zjed. države jako hudo zadete bile. Vsled tega bi ne trpelo samo poljedelstvo, ampak tudi obrtnijštvo. Ako farmer nima denarjev, delavec nima posla, ali ima vsaj manjši zaslužek. Predstoječe sem omenil le nekoliko toček, ktere bi neugodno na Zjnd. države vplivale in vsled kojih bi se zamoglo naseljevanje v Ameriko prenehati. Kake nasledke bi to na splošno slovensko izseljevanje imelo, o tem hočem v kakem drugem članku pisati. (Dalje prihodnjič.) Iz naših novifi kolonij. "Rough Rider" v ječi. Havana, 15. dec. Emil CaBsin, jeden Rooseveltovih ,rough riders4, kteri je minolo spomlad kot poročnik havanske policije v hotelu Inglaterra, ustrelil trmastega kubanskega majorja v nogo, je bil danes krivim spoznan in obsojen v ječo na dve leti in štiri mesece. ' 4 Tex a s" šla po trupla. Ha v ana, 17. dec. Sem je dospela vojna ladija "Texas'4, da odpelje v domovino trupla, ktere je tirjala nesreča na vojni ladiji „Mai-ne". V Zjed. državah bodo pokopali trupla na narodnem miro-dvoru. Vjetnike oprostili. Manila, 18. dec. Gen. Young poroča iz Vigana, da je polkovnik Howzetova četa oprostila vbo od Filipincev vjete Amerikance, med njimi tudi poročnika Gillmora od vojne ladije ,,Yorktown", kteri je bil pred nekterimi meseci pri Ba-leru vjet. Polkovnik Smith je v Cabaranu s tremi stotnijami 70. pešpolka obkolil roparsko tolpo, ktera je v okolici že dalj časa plenila in jo popolnoma uničil. General Hughes je mirovnim potom zasedel pokrajino Capiz na otoku Panay; sedaj biva v Romblonu, glavnem mestu pokrajine jednakega imena, ktera obstoji iz šestih otokov. Polkovnik Carpenter ,,snaži" pokrajino Con-cepcion od vstašev. Topničarki "Concord" in „E1 Cano44 sti pri Paragui. General Pena z 60 španskimi častniki in 600 vojaki, ktere so imeli Filipinci vjete, bo danes na prevožnem parniku "Uranus'4 dospeli v Manilo, istotako vjeti general vstašev Concepcion. Dopisi. Gleudale, W. Va., 16. dec. Dolgo že ni bilo nič Citati v našem delavskem listu iz našega kraja, toraj upam, da mi gospod urednik dovolite malo prostora, v nam cenjenem liBtu, da se malo seznanimo z drugimi rojaki po širnej Ameriki. Kar se dela tiče, hvala Bogu, grč še precej dobro od rok tukaj na Glendale ; delamo po noči in po dnevu, ta družba ima naročila za železnice, in zato ni tukaj slabo, prav dobro se pa tudi nemo-rem pohvaliti, ker tudi tukaj rije pod zemljo tista zverina, kterej pravimo — stroj, pa kaj hočemo, Seveda,.. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je^ tudi I . . . Toda.. . ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, daje boljše nego dobro. — Istoje NAJBOLJŠE ....... Bosch Brg. Co. Ti A KB LINDEN, - - - JUCH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second clas matter at t*e New York, N. Y. PoBt office October 2. 1893 »glas naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za Ameriko $3.- ia pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, m „ „ pol leta . . . . „ 3.50, S „ „ Č3trt leta - . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of tre People*') Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglasa do 10 vrstic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti wh ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pj • spremembi kraja naročnikov rvrotimo, da se nam tudi prejšnje bivališče »laznani, da hitreje najdemo nasi >vuika. Dopisom in pošiljatvam naredit* uasiovom : „G!as Naroda", 109 Greenwich St. New York City. ko si uemoremo pomagati, saj je tako vsem dobro znano kaj bo in kaj znajo kapitalisti. Tukaj nas ni veliko Slovencev, ali hvala Bogu složni smo. Na dan sv. Barbare smo imeli lepo slovesnost, ker je zaščitnica društva in objednem tudi premogarjev, zatu smo imeli zjutraj sv. mašo, potem pa zabavo, kakor navadno ta dan v stari domovini. Go^p. John Golob nam je prepustil svojo dvorano brezplačno in za lepoto vnete Slo venke so dvorano in podobo sv. Barbare okusno ozaljšale. Ta dan smo se sv. maše udeležili v Monds-ville, W. Ya. ; duhovnik — Anglež se je prav pohvalno izrekel o nas, da smo tako pokazali svojo narodnost. Po sv. maši smo bili prav židane volje, in posebno smo bili zato veseli, ker smo ta dan dobili pet novih zavednih Slovencev v društvo; zato nam bode ta dan dolgo v spomin ostal. Dalje Vam naznanim g. urednik, da sem Mohorjeve knjige prejel in so zares lepe, podučne in za kratek čas, v teh knjigah gotovo najde Človek marsikaj, pobožno branje, pod-učno in kratkočasno. Ali tudi Vaš „ Koledar44 uii pošljite, ker vem, da je tudi marsikaj lepega v njem, za-toraj ga želim imeti. Slovenci mo ramo ponosni biti na naša dva lista in "Koledar", kterega izda vsako leto uredništvo ,,Glas Naroda44, ker je v istini dober in priporočljiv. Zato Vam g. urednik želim obilo vspeha pri Vašem podjetju in Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Srčni pozdrav vsem rojakom in društvam ter jim voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mihael Hočevar. Razne vesti. Nove vrste sleparji. Že več tednov deluje v New Yor-ku nekaj navihanih sleparjev. Ako-ravno je sleparatvo zelo priprosto, ociganili so vendar ž $ veliko število ljudi in policija ni bila v stanu dobiti najmanjšega sledu o sleparjih. Isti imajo voz in konja, in je videti, kakor bi bili služabniki proda-jalnice. Zločinci poizvedo kdaj in ktere prodajalnice odpošljejo svojim odjemalcem dragocene zavitke in slede njihovim vozovom. Ako je potem zavitek oddan, pripeljejo se pred hišo in predstavijo kot služabniki iste prodajalnice, kteri imajo naročeno zavitek zopet nazaj vzeti, ker se je pripetila pomota. Brez umnje jim navadno*izročč zavitek, za kterega tudi dajo pobotnico in zginejo. Najprvo so sleparili na zatočni strani, potem pa so svojo „delavnost'4 razširili tudi na druge dele mesta in se sedaj morda umaknili v predmestja. Sleparila delaiskajoče. V New Yorku bo te dni zaprli Edvard W. Waldmana in njegovega klerka George Schaeferja, ker sta od delaiskajočih ljudi jemala denar, ne da bi jima preskrbela obljubljene službe. Oropal žensko. Ko je v soboto ob 11. uri zvečer Mary Cornelio dospela do svojega stanovanja na 45. cesti v New Yorku, zgrabil jo je ptuj mož za krila in zahteval njen denar. Ker se je upiral in kričala na pomoč, jo je zločinfc pobil na tla, jej iztrgal denarnico iz roke in zbežal. Ona je hitela za njim vedno kričaje na pomoč. Nek možje to slišal, počakal roparja za vogalom in ustavil. Slednji je vrgel denar od sebe, toda policaj, kteri je tudi že prihitel bližje, je to videl, pobral denar in odvedel zločinca v zapor. Pod trobojnico. Francoski poštni parnik „L}Aqui-taine4', popreje hamburški parnik pod imenom ,,Normania44 je po zelo viharni vožni iz Havre dospel 17. dec. v New York. Parnik je 1. 1898 hamburška dru-družl.a prodala Španiji, ktera ga je premenila v križarko pod imenom „Patria." Vojska je bila že pri kraju predno so parnik zamogli rabiti za vojno ladijo. Parnik je potem kupila fraucoska parniška družba in ^a popolno prenovila, da je sedaj kaj elegantna ladija. „LAquitaine," je imela vožnjo preko oceana tako viharno vreme, da so velikanski valovi napravili na krovu precejšnjo škodo. Ob prihodu ladije do karantene, je vladala taka megla, da se je morala ustaviti in še le potem ko se je megla nekoliko razpršila zelo poftas: vozila do svojega pomola. Zopet truplo brez glave. Iz East Riverja bo 18 dec. potegnili truplo brez glave, kterega se je že hudo lotila trohujoba. Iiazun čevljev na nogah ni bilo druge obleke na truplu. Na kak način je bila glava ločena od telesa, se ni moglo dognati, ker je truplo že predolgo v vodi ležalo. Parnik ,,Plymouth44 trčil ua skalo. Veliki parnik ,, Plymouth" od Fall River črte je 18. dec. ob 6. uri zvečer blizo HuutB Pointa ob vhodu v Long Island zaliv v gosti megli trčil na skalo. Na parniku je bilo 300 potnikov, kteri so Be hudo prestrašili. Paruik je le neznatno poškodovan. Iz New Yorka je odrinila več manjših parnikov, da pripeljejo potnike v mesto. Ko je „Plymouth" trčil na skalo so bili potniki ravno pri večerji. Nastalo je tako strašno kričanje, da je bilo slišati na bližnji otok. K sreči so se ljudje kmalu zopet pomirili in nihčb ni skočil raz krov. Truplo našli v razvalinah. V dvanadstropnem poslopju Št. 2137 I. Ave. v New Yorku, ktero rabijo za koncerte in prenočišče, je te dni zapazil čuvaj ogenj in brzo pozval gasilce. Ko je ta dospela na pozorišče, skočila sta raz okno druzega nadstropja dva Italijana, kterih imena še niso mogli zvedeti, dolu na cesto in izginola. Se le ko so ogenj pogasili, našli so v razvalinah ožgano truplo kletnega Italijana Guiseppe Rafina. Pro-vzročeno škodo cenijo §2000. Zakasnenje evropske pošte. Vsled pomanjkanja britiških parnikov, od kterih je mnogo najetih za prevažanje vojakov v južno Afriko in ker več parnikov severonem-škega Lloyda popravljajo, je že nekaj časa iz Evrope prihajoča in tj« odhajajoča pošta zakasnjena. Iz New Yorka so morali mnogo poštnih vreč poslati v Boston od koder jih bodo v Evropo vozeči parniki seboj vzeli. Istotako pride iz Evrope mnogo poštnih vreč za New York čez Boston. Posebno zaostajajo časopisi in druge enake pošiljatve ker pogodbo za to ima „Americau Line44, a ta komaj vsak drugi teden vozi, vsled pomanjkanja parnikov, ker jih ima nekaj v popravi. Lopovi nbežali vsled policijske nemarnosti. Strojevodja J. Walker iz Brookly-na je prišel te dni o polunoči na policijsko postajo in zahteval od seržanta naj mu d& nekaj policajev, da bodo zaprli igralce, kteri so ga oskubili za §19. „Kjo je tisti kraj?" vprašal je seržant. ,,To Vam ne bodem povedal", je odvrnil Walker ; „predobro poznamo take stvari44. Pri tem je mislil zabraniti, da bi policija ne dala igralcem znamenje, uiti predno bi prišli na mesto. Ne da bi kaj opravil, je odišel Walker, toda se kmalu povrnol v spremstvu znanca, kterega so obrali isti igralci. Sedaj sta zahtevala oba, da igralce zapro. Po daljšem premišljevanju dali so jima seboj detektive in policaje. Walker in njegov prijatelj sta jih peljala v igralnico. Več kakor sto osob je bilo navzočih v sobi, kjer so stale igralne mize in velika denarna omara. Večina igralcev je ušla skozi okna, samo dva so policaji prijeli. Jeden nju je bil posestnik igralnice. Detektivi trdijo, da v igralnici niso videli igralnih miz. V okolici vsakdo ravno tako dobro v§, kakor policija, daje tam zloglasna igralnica. Kako se trampi zabavajo. Lock port, N. Y., 16. dec. Farmerja W. Bonda je včeraj prijelo pet trampov, kteri so prišli iz njegovega hleva. Vrgli so mu čez glavo vrečo in ga prisilili, da je povedal kje ima skr;t svoj denar. Vplenili so mu samo 820. Nato so posadili Bonda k mizi, priredili (»anket in Uvalisali svojega prisiljenega gostilničarja. Ko so se dobro pogostili, oblekli so mu pred odhodom še kožuh, češ, „da ga ne bi zeblo44. Bond je skoraj skoperuel od strahu, in ko so nepovoljni goBt-je odšli, naznanil je dogodek policiji, ktera je tudi kmalu nato za-pria štiri zločince iz bližnjih mest. Velik štrajk prejcev. Fall R i v e r, 16. dec. »Textile Council44 je danes napovedal štrajk v desetih velikih predilnicah, v kterih dela tisoče delavcev. Napo vedaui štrajk je naperjen proti odredbi nočnega dela. Pravijo tudi, da bo navadno dnevno delo zelo podaljšali, odkar so 1. dec. uvedli 10 odstostuo zvijanje plače. Štraj-ka se bode udeležilo trideset tisoč delavcev, ako bodo povsodi ubogali povelje ,,Councila.44 Štrajk v tiskarnah. Pittsburg, 17. dec. Vkljub štrajku unijskih stavcev se je izdajateljem tukajšnjih dnevnikov s pomočjo skabov posrečilo izdati danes svoje časopise. Bosi trdijo, da so našli dovolj skabov, da nadomestijo prostore štrajkarjev. Straj-karji imajo na kolodvorih in pred poslopji časnikov izpostavljene svoje straže, da odvračajo skabe od dela. V Bostonu so trije posestniki tiskaren dovolili svojim štrajkujo-čim stavcem njihove zahteve. Tudi drugi bosi se pogajajo z unijami in kakor videti bodo stavci dosegli popolno zmago. Tudi v St. Loui su se tiskarji časopisov pripravljajo na štrajk v dosego osemurnega delavnega dneva. Počakali bodo še de« torka, da se med tem časom domenijo z vodstvom njihove unije. Morilca oprostili. Lebanon, Pa., 17. dec. Porotniki so umora zatoženega Amos Geistweina nekrivim spoznali. Geistwein je 22. avg. obstrelil Bvojo ženo ter je nekaj tednov pozneje umrla vsled rane. Ob času zločina je bil mož pijan, poleg tega pa tudi strastno ljubosumen na svojo soprogo, ker jej je oženjen sosed ska-zoval pozornost, ktera po Geistwei-novem mnenju ni bila dopustljiva. Z dokazi se je dognalo, da je bilo obnašanje žene v istini takošno, da 89 je možu radi nje zblodila pamet- Nesreča na železnici Boston, 17. dec. Včeraj zvečer sta v južnem Bostonu trčila skupaj dva osobna vlaka New York in New Haven Hartford železnic. Vseh skupaj je bilo od 25 do 30 potnikov poškodovanih. Večina je manj hudo poškodovana, pač pa se je bati, da gospa A. W. Henderson ne bode okrevala. Odvedli so jo na njen dom v Hyde Park. V bolnišnici sta še dva moža Be zlomljenimi uogami in drugi m poškodovanjem, toda oba bodeta kmalu okrevala. Stro jevodja je odstavljen, ker ni pazil na znamenja. Pridelek pšenice- Washington, 15. dec. Po preiskavah statistikarja pri poljedelskem oddelku so 1. 1899 Zjed. državah pridelali okroglo 547,300.-000 bušljev pšenice, ali 12.3 na aker. Zimske pšenice je bilo 291,-700 000 bušljev, jare pšenice pa 255,600.000. Agentje oddelka bo po vseh državah kjer raste pšenica, nabirali natančno Statistiko. Novo polje za zimsko pšenico cenijo okroglo na 30,150.000 akrov, toraj je bilo 200.000 akrov več s pšenico posejanih, nego v jeseni 1. 1898. V Californiji in nekterih južnih državah pa pšenico še vedno naročujejo in mogoče je, da se te številke še spremene. Povprečno stanje pšenice je 97.1. Zimska rž je proti minolemu letu za 0.7 odstotkov nazadovala. Povprečno stanje rži je 98.2. Zlata denarna veljava. Washington, 18. dec. Ne da bi opozicija zamogla stopiti ua noge, je bil danes v zbornici sprejet predlog glede denarne veljave z 190 proti 150 glasovi. Od 357 članov je manjkalo samo 17 članov. Med jednajstimi demokrati, kteri so za predlog glasovali, je bilo S Nevv-yorčauov. Novo vsprejeta postava določuje, da morajo biti vsi bondi ali obligacije Zjed. držav v zlatu plačani, določuje zlato rezervo na $150,000,000, odpravo not zaklada pod S10 in vseh srebrnih certifikatov nad $10, dalje, da zamorejo narodne banke izdajati note do polnega zneska vladinih, v zakladu vloženih bondov. Draginja v Perziji. Wash i g t o n, D. C. IG. dec. Mr. Boweu, amerikanski poslanec v Perziji poroča državnemu oddelku, da vsled draginje kruha v Perziji, vlada tam velika beda. Položaj postaja od dne do dne hujši. Surov uinor. Cincinnati, 17. dec. Višji krogi so zelo razburjeni zaradi ume-ra, kterega je učinil je ien iz njihove srede. Morilec je postal 33 let stari Dudley Ferguson, propadli | Bin E. A. Fergusona, predsednika južne železnice v Cincinnati. Mladi Ferguson je uganjal take neumnosti, da mu je oče prepovedal vstop v svojo hišo, plačeval zanj stanovanje drugod in najel starega policijskega kapitana Augustin Meehana, da je pazil na sina. Slednji je mlademu pridaniču aledil kamor koli se je podal, kar je Dudleya zelo jezilo, toda moral se je udati v neizogibno osodo, ako je hotel dobivati očetovo podporo. Danes zjutraj se je mladi Ferguson podal v sta novanje svojega očeta, kjer mu je služabnik vkljub določene prepovedi dovolil vstopiti. Toda komaj je dospel vrh stopnjic, bil mu je že zasebni detektiv za petami. Dudley se je obrnol nazaj in ustrelil z revolverjem štirikrat na starega detektiva, kteri se je v glavo zadet zgrudil mrtev na stopnjice. Cestni tolovaji. C h i c a g o, 16. dec. Dvanajst delavcev je iz četrtega nadstropja Thompsonove tovarne za bicikle gledalo včeraj večer, ko sta dva cestna tolovaja z napetimi revolverji ustavila voznika ek6presne družbe Chas. Layhera in ga vple-nila za 843. Ljudje so zaman poskušali lopova prepoditi, ko so ko-sove železa metali na nju. Tovorni parnik zadel na skalo. Chicago, 16. dec. Veliki jekleni parnik „Arthur Orr" je pri vhodu Georgian zaliva v Michigau jezeru zadel na skalo. Ponesrečeni parnik je v nevarnem položaju. Poslali so mu na pomoč drugi parnik. ,,Arthur Orr1' je nov parnik, kteri je veljal 8225.000. Za tovor ima 70.000 bušljev žita tvrdke Armour & Co. Novo zlato polje. Perry, Okla., 17. dec- Senator Horace Chillonov predlog, glede odprtja Kiowa, Comanche in Apache indijanskih rezervacij je kakor strela iz jasmga udaril med zemljiške ,,buhmeije*', kteri že leto in dan preže na masten plen. Dežela ni samo zelo rodovitna, ampak ima baje tudi.bogate zlate žile, kur je bržkone glavni povod, da v tako velikej meri vleče nase belopoltno ljudstvo. Vojaški izgred. Austin, Tex., 15. dec. V trdnjavi Clark nastanjeni zamorski vojaki se nasproti meščanom v Brackettville tako surovo obnašajo, da se je bati resnih izgredov. Mule in pustolovci v Kapstadt. New Orleans, La., 15. dec Danes je odrinil paruik „Herme8u s 1000 mulami za angleško armado v Kapstadt. Mule so bile v oskrbi 50 mladih Amerikancev s pustolovskimi nazori, kteri hočejo v Trans-vaalu poskusiti svojo srečo. Pomagal staviti Iastua vešala. Albany, Ga., 15. dec. W.J. Glaser je danes pokoril v pijanosti izvršen umor svoje žene na vešalah, in sicer na vešalih, ktere so pud Glaserjevim p sebnim vodstvom postavili. Ko je slišal ropot tesarjev na dvorišču jetnišnice, prosil je šerifa, da bi smel, kot najbolj inte-resovani mož pri stavljenju pomagati. Ker mu tega šerif ni smel dovoliti, vodil je Glaser stavljenje vešal raz okno svoje celice. Evropejske in drnge vesti Rim, 15. dec. V svojem nagovo ru, kterega je imel papnž LeonXIII. včeraj v sixtinski kapeli zbranemu konsist iriju1 j«- z obžalovanjem ome-uil, da se cerkev v Rimu ne vnseli svoje prejšnje prostosti in se zato ob pričetku novega stoletja nameravane slavnosti ne morejo obhajati na isti javni način kakor v starih časih. Potem je omenil papež, da Vatikan ni bil povabljen odpo-slati zastopnika k mirovni konferenci v Haag, kar so grajali vsi nepristranski sodniki. Car je povabil zastopnike najmočnejših narodov in vendar bi ne bil njhče bolj vreden povabila nego papež, kteri se je veduo potegoval za pravico in mir, opravilo, ktero po volji božji spada papeževi dolžnosti. Sv. Petra stol je želel sedež pri konferenci, toda jeden glas je temu trdovratno nasprotoval, Bil j« glas istih, kteri so z osvojitvijo Rima oropali papeža njegove oblasti. „Kake sovražnosti/' je vprašal papež, ))8e imamo od istih bati, kteri se niso obotavljali pred očmi vsve in dva vozova s strelji-vom. Boja se je udeležilo skupno 1100 Boercev. Kapstadt, 15. dec. Med tem ko je general Methueuova glavna armada ostala na dosedajnem kraju, je pri ogledovanju dežele peštvo ua konjih z Yorkshire in Lancashire polki, našlo močan oddelek Boercev v Zonts Pan Dri ftu, deset milj od Oranje River nostaje. Po hudem boju so se Boerci v Goemausburg umaknili. Zgubili so 5 mrtvih in več ranjeuih, Angleži pa 3 mrtve iu 8 ranjenih, Ker je Zonts Pan Drift petdeset milj za Methuenovo pozicijo, najbrže uameravajo Boerci ta angleški vojui oddelek odrezati. Kakor se čuje se bode sir Charles Warreu, kteri je včeraj sem dospel, pridružil lord Methueuovi armadi in prevzel višje poveljništvo. Boer-ske zgube pri Magersfonteinu cenijo na 700 mož. L o n d on, 16. dec. Vojni oddelek je dobil danes od general Bullerja ______ M Jugoslovanska Katoliška Jednota. | ^ Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Aonič, Box 266, Ely, Miunesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; ii. ,, John Gi.okokaR, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Bex 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCIKNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj h hI aR« volijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo j« ,,GLAS NARODA"- nastopni brsojav: ,,Naše zgube v bitki 15. dec. »o: mrtvih, 667 ranjenih, 348 pogrešanih. Med temi je 7 usuirtenih in 41 ranjenih lastnikov. Polkovnik Brooke je nevarno ranjen; polkovnik Long in polkovnik Hunt sta lahko ranjena : major Charley je vsltd prizadetih rau umrl. Popravljan imenik britiške zgube v bitki pri Magersfonteinu navaja 963 nt«.ž, med temi 70lastnikov. K a p s t a d t, 16. dec. Zakasnjen brz<»jav iz Mafekinga pravi: V m^stu razsaja mnogo bolezni in smrt ima bogato žetev ; m^sto oblega 2( M K > BmTtvv s petimi topovi; oblegalna armada je p »1 poveljni-Stvom generala Svnania. Ob M odder reki so včeraj Angleži obstreljevali g^n» ral Cr-afrikansko vojsko ne b.tdaveč smatrala sprehodi >m v Pretorij. Seda bodo poklicali pod orožje milico in kolonijalno vojno, in ako petreba sklicali tudi prostovoljce. Južno Afriko bodo proplavili z vojaki in topovi, toda pred no hodo zamogli podjarmiti obe U n rski republiki, minolo l*ide v> •*■ nego dva meseca Po polunoči je vojni urad oficijelno naznanil, da bodeti šesta in sedma divizija kmalu odrinili v južno Afriko. London, 17. dec. Dosedanje zgube Angležev v južni Afriki znašajo 7630 niož, pri kterih pa vsled bolezni umrli, niso vpošteti^ London, 18 dec. Dari^g^seje ves dan oglašalo tis >Ce prostovoljcev iu polnoštevilui p--lki milice in rezerve so ponudili svoje službovanje deželi. V Edinbourghu so v dveh urah ustanovili baterijo top-ničarstva s 300 možmi. Z jedno be sedo, domoljubno navdušenje za vojsko je velikansko. Ko bode se-dajuo oboroževanje dogotovljeno, bode 180.000 mož stalo na bojišču. Novi maršal lord Roberts ali „Litt'e Boba" kakor ga vojaki imenujejo, je vojaški junak naroda, kajti zmagal je baje v Indiji v sto bitkah, med tem ko je prihodnji načelnik njegovega štaba lord Kitliener radi krvave bitke pri Omdurmann dovolj poznan. I'o odhodu lord Ro-bertsa ostaneta doma na Angleškem samo dva maršala, h>rd Wolseley in princ \Vrah ški. Kakor pravijo bode maršal Roberts v soboto odrinil v Kapstadt. Kairo, 18 dec. General lord Kitchener je iz Amdurmana odpotoval proti Kapu, da nastopi novo službo kot načelnik generalnega štaba maršala Robertsa. V petek bode sem dospel in potem nemudoma dalje potoval. Dnuoi mi kJe drug*j rUVCJ III I sedaj za $20.38 100 kryn avstr. veljave s poštnino vred $20,58? FR. SAKSER zi njegov život. Kaj je nameraval storiti? Ali je res tako globoko padel, da bi se tudi tatvine več neustrašil?! ,.Nesmisel!" mu je šepetal hudobni duh, kteri ga je imel že popolno v svoji oblasti. ,,Kaj se obotavljaš? Izberi." Tli uživanje, življenje — tam stradanje; tu luč in gorkota — tam zmrzovanje. . . IIu — kako zimska burja žvižga okolu hiš, kako se snežni kosmi zaletujejo proti oknom! Krčevito gibanje, slepo grabenje in držal je skledico v svojih rokah. Stemnilo se mu je pred očmi kakor hi plapolali pred njim Črni paj-čolani in v njegovih ušesih je bu-čalo kakor peklensko zasmehovanje. Tako je stal tukaj, tresoč se po vsem životu, kakor šiba ua vodi. Pri tej priči je po mehkem pregrinjalu pnskakala v sobo deklica in zagledavši trampa, vskliknila z nežnim kakor zvončki douečim otročjim glasom : „ Kaj delaš tukaj mo-mož? Te je mar Santa Claus sem poslal? Kaj slabe si oblečen, gotovo si reven, morda ti moj papa podari drugo suknjo, ako mu jaz rečem.'4 Tramp je strmel z široko odprtimi očmi v ljubeznivi otročji obrazek, kterega so na pol zakrivali rumeni kodri, in iz kterega je radovedno gledalo par velikih višnjevih oči. Bilo mu je kakor bi se vzdra-mil iz sanj iz hudih, strašnih sanj, ali postal žrtev domišljije, bilo je vse tako čudno okolo njega, svitlo-ba, dragocena oprava, mala rame- uolasa deklica in tisoč misel, spominov, vse to ga je tlačilo kakor mora.^^&ušal je bežati, mehanično je storil korak naprej, toda ni mogel dalje, kakor bi se mu ovijale okolu nog težke verige, ali svinčene kroglje. „Zakaj si vzel skledico raz police nad ognjiščem mož? Tam notri so lepe reči moje mame, ne smeš nič vun vzeti, to bi bilo greh, papa bi poslal po policaja in zaprli bi te v temno luknjo — hu. . . ."je besedi-čila mala dalje stopivši počasno prav pred razcapanega trampa. ,,Bog, kaka podobnost!" je ječal. Da, taka je bila! Oh sladka domi-šlj ja, da bi hotela večno trajati!'4 In na njegovem nagubanem obrazu je zaigral sanjarako otožni smehljaj. „Dorica— moja mala ljuba Do-rica....4t ,,Kdo pa ti je povedal, da mi je Dorica ime?4* je vprašal otrok začudeno in Bi popravil rumene kodre raz obraz. ,,Moji mami je tudi tako ime in to je moja stara mama.44 Pri teh besedah je odprl; medaljon, kterega je ua svilenem traku nosila okolu vratu in mu pokazala. ,,Tej je bilo tudi tako ime, sedaj je v nebesih, vedno je jokala, dobra stara mama. . . Tramp se je vpoguil čez malo sliko v zlatem okvirju, postal bled kakor zid, čutil je kakor hi se tla majala pod njegovimi nogami, vse se je v kolobaru vrtelo okolo njega. Glasen krik se je izvil iz njegovih tresočih ustnic, iz kterega je donele, neizmerna radost, vmes pa divja boleBt. Kristalna skledica mu je izpadla iz tresočih rok in se razbila ua tisoč kosov. Toda na to niti pazil ni... . ,,Dora moja žena.... moja uboga.... dobra žena!44 je jecljal in solze so mu kapljale po velth licih Potem je hrepeneč razprostrl roki proti deklici in jo obsipal s sladkimi imeni. Ona pa je preplašeno bežala proti vratom. Tramp je padel na kolena in pokril obraz z rokama, ter jokal in ihtel, vmes se zopet smijal in govoril nerazumno le v odlomkih, o mladosti — pomladi — aolnčuemu svitu — cvetljični vonjavi — zimi — snegu — božiču .... Pri vratih so stali trdi od strahu hišni prebivalci, božični gostje. ( Konec prihodnjič ) Drobnosti. Zaljubljen ravnatelj. Tovarniški ravnatelj tvrdke Mayer & Biller v Gradcu, neki Rotter, je zalezoval tovarniške delavke in jih nadlegoval se svojimi ljubavnimi predlogi. Vsled tega je stopilo te dni 200 delavk in ž njimi solidarnih delavcev v štrajk ter so zahtevali, da vt. dstvo odpusti zaljubljenega ravnatelja. V to pa vodstvo ni hotelo privoliti. Slednjič so se sporazumeli tako, da odpuste Rot-terja, ako bi imel še kedaj take muhe. Istodobno je vodstvo dovolilo delavcem deseturni delavnik. * * Povišana a p a n a ž a. — Nj. Vel. cesar avstrijski bo od 1. jan. dohival od države namesto 9,300.-000 gld. 12 milijonov gld. Vzrok: število priucev je prekoračilo štev. 70. * * * G ro fica zgorela. V nedeljo 26. nov. so našli na Dunaju grolico Vilmo udovo Dunin-Borkovsko v njeni spalnici zgorelo. Menda je či-tala, zavese so se preveč približale luči ter vnele. Blazine, vzglavniki in odejo, vse je bil uničil ogenj, a grofica je ležala, spremenjena v kos oglja, na tleh. Hišina je pripovedovala, da je po noči dišalo po dimu, a da se ji to ui zdelo važno, ker je mislila, da se kadi z ognjišča. * * * Prešičja kuga prikazala seje v velikanBkem pitališču za pre-šiče v Kobanji (Steinbruch) pri Budapešti; vsled tega je uvoz pre-šičev na Dunaj prepovedan. Kolikega pomena je to pitališče za promet, razvidi se iz poročila, daje v enem tednu, to je od 19. do 26. novembra 1.500 glav na dunajski trg postavilo. Prepoved uvoza prešičev iz tega velikanskega pitališča na Dunaj utegne biti vzrok, da več on-dotnih kupcev pride na Kranjsko po prešiče. Znabiti bi ne bilo napačno, današi svinjerejci ta slučaj v poštev jemljo in se s prodajo preši-čev preveč ne prenaglijo. Prihodnji sej m utegne priti vsled tega kaj več kupcev k nam. Zaprtij o karlovškega okraja na Hrvaškem za izvoz prešičev na Kranjsko, oziroma v črnomaljski okraj, je ukazalo c. kr. okr. glavarstvo v Črnomlji, ker so hrvaški, v Karlovcu kupljeni pre-šiči zanesli kugo v našo deželo. Vsi iz karlovškega okraja na Kranjsko došli prešiči bodo konfiscirani. Razvidno je iz rečenega, da na Hrvaškem še vedno razsaja prešičja kuga, ki se je že tudi v našo deželo zanesla in preti našo, dosedaj tako živahno prešičjo kupčijo, kakor tudi domačo prešičjo rejo uuičiti. Državna oblast naj nas obvarje te nesreče in zopet Ogrsko, Hrvaško in Slavonijo zapre za prešičji izvoz v naše deželo! * * * Nepojasnjeno hudodelstvo. ,,Hrv. Sloga44 poroča : Vsled jako sumljivih okolnosti, sta bila v Bakarcu areto\aua dva cigana in neka ciganka. Jednemu aretiranih ciganov se je posrečilo, da je pobegnil, in sumi se, da je odnesel raznih stvari, dobljenih na mnogih izvršenih zločinih. Drugi cigan in ciganka sta bila odpeljana v Bakarc in sta prišla v občinski zapor. Ciganka je v zaporu zahtevala, naj jo puste na stranišče. To se je zgodilo. Po njenem odhodu so preiskali stranišče in našli tam : zlat prstan, majhno zlato uro, novo krilo, nekaj robcev, a kar je najgrozDejše, v neki torbi dve otročji glavi; jedna je od kakega trimesečnega otroka, druga pa od otroka kakih 40 dni. Cigan in ciganka se nahajata seveda še v zaporu, ubeglega cigana, ki je v begu pregaujalcem grozil z revolverjem, pa skrbno iščejo, tako orožniki kakor občinski organi. * * * Viharna Ruskem. Kakor javljajo iz Rige, je tam razsajal te dni strašeu vihar. Voda je narasla 8 metrov visoko ter preplavila več ulic. Več ladij je voda odnesla. Zlasti javni nasadi so zelo poškodovani. Skoda je velikanska. * * * Slika izltalije. Pred porot-niki v Milanu se vrši te dni znamenita pravda Notarbartolo, ki nam podaje zopet prav žalostno sliko 2000-letne kulture. — Nedavno so med vožnjo v Palermo umorili v iz-ševanju svojih dolžnosti kakor ravnatelj banke ter je preveč gledal na prste onim gospodom, ki bi se hoteli mastiti ob denarju banke. Ko pa se jeta obdolžitev izvedela in seje rečeni poslanca vrnil v Palermo, mu je prebivalstvo tega mesta priredilo — triumfalen sprejem ! — Da bi Palizzolo ne mogel podkupiti porotnikov, so delegirali milansko porotno sodišče za razpravo. Značilno je tudi to, da Palizzolo ne čuti potrebe, da bi se odpovedal svoji poslaniški Časti. Take razmere so mogoče le v narodu, ki degerira, ki zgublja ves zmisel za to, kar je pravo in kar ni pravo. * * * Sodni stroški za Alfr. Dreyfus a. Dreyfus, ki biva sedaj pri svoji sestri v Carpentrasu, je dobil plačilni nalog, da poravna sodne stroške. Račun je bil naslovljen : ,,Monsieur le Capitaine Dreyfus". Vsi stroški, takse za priče, honorarji za izvedence in tolmače znašajo 20 823 frankov 7 centimov. Sodba vojnega sodišča stane 12 frankov, odlog revizijskega sveta pa tudi 12 frankov. „ Petite R6pu-blique'4 poroča, da je dobil vsak aktiven general 800 fraukov kot priča. * * * J unaštvo boerskih žena. Neki francoski list opisuje dogodke o napovedbi vojne v južni Afriki. Ljubezen Boercev do domovine je zares ganljiva. V okraju Kriigersdorp so poklicali 400 mož pod zastavo, a prijavilo se jih je 670 dobrovoljcev. Ko so 270 njih hoteli zavrniti, le ti niso hoteli iti domov. V Maritzburgu so potrebovali 150 vojakov, a prišlo jih je 800. Vsakdo, bogatin ali siromak, je z istim navdušenjem in z enakim zaupanjem pripravljen, da žrtvuje življenje za očetnjavo. Z možkimi tekmujejo tudi žene v tem pogledu. Žena z dvema otrokoma je spremila moža do železnice. Tam je stopila pred^povoljnika ter rekla odločno: ,,Z možem pojdem." Ko ji je poveljnik dejal, da to Di mogoče, je odgovorila : „A jaz hočem 1 Kdo me sme ločiti od soproga. Streljati znam in kuhala mu bom!44 In s prihodnjim vlakom se je odpeljala na bojišče tudi ta žena. Volja žene je JRoercem zapoved. Drug slučaj. Neki Boerec je stopil pred polkovnika ter zahteval dve puški. „Čemu dve?" — ,,Euo za mene, drugo za ženo. Ona strelja bolje od mene.'4 In dali so mu dve puški. Na železniških postajah je bilo pretresljivih prizorov. Brez vsake tožbe, brez solza so se posljavljali otroci od očeta, žena od moža, neveste od zaročencev. Le semterje se je čulo udušeno ihteuje, ko so si, morda zadnjič, podajali roke. To je bilo vBe. Listnica uredništva. Od sedaj naprej moramo avstrijsko veljavo računati v kronah in vinarjih, ker z novim letom nastopi ta veljava v obče; saj je račun lahek, 2 kroni je 1 gld., ali 1 krona 20 centov in ažijo na zlato, ker Avstrija še nema popolnoma vrejene zlate veljave kakor Zjed. države. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. SLOVENSKA za katoliško ljudstvo za navadno leto 1900 imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekBpresne stroške nemoremo plačati mi. d-Jt V Clevelandu, O., prodaja pratiko JOHN GRDINA, trgovec, 1751 St. Clair St. KJE JE ? JOHANA ZUPANČIČ, rojena Joh v Draganjih selah, župnija Vavta vas pri Toplicah. Pred 4 leti je bila z možem v Moon Run, Pa., Allegheny Co. Za njo bi rad zvedel njen brat Miha in svak Jože G. Kdor rojakov ve za njen naslov naj ga blagovoli naznaniti „Glas Narodu44 ali Miha Zupančič, 648 Throop Str., Chicago, 111. I/ ' / Kje je $ JOHN KOČEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Auacondi, Mont., potem pa odšel v Eveleth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. V i-r an t, 501 E. 3rd St., Anaconda. Mont., ali pa ,,Glas Narodu44. (4) Naprodaj iz proste roke POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tuii v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap. ) Kje sta? ANDREJ TURK iu JOSIP PE-TRAS, lani smo se razšli v Mem-phisu, Tenn., in sta jo mahnila proti Minnesoti, od onega časa nisem nič o nju Čul. Rojake prosim, ako je njuno bivanje kaj znano, da blagovolijo naznaniti: John Turk, (Anžiček), Venhard Camp, P. O. Malvern, Ark. Kje jef LUKA ČAMPA, doma iz Sodražice, pri Ribnici, pred enim letom je bival v Horr, Park Co., Mont. Ako fcdo rojakov v£ za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank B e u k, North Kemerer, Winta Co., Wyo- (2) Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočajo se: Fred Svoboda. 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Slovenci in Hravtje y Chicagl pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Slov, podporno društvo ..SLOVENIJA" št. 44 0esko Slov. brat, podp. Jed. v soboto dne 27. januvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo ct. 10 uajlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna •S75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi ODBOR. Palece Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajene^a mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so 23T kranjske klobase. Posebno pozornost bodern dajal Slovencem! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter Be priporočam za nadaljna naročila, ker ravno Sr-daj sem dobil mnogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročeue knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam i>o 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več raziičuih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Na prodaj imam tudi slovensko PRATIKO, mala velja 10 ct., velika 15 centov. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 9(50 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starobt:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede uemrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na Smešeče, podpora pa ;e najmanjša $5, največja pa 87 na teden, in na društvene Btroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. Gregoriz, 764 Allport St., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago. 111. Francoska parobrodna družba Compapie Generale Transatlantic. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). K-** Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; L' Aquitaine 22« dec. La Bretagne 28. „ La Normandie 4. jan. 1900. La Champagne 11. „ 1900. L' Aquitaine 18. „ 1900. La Gascogne 25. „ 1900. La Normandie 1. febr. 1900. La Bretagne 8. „ 1900! L' Aquitaine 15. „ 1900. La Gasgogne 22. „ 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. k te re imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej podi je: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. ,, „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, t, v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usuj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr.,€1.10 „ ,, „ v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 „ ,, „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček uemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjpka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vspm Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki brfXMft, 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VBakomu dobro postreči z dobro pijačo^ finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj Be le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. ■"ltl......itHl-WllIl!.:,,.,^ «fc "'Ji iljJL.1 li^ifllI• irrflffllliiiiftffllliirifffflll~i. Iinjjfljlmnllflllnwffllr mlflfllrii .....il!l!n..l,.ilffll„„rl31ll,..fllllll...lllllbl„n