Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 28. julija 1905. List 30. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Blaženi Marko Križevčanin. Marko Križevčanin se je rodil v Kri-ževcih na Hrvaškem v drugi polovici 1. 1588. Pradedi njegovi so bili slavni junaci na bojišču. a roditelji pa imoviti in pobožni plemiči. častilci bi. Device Marije. Stariši so poslali sina v šole v nemški (iradec, katere je osnoval nadvojvoda Karo'. Sin njegov cesar Ferdinand je zidal deško vzgojevališče, ter oboje poveril očetom iz Jezusove družbe. Kakor dijak je bil Marko vzor svojim součen-cem. Točno je izpolnjeval svoje šolske in zavodske zakone, bil je krotek, kreposten in zlasti pobožen. V Gradcu je izveršil Marko modroslovne nauke, a L 1011. je odpotoval v Rim, kjer je stopil dne 1. novembra v nemško^ ogrski zavod za duhovnike. Ondi se je posvetil bogoslovskim vedam ter se na'grobu sv. mučenikov vtrdil v veri, za katero, je sapi pozneje prelil svojo kri. , ' Leta 1015. je bil v mašnilča posvečen. Potein se je vrnil domov. Povrnivši se, se je posvetil apostolskemu delu. Poučeval je nevedne, priporočal čednosti, pomiroval ne-prijatelje, edinil protivnike. Kjer koli se je prikazala nade iskrica, ondi se je trudil na vso moč. Surovost, preziranje, zlobnost ga niste mogle udržati, da ne bi bil delal za božjo čast in izveličanje duš. V istem času j« za'sel više -škofijsko sto-lico ostrogonsko Peter Pazmanjr (1616 do 1037), najslavnejši mož v ogerski cerkvi. Tega moža je izbrala previdnost božja, da bi stal na braniku katoliške cerkve, ki je prav takrat imela velike preizkušinje na Ogerskem. Silno so jo namreč stiskali krivoverei. Z izredno bistroumnostjo je znal zbrati okoli sebe krepostne in modre može, da so ga podpirali na obnovljenju ogrske cerkve. Ko je čul o delalnosti Marka, poklical ga je k sebi, izvolil za kanonika svojega kapitola in ga imenoval objednem učiteljem bogoslovja v trnovskem semenišču. Tu se je Marko tako trudil in odlikoval, da je kmalo postal vodja tega semenišča, in kmalo za tem arhidiakon komaromski. V tej službi je bil poslan 1. 1019. v Szeplak, da bi vredil tamošnjo opatijo. Ona opatija leži v abajvarskem koinitatu ne daleč od Košice, ki so bile tačas glavno središče ngvotarjev in prevratnikov ogerskih. Marko je videl, kako je narod okužila kriva vera. Zato se je bolje pobrinil za izveličanje duš, nego pa za denarne stvari v kapitolu. Te je poveril činovniku, da je vredi. Z veliko vnemo se je trudil, da bi obnovil pravoverne svetinje, da bi zmočene dovedel na pot resnice, stariše nagnil za vrlo vzgojo otrok in da bi z drago krvijo Jezusa Krista odrešene duše otel večnega pogina. Ta čas se je Lutrova in Kalvinova kriva vera širila po Ogerskem. Prve so se oprijeli erdeljski Saši in Slovaki, druge pa Madjari. Tudi v Košici je bilo več Kalvincev. Cesar Rudolf I. (odi. 1576.—1009.) ni dovolil, da bi gospoda zlasti plemiči svoje podanike silili na krivovero ter je hotel, da bi se krivoverei vrnili v katoliško cerkev. Plemstvo se je »puntalo zoper cesarja. Štefan Hočkaj je stopil na čelo puntarjem in je potolkel cesarsko vojsko, kojo je vodil general Belgijoso, ter je sebe proglasil vojvodo Krdoljskim. — V Košieah j«* Kilo dosti kalvincfv. ki so bili na strani puiitarjcv in so katolike silili pridružiti so jim I. luo.">. — Bočkaj joumrl i. lnou.. a plotn-sivo — ptvmda bi Krdelj )•«» pogodbi moral pripasti ogerski kroni si j«- vojvodom iz-bralo najprvo Žigo Bakorzv-a. zatim (iabricla llatliorv-a. a 1. 1H1.-S. < iabriela Bothlena. Ta je nadaljeval delo Bočkajcvo ter je I. Kili), navalil z vojsko v zgornjo Ogeisko. kjer je njegov vodija (»juro Pakoezv z izdajstvom zavzel Košiee. ob tej priliki je umrl mučeniške smrti i naš Marko Križevčanin. Ker jo Sz.eplak le par ur oddaljen od Košiee. zabajal je Marko večkrat tje. kjer je pri dveh jezuitih dobival duhovne pomoči in sveta za daljnji boj. Kraljevi zapovednik v Košieah in v vsi gorenji « »grški je bil Andrej Doev. hraber vojak, a tudi dober katoličan. On je spoznal, kako je vojakom, hivajoeim v iin-stu polnem krivoveiskih blodenj, treba dobrih duhovnih pastirjev, da ne zaidejo od pravega pota. Preskrbel jim j,. i:,di tega dva očeta Jezusove dlllžbe; o. Melldora (IfO-deezkv-a. rodom iz Sleske i o. Štefana Pon-graeza iz Krdeija. da bi skrbela za njih duševno dobro. Meseea julija se je Sešel o. Marko Z onima dvema jezuitoma v samostanu llomoni. ki ga je zgradil grof Valentin Drugoth. na duhovne vaje. lludi jo prosil Boga milosti, da bi mogel stanoviten ostati v njegovi sveti službi. Prerojeni in obnovljeni v Kristu so so vrnili ti možje zopet v začetku avgusta domu. (l)aijc priti, i Župnik Alojzij Kummer. VIII. nedelja po Binkoštih. Vzemi svoje pismo, vsedi se hitro in zapiši petdeset. (Luka Iti.) Znane so povesti, ki pripovedujejo, kako so mrtvega dobili skopuha, naslonjenega na vreče srebra, v dlani pa držečega čiste rumenjake. V živenju največe prijatelje jih ni mogel zapustiti tudi ne v smrti. Kakor tvarina sama ob sebi nima sre-bernina in zlatnina nobene veče cene, nego navaden kamen na cesti; torej je več kakor brezumno navezovati si na kaj tacega srce. Venderle pa je vsaj polovico sveta vladalo od nekedaj in vlada sedaj še zlato in srebro. Zato premislimo danes sebi v svarilo, kako grda da je lakomnost in kako seje je treba varovati. * Kaj je lakomnost? Lakomnost je ne-vmerjeno hrepenenje do denarja in premoženja. Nevmerjeno mora biti to hrepenenje, da je lakomno, kakor sv. pismo pripoveduje o kralju Ahabu in njegovi ženi kraljici Jezabeli, ki sta si iz skrajne poželjivosti po blagu prilastila Nabotov vinograd. Nesreča je radi tega zalotila Ahabovo hišo ter njega. V vojski je bil preboden in psi so lizali njegovo kri. Jezabelo — akopram kraljico — so psi raztrgali in snedli na jezra-helskem polju (III. Kralj. 21.) — Nevmerjeno hrepenenje je lakomnost, kakor nam jo sv. beseda riše na Elizejevem sluga Giezi. Po goljufnem načinu si je namreč prisvojil poprej gobavega Naamana darov, zato je v dobro moral sprejeti tudi Naamanove gobe. (IV. Kralj. 5.) — Nevmerjeno hrepenenje mora biti, če je lakomnost, kakor beremo o njej tudi v knjigah novega zakona. Ananija in Safira sta namreč iz skoposti nalagala prvega cerkvenega načelnika sv. Petra; a sta morala radi te laži božjemu namestniku napram hitre smrti umreti. (Dej. apost. 5.). — Nevmerjeno hrepenenje po imetju je lakomnost, kakor je studom opazujemo na izdajalskem apostolu Judu, ki ga ni bila groza in strah za denar prodati svojega Boga in Gospoda. Neprav vrejeni kes radi tega do danes naj-črnejega vseh človeških dejanj ga je gnal potem v samomor. (Mat. 27.). S tako nevmerjeno željo po denarju in blagu se vsakedo pregreši zoper samega sebe, ker si napravlja nepotrebnih in ne-vgnanih skrbi. A pregreši se tudi nad bližnjim, ker ga lakomnost vodi naravnost v trdosrčnost in neusmiljenost do sobrata ali do sosestre. Skopuha namreč ne more ta strast osrečiti niti njega samega; a človeški družbi pa postane lakomnik v pomilovalen zasmeh. Lakomnost je ob enem jako nevarna strast. Redoma se lahko koj od daleč že spozna skoraj vsaka druga napaka, a hrepenenje po tujem premoženju se pa tako zna prikriti, da ga niti ne slutiš; vseli se prav globoko noter v pokvarjeno človeško naravo. Druge strasti se poprijemljejo gotove starosti, raznih stanov ali tega ali onega spola; lakomnost pa ti vtegne zavladati povsod in vselej in v vsakem poklicu in celo na sicer dobrem človeku. Ine strasti pojem-ljejo z obilnejim številom let; a skopost pa se veča in veča prav kolikor se manjša sve-žost človekovega duha in telesa. Ostale strasti se koj pokažejo kakor pregrehe; a lakomnost se zna ogrniti v čednostni plašč, da bi mislil kedo, kako velike veljave pred Bogom in pred ljudmi je tako vstrajna skrb tudi za posvetno. Zato, dragi, v vsem mogočem naporu delujmo zoper lakomnost z besedo in z dejanjem, da nam ne obvelja Gospodnje grozilo in bi vtegnili postati tudi mi kakor „otroci tega sveta: modrejši v svojem rodu, nego otroci luči". (Luk. 16, 8.) Od daleč pa ne mislim, če govorim danes o lakomnosti, na ono varčnost, ki spravljati zna tudi drobtine. Tiste varčnosti ne mislim, ki uči otroke, naj štedijo novčiče, če žele stotakov; ki navaja družino na preprosta jedila sosebno še takrat, kadar ni tujih ljudi pri hiši; ki je sovražnica takim pojedinjam, kjer se miza šibi in teče od mize. Ne mislim tu one varčnosti, ki pripoveduje mladini, kako so naši predniki napravljali se v doma izdelano raševino in sukno ter je oče sinu mogel zapustiti celo svoj še neobnošeni telesnik. Ne mislim one varčnosti, ko je mati redoma zavijačo devala na glavo, dosti trpežno za vse njeno živenje; a je ob velicih godovih nastopala v tisti peči, ki jo je nepokvarjeno lahko izročila še nečakinji. Tista krasna narodna noša mi je namreč v mislih, ki se je tujec — prišel do nas — ni mogel dosti nazreti; dočim danes z nekakim milovanjem pogleduje na robec — sicer drag — a tako malo oblačilen, da se mu smili glava, ki jo mora pokrivati; in oni po gosposki vkrojeni klobuk mi je na umu, ki je na svojem mestu pač drugod; a stoji našim preoblečenkam iz kmetstva na gosposko kakor ono zdelo, ki naj med turšico brani vranovom. Ne — tega ne, tega ne mislim — to ni skopost; to je hvalevredna prihranljivost; v dno duše vdihnjena nepokvarjenemu našemu narodu. Zato vas pozivljein vse tu navzoče mladeniče, da bodite hvaležni svojim takim očetom, ki shranujoč vsak ostali košček z mize; vsako mrvico klaje v hlevu; čuvajoč tudi nad najmalovrednejim hišnim orodjem skrbe za vašo prihodnost — jasnejo morda, nego je njihova bila. Pozivljein vas, da hvaležna bodite dekleta materam, ki so v hišni opravi vam v izgled: vselej le grablje, a vile pa nočejo biti. Dragi! Ne lakomne želje po denarju in premoženju na to ne navezovati srca; pač pa pametno tam štediti vsem, kjer je štedljivost najhvalneja lastnost — kjer je štedljivost v prihodnost zroča previdnost. Amen. Ruski unijati na svobodi. Carski ukaz od dne 17. (i»n.) malega travna t. L je prav posebno razveselil listo peščieo bivših unijatov. ki so vztrajali .rideset let. ne da bi bili sprejeli pravoslavno vero. Zato jih je petrograski sinod proglasil za uporne. Leta 1S7."». je na ozemlju nekedanjega poljskega kraljestva v lubliuski in sedleški gu-berniji ostalo še 40u.ooo Knsinov tako zvanili unijatov ali zedinjeneev. I. j. katoličanov, ka-keritn jo rabil vzhodnji obred in staroslovenski jezik na službi božji. Ta ulomek je bil odraslek rimskih unijatov. nasoljenih v (lali-eiji poleg IJuga. razprostirajočih se na sever tja do I »resta v stari unijatski školiji hluniski. Lnijati. kolikor jih je bilo na desnem bregu Ihiga v pokrajini, ki se ni prištevala poljskemu kraljestvu, so že prej krenili v pra-voslavje. Ostanek unijatov v poljskem kraljestvu. ulomek stare hhun.ske eparhije, pa je bil leta 1875. s cesarskim ukazom prepisan na pravoslavno vero. Rusko vlado je vodila misel, da kakor ljudje ruske narodnosti spadajo unijati k tisti cerkvi, ki jo spoznavajo vsi Rusi. t. j. k pravoslavni; a katoličani sinejo biti le Poljaki in Litevci. Prepisala je torej Kusine na levem bregu Buga na pra-voslavje ne prašavši jih. ali hote ali ne. Cerkve so jim izpremenili v pravoslavne »hrame« katoliške unijatske duhovnike so odslovili in nastavili pravoslavne. Iz cerkva so jim pobrali stranske oltarje, orgije, zvončke, odstranili litanije, večernice, rožni venec, šmarnice — vse, s čemer se katoliški obred loči od pravoslavnega. A ljudstvo se ni dalo tako lahko predelati na drugo vero. Nepokome so pretepali, kaznovali, zapirali, pošiljali v prognanstvo na Sibirjo in v druge kraje. Katoliškim duhovnikom so branili deliti sv. zakramente. Duhovnik. ki so ga zalotili, da je tem nekeda-njim unijatom propovedoval, jih tolažil, poučeval, oskrboval je s sv. zakramenti, je bil ostro kaznovan. Vseh teh trideset let so poljski duhovniki in ž njimi vred verni unijati trpeli mučeništvo. Med poljskimi duhovniki so bili pravi apostolski junaki, ki so skrivaje in preoblečeni iz Galicije in iz kraljestva prihajali v pokrajino ob Bugu in tamkaj v gozdih zbirali krog sebe unijate tolaže, poučevajejih in dele jim sv. zakramente. Premnogi iz njih so se morali pokoriti zato v temnici ali v prognanstvu Toda vse ni nič pomagalo. Gosposka sicer ni priznavala niti katoliških krstov niti porok. Silila je unijate, da naj prejemajo sv. zakramente po pravoslavno, ali pa jih štejejo uradi za nekrščene. neporočene. Mečji in omahljivi so se udali in tako je od onih 400.000 unijatov ostalo do današnjega dne zvestih sv. katoliški cerkvi le nekaj preko hojhhi. Ti so. kolikor so mogli, hodili v katoliške cerkve ne le na Ruskem, nego zahajali so eelo čez mejo v Galicijo. Seveda se jim je to le redkokedaj posrečilo. Vsi dosedanji napori poljskih škofov na Ruskem in papeža samega za izboljšanje žalostne usode unijatov so bili brezvspesni. Ruska vlada. t. j. gospod Pobedonoseev jc ostal neizprosen. Inijatsko vprašanje je bilo po njegovih mislih leta 1875. do dobrega rešeno. Zaradi teh 80.000 unijatskih duš ni kazalo delati izjeme. Preganjanje upornih unijatov je ostalo ven in ven kamen spotike med Poljaki in ruskimi uradi. y Se ob zadnjem romanju poljskega di-jaštva v Rim se je pridružilo romarjem nekaj unijatov. To se je zgodilo ob slehernem poljskem romanju v Rim. Kakor trpini za vero so vselej prosili unijati sv. očeta, da naj jih ščiti ali naj jih vsaj blagoslovi, da morejo vztrajati v tolikih stiskah. Ali zdajci je prišel velikonočni ukaz, veleči, da so »svobodne« vse vere na Ruskem. Tnijati se ga niso nadejali, dasi so se tudi oni genili tedaj, ko so deževale peticije in prošnje iz vse Rusije v Petrograd za izboljšanje razmer: tudi oni so tedaj prosili osrednjo vlado, da naj se jih usmili. Oj s koliko radostjo so pozdravili svobodo. Hiteli so v bližnje poljske cerkve in jokaje objemali poljske duhovnike prose sv. zakramentov, ki so po njih že toliko časa hrepeneli in morali biti brez njih. Letošnjega meseca velikega travna se je ob nedeljah zbiralo na tisoče unijatov po mnogih cerkvah večjih žup in mest — toliko se jih je našlo, da jim duhovniki niso bili kos v izpovednieah. Na stotine, na tisoče otrok in odraslejše mladine se je gnetlo po cerkvah krog duhovnikov — tako so bili lačni verskih resnic. Iz nekedanjih unijatskih dušnih pastirjev, ki so bili odstavljeni in s prav skromno pokojnino obdarjeni, živi že redkokedo. Kedor je doživel letošnjo svobodonosno pomlad, je potrt starček. Večina teh duhovnikov ni ostala v deželi, nego je odšla drugam. Dokler je gospodovala nad unijati kruta sila, nadejali so se ven in ven pravoslavni duhovniki, da počasi venderle vse unijate spravijo v pravoslavno cerkev. I )anes po razglašeni svobodi pa niso več gotovi, da bi tnogli obdržati tistih 300.000 že pridobljenih. Mnogi izmed njih se gotovo vrnejo v katoliško eerkev. Po „H1mu". Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Konec.) L. 1585. je vdaril Ferhad-paša na Hrvaško čez Fno od tu na Kranjsko, lludo je razsajal okoli Kostela, Poljan, Kočevja in še dalje. Pilo jih je vseh skupaj najmanj 9000 mož. Hitro zbrana vojska jim je vzela pogum prodirati dalje. Z velikim plenom in mnogobroj-nimi vjetniki se je vračala turška četa na Hrvaško. Vinica ob Kolpi je bila v nevarnosti, branil jo je vlastelin Semenič, a s premalo posadko. Jošt.Josip Turu je poprosilo pravem času nadvojvodo Karola pomoči: Vinica je l>ila na varnem. Turki so drli dalje na Hrvaško: združena krščanska vojska bro-ječa čez 2000 mož se je strnila z njimi pri Slunji v dolini Močili. Krščanska zmaga je bila sijajna. T u r k o v j e padlo po V a 1 -v a z o r j u do 4000, m e d n j i m i s a m Ferhad-paša, poleg Hasana gotovo najhujši sovražnik k r š č a n -s t v a. Osvobojenih je bilo do 600 jetnikov, živih Turkov so naši vplenili 40 ter zaplenili 10 bojnih zastav, katere soposlali višemu vojvodu Karolu v Gradec v znak zmage.* Od tega časa za H e 1 o K r a j i n o ni b i 1 o v e č take turške sile. Zadnja tisoče broječa vojna turška se je to leto umaknila v Bosno. T a z m a g a je poučila T u r k e . d a n i v e č mogoče s taki m i č e t a m i napa d a t i K r a n j s k e. Zbirali s o s e zato turške čete veno v e č j o armado, da bi z njo poizkusili osvojiti si 11 rvaško in sosednjo slovensko mejo. ( i 1 a v 11 i poveljnik te a r m a d e j e bil Hasan-p a š a. SI o v e 11 s k i s v e t j e v s t r e p e -tal v strah 11 p r e d 11 jo. Oglasil seje po cesarskem ukazu »turški zvon«, da op o m i 11 j a k r i s t i j a n e , 11 a j prosijo B o g a p o 111 o č i. Milo.jok a jejo vabil turški z v o 11 11 a molite v ljudi po izmučenih krajinah, katerim je pretil sedaj resno, bolj nego kedaj divji Hasan. Stal je pred Siskom že 1. 1593. Tje je bil spravil nad 40.000 mož. V r e t r e s 1 a j e slovenski svet n o v i c a. d a j e o k o 1 i S i s k a Turka toFko na terišču, Kakor mravelj na m r a v 1 j i š č u. V Turopolju nad Siskom jih je čakal glavni poveljnik S 1 o v t; n c e v . j 11 -11 a k A 11 d r e j T u r j a š k i s karlovško posadko ter kranjskimi in koroškimi brambovei. Vse krščanske vojske je bilo le 4000. toda brez strahu je stopala v boj. zaupajoč na božjo pomoč 111 pela je v duhu pesnika: Turka bomo p o z o 1» al i, Kakor da bi črešnje brali; Pred miru ne bomo dali, Kakor ga ob tla ne djali! Turške kroglje so padale na Sisek kakor toča, trdnjava je bila v nevarnosti, da pade. O pravem času je pritisnila med zmage hlastne napadalce k r š č a n s k a v oj -11 a 11 a god s v. Ahacija 22. j unij a. J u 11 a š k o s e j e pri j e 1 a s T 11 r k i i 11 jih silno in naglo nazaj potisnila, d a Se Kolpa Turkov zagosti. Fskoki so naglo in ročno podrli most: Teče Kolpa vsa krvava, Hasan paša mrtev plava. T a k o j e to r e j o 11 i p o 11 o s 11 i p a š a poginil v v a lovih Kolpe, o k a t e r i j e rekel 11 o r č e v a j e se iz b e s e d i j, kijih moli mašnik v uvodu maše v M e a (moja) c u 1 p a: M o j a bo rek a K o 1 p a in ne vaša!« S e d a j j e 11 j e g o v a K o 1 p a : 111 r I v cg a so ga izvlekli iz K o 1 p e , za njim celo vrsto najimenitnejših turških velikašev. N a b r e g u so ležali mrliči, nek e d a j živi strahovi k r š č a n s k i h d e ž e 1. Veselja te zmage pri Sisku ni 111 o g o č e p o p i s a t i. t r e b a bi ga hi 1 o doživeti. Sedaj seje pero zasukalo. T 11 r k e j e z a č e 1 s t r a h o vati k r š č a 11 s k i 111 e č i n j i h ukrotil sled-n j i č p o p o 111 o. Veselja te zmage za Belo Krajino ni mogoče dopovedati: nje sirote zapuščene, poteptane. matere toliko gorja. Turški zvon se je oglasil v njej, a ni d r a m i 1 ljudi na molitev za ubran turški sili. 11 e g o 11 a molit e v z a h v a 1 e. 011 * k i j •• neke d a j p e 1 jok a j e . o p e v a 1 j •• isti in g laso ni s ] a v n o z m a g o. < Jro-inade po gonili so zažarele. visoko s«' j«* dvigal po Dolokranj>kih brežinah njih svetli plamen — znanil pa ni bližajoč" s«* turške sil«*. bil j«' on o vije n s p«» m i n j n a ono ljube/en i ii o v »Krajine hrežne. ki j c ir o r •• I a iz njih - r e a s t o 1 e t j a v h r a n 1 j u h •• g a d o m u. Mo>i v Kranjsko j «• trpel veliko kardejo za kardeioin se je po lilo čezenj in ga izkusi)., podreti, uničiti. —a vstrajni je. podrl ^ •• ni. Vzdržavaii -o ga lastniki, ki dočakali vender rešitve iz tin^ke >ile in iz stoieinih trpenj. ko so: ..Kri prelivali, Turke pobijali, SlednjiC zadobili zmage so vene c." Glagolati hočemo. I'od leni naslovom je zii;' meniti češki pesnik prostejovski župnik Dostal-Lu-tinov objavil o prazniku sv. apostolov Cirila in Metoda v Novem Životu nastopni članek. ki svedoči. kako zelo se zanimajo naši severni hratje na Morav-skeni za oživljen je sta rosi oven-S k e slu ž h e h o ž j e. Tehtoviti spis je izšel na prvi uvodni strani 7. številke omenjenega lista in slove v slovenskem prevodu takole: Spominj svetih verovestnikov vzhuja leto za letom v sreih njunih častilcev živo željo po njuni dediščini, po tisti dediščini, ki sta zanjo ona neumorno delovala, neodoljivo se bojevala, junaško trpela: po bogoslužju v slovanskem jeziku. To nikakor ni roniantiško sanjarstvo. nego j.- tako rekoč živcnjska zahteva. pod-prta z mnogimi važnimi razlogi. Nekatere navedemo tu: 1. Razumljiv bog.^hižni jezik je prirojeno pravo in pedagogiški ukaz, ki ga j«* izvrševal Krist in apostoli. I'sadite sMpienter: kliče psahuopevee: liazmnejie. kar molit.-' Molitve pete pri oltarju naj skozi dušo ljudstva odhajajo k Bogu. Kako naj prihajajo 2. v Cassani pred pisateljem teh vrstic zelo č udi! iz v e d e v š i. d a n a M o r a v -s k e ni ni slovanske službe božje. .*>. Dandanašnji, ko agitatorji neprenehoma odvračajo narod od cerkve kakor ne-prijateljice narodnega razvoja, ko versko zanimanje in zavednost umira v ljudstvu preplavljenem s protiverskimi nazori, je cerkvi v p r i d , d a s i p o i š č e n o v i li p o t o v do srca ljudstva, in taka pot bi bila poleg drugih tudi pristopnejši bogoslužni jezik. 4. Slovanski bogoslužni jezik bi bil nov most za zbližanje slovanskega pravoslavnega v z h o d a z r i m s k o c e r k v i j o. 5. Slovanski bogoslužni jezik bi širil v ljudstvu razumevanje ostalih slovanskih jezikov. katerim je oče: podpiral bi kulturno vzajemnost in bi vplival blagodejno s svojo lepoto, zvočnostjo, jedrovitostjo in bogastvom na živi jezik, ki je slovanskemu duhu često-krat odtujen. r». S slovanskim bogoslužnini jezikom bi se zopet bolj zavarovala naša narodna osebnost in posebnost —jasneje povedano: Tuja velevlast. ki kakor rjoveč lev hodi okoli, bi nas tako lahko ne pogoltnila. Kedor bereš. razumej. To so gotovo važni razlogi. Iz njih je jasno, daje to vprašanje eno iz naših ži-vetiskih vprašanj in da to ni nobena domišljava. nego izvršljiva zahteva. Ko 1 »i duhovščina in ljudstvo res hoteli, ko bi si bojazljivi in lenobni sami ne izmišljali zaprek, mogli bi v desetih letih v naših cerkvah že glagolati: 1' p a d e k in slal»ost naseda n a roda ni toliko v n e p r i j a t e 1 j i h koliko r v n j e m s a ni e in. Mi i v celoti in večini) nočemo svobode in saiuostalnosti. Ko bi jo res vsi hoteli, nihče bi nam je ne mogel kratiti. In ko bi se nam vse prepovedalo, eno se nam m* sme prepovedati: prosili in trkati! Saj kedor prosi, temu bode dano: kedor trka. temu se odpre: a kedor se zvija, tega se odbija. Tako I )ostal-Lutinov. Razlogi vtenielje-vajoei uvedbo Sta rosi« »venske službe božje na Moravskem veljajo popolnoma za nas Slovence: zato tudi mi kličemo: (Ilagolati hočemo ! Gla^roljaS. Iz sveta. Slovanskemu svetniku na čast. Slavlje na čast blaženega Marka Kiiževčanina obhajalo se je tudi v (lermaniku. I lični ravnatelj o. Hiederlack odredil je o., u. in 7. maja t. 1. svečano tridnevnico v čast našemu blaženemu rojaku v zavodovi cerkvi. Pozvali so vse hrvaške, nemške in mažarske svečenike, ki bivajo v Rimu. da bi proslavili blaženega. Cerkev so okrasili gojenci (lennanika sami zelo okusno. V veliki oltar so vložili sliko bi. Marka. Vse svetišče je bilo razsvetljeno z električnimi žarnicami in okrašeno s cvetlicami. Ob pol 10. uri je daroval veliko sv. mašo košički kanonik dr. Tiburcij Iianmusza. redovni brat bi. Marka. Prišel je nalašč iz Ogrske v Rini počastit relikvije sv. Marka. Pri sv. maši je vzbujalo največjo pozornost vzorno gregorijansko koralno petje pod vodstvom gojenca zavoda. Slovenca dr. Fr. Ks. Lukniana. Ob pol šesti uri zvečer so se začele svečane večernice. Na koru so peli ligu-raltio lavretanske litanije. ISlagoslov {»a je podelil ob svečani azistenci kanonik A. Friš. Naslednjega dne. saboto. je imel blagoslov msgr. grof Zich.v. \* nedeljo so slovesno zaključili slovesnost na čast bi. Marka Kiiževčanina. Veliko sv. mašo je daroval škof Josip Hernard Dobing iz Nepi-Sutreja. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnih vernikov. Ob pol 12. uri pa je bil obed. Olavar stola je bil kardinal Andrej Steinlmber. (Jostoni je v je-dernati latinščini nazdravil dr. Luktnan. Slav-nost je zaključil na večernieah kardinal Stein-huber. ki je vsem podelil blagoslov. Župnik Alojzij Kummcr. Kateri duhovniki žive najdalje? V poslednjih .">o letih je bila v frajburški višji ško-!iji poprečna starost katoliških duhovnikov 01 let. Preiskava j«- dognaia. da čim bolj o dosegli, ('im živahnejša j«* bila delalnost duhovnikova, tem višjo starost j,- včakal. n. pr. duhovniki pisatelji in delujoči v javnosti dosegajo v imenovani vladikovini poprečno starost <»7 let. Praviloma vsako leto dovoljeni počitki podaljšujejo živenje. Najzaniniiveje je. da pro-vzročuje visoko starost duhovnikom ne le-nuharstvo in brezbrižno živenje. nego čvrsta in vztrajna delalnost — In naš tiregorič je pel: Xi praznik, predragi mi, naše živ-.nje: Živenje naj bode ti delalen dan — od zore do mraka rosan in potan . . Xc plaši se znoja, ne straši se boja . . . Dejanje ti ljubi; a boj s>e pokoja — Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Te vrstice je pesnik novoinašni dan bil vročil svojemu primorskemu rojaku. Kako jih je vporabljal mladi (iospodnji vinogradnik. tega ne vemo — če jih pa je — bilo mu je v blagoslov in v srečo. B P. Zrnje. Otrok — misijonar. Sredi preteklega stoletja so se napotili nekateri španski misijonarji in rokodelci na samotna otoka Fer-nando-Po in Auabou. da bi pokristijanili on-dotne divjake in jim donesli omiko. Ko so tako semintje hodili in pregledovali kraj. naleteli so nedaleč od morskega obrežja na tolpo zamorskih otrok. Le eden izmed njih je bil Kvropejee. in kaj so delali ti otroci? Klečali so in molili: Zdravo Marijo* pred križem, ki je bil le za silo obdelan. Misijonarjem se je to nad vse čudno zdelo, ker nikakor niso pričakovali, da bi dobili tu križ in kristijane. Veseli so se približali otrokom in jili izpraševali to in ono. Toda vsi drugi so deb«»lo gledali te tujec, le Kvropejoe jih je razumel za silo. Tega so torej prosili, naj jih pelje do svojih starišili. Otrok pa se je začel jokati. In kos«* je malo potolažil, jel je pripovedovati sledeče: Približno eno leto sem tukaj. Peljal sem se tu mimo na ladiji z atom in mamo. Prav tukaj se je ladija razbila in im-ne j«» vrgla voda tam na breg, ata in mame pa ni bilo nič več. nikjer. Ti črni. ki tu prebivajo, sprejeli so me med se. da nisem umrl od lakote. Po teli besedah so siroto zopet polile solze. Ko se je vbošček pomiril na prigovarjanje misijonarjev, vprašali so ga. odkod je lisli križ. pred katerim s<> ravnokar molili. Otrok je začel praviti: - K«) sem bil še doma pri mami in seni hodil ž njimi, če so kam šli. videla sva večkrat ob potu taka znamenja. In mama so prijeli mojo roko in mi naredili tri križec, enega na čelo. enega na usta. enega pa na prsi. Potem pa so še molili molitvico. I 'a še te sem naučil tega, kar so mene naučili mama. Koje otrok končal, tudi misijonarji niso več mogli ginjonja solz vzdržati. Vsi so bili na kolenih in so molili božjo previdnost. ki velikrat rabi slabega orodja, da izvrši velika dela. Vsi so molili Zdrava Marija . o. Hugon. Ljubljanska škofijska kronika. Prem i 1 ost ni gospod knezškof ljubljanski <1 r. Anton Bona ventil ra Jeglič se je odpeljal "».maja na ka-noničuo vizitaeijo in birniovanje v Kameniško dekanijo. 20. maja se jo odpeljal v Kini. kamor so liili povabljeni škofje goriške, zagrebške in zadrske metropolije na posvet glede rabe glagoliee v bogoslužju. Zvečer 31. maja se je povrnil domov. 1. junija je odšel nadaljevat vizitaeijo v kameniški dekaniji. Četrtek s. junija seje povrnil v Ljubljano. 10. junija je podelil diakonat lazaristu Frančišku Podgoršku in 13. junija prezbiterat. Binkoštno nedeljo 11. junija in ponedeljek je birnial v stolnici 1751 otrok. Od 15. junija do 21. junija je bila vizitacija v Ihanu, v Skofji Loki. Sent Lenartu. Žabnici in v Hetečah. 22. junija je vodil procesijo sv. Rešnjega Telesa v stolnici in popoludne se je vdeležil pri sv. Jakobu v Ljubljani ure molitve in potem je pridigoval v spominj desetletnice, kar se je ondi vpeljala nočna molitev. 23. junija se je odpeljal na kanonieno vizitaeijo v eirkniško in deloma kočevsko dekanijo. V Borovcu je 5. julija blagoslovil temeljni kamen za kapelico Žalostne Matere Božje. 0. julija je v Starem trgu pri Poljanah posvetil veliki oltar v popravljeni župni cerkvi. 10.. 12. in 14. julija je podelil višje rodove četrtoletnikoin: Ivanu Jegliču. Andreju Orehku in Andreju Ste-novcii. tretjoletiiikom: Antonu Brajerju. Antonu Brezniku. Antonu (loletu, Frančišku Je-šetu. Mateju Ježku. Ivanu Nočti. Antonu Vad-nalu. Prav dva višja redova je podelil v svoji hišni kapelici, prezbiterat pa v stolnici. Pre-zbirat sta hkrati prejela br. Robert Senn in br. Štefan (ioier. 11. julija je blagoslovil v Sent \'idu kapelico za usmiljenke. ki bodo oskrbovale gospodinjstvo v zavodih. 13. julija jo spremil č. g. Ivana Veen. duhovnika monastirske škofije, na Bled. kjer se bo ta duhovnik učil slovenščine, da bo mogel na Vesttalskem oskrbovati duhovno pastirstvo za Slovence. 10. julija jo bila kanonična vizitacija v Studenem. 17. v Planini. 18. na Fncu, 19. v Grahovem. 20. pri Sv. Vidu nad Cirknico. — 23. julija je posvetil altar presv. srca Jezusovega v Crkljah na Gorenskem in se potem odpeljal v Gornji grad. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blazni k-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivani Pichlerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.