Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene lnsaratom: cela strafl Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, '/« strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din l.^S Prijava Jugoslovanske radikalne za-jednice (JRZ) je od ministrskega sveta potrjena, organizacija stranke po posameznih pokrajinah se je začela. Tako bo ustvarjena skupna streha za vse tiste, ki hočejo državo preosinovati na podlagi sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ter dejansko, ne samo v besedi in obljubi izvesti načelo demokracije z ostvarjenjem resnične ljudske samouprave. Zanimivo je opažati gibanje v vrstah drugih strank, ki niso članice trojne zajednice: nekdanje srbske radikalne, slovenske ljudske in jugoslovanske muslimanske stranke. JNS je kakor motnoglava ikoklja, ki ne ve kam s svojimi piščeti. Zdaj zaščivka eno, zdaj drugo, zdaj milo zavekajo vsi: kam naj gremo bivat in počivat? Najboljše in najkoristnejše bi kajpada bilo obrniti se na JRZ, toda upravičena je bojazen, da se bodo tam vrata pred nosom, boljše rečeno pred kljunom zaprla. Zato bo treba se še dalje posvetovati. Pristaši bivše samostojne demokratske stranke se posvetujejo po višinah in dolinah: včasih se povzpnejo — kajpada z avtomobili, ki so jim v prijaznem spominu od JNSsarskega režima — na pohorske višine, včasih pa se zatečejo v kakšno gostilno v dolini. V dolinah so bolj stisnjeno sentimentalni, na višinah pa se jim dvigne srce k na-di, da bodo vendar našli rešilno streho. Taka streha naj bi bila Jugoslovan- ska nacionalna fronta (JNF namesto osovražene JNS). Tako so sklenili pri Sv. Martinu na Pohorju. Sklep je bil storjen. Toda kdo bo to streho zgradil? Ti, ki so sklep storili, gotovo ne. Saj generali ne delajo, marveč samo ko-mandirajo. Komu pa naj komandirajo generali brez armade? Gumbe štejeta na obleki gospoda dr. Marušič in Pucelj: Ali bova sprejeta v JRZ ali ne bova? Gumbi kažejo ne. Kaj torej? Ali gumbe por zati? Dobro, se vsaj obleka more odpet** da se dvignejo prsi, razširi srce, pljuča globlje zajmejo zrak ter človek svobodnejše zadiha. Malheur (nezgodno) pa je v tem, da se človek ob odpeti obleki more prehladiti, da oboli. Zato pa gumbe še v obratnem redu povprašujeta: Ali bi kazalo z dr. Mačkom? Kar se tiče dr. Mačka in »združene« opozicije pod vodstvom bivšega srbskega demokrata Davidoviča in zemlje-radnika Joče Jovanoviča, je pri njih iskanje skupne strehe v tako začetnem stanju, da taka streha še ni niti s svinčnikom v najširših potezah začrtana na papir. Dr. Maček ne pove svojega programa, kakor ga ni nikdar povedal rajni Stjepan Radič, ako ga je sploh imel. Saj je bila njegova glavna politična smernica: Danes tako, jutri drugače. Dr. Maček molči in sedi v Zagrebu, Davidovič in Jovanovič pa bi naj v Beogradu govorila, pa ne vesta, kaj in kako. Skupne strankine strehe ni, ker ni skupne idejne podlage. V NAŠI DRŽAVI. Konferenca Male zveze na Bledu se je vršila 29. in 30. avgusta. Posvetovanja zunanjih minitsrov Jugoslavije, Čehoslovaške in Rumunije so bila zaključena 30. avgusta s skupnim sprejemom novinarjev pri vseh treh zunanjih ministrih. Zastopniki Male zveze so razpravljali na Bledu o podonavski pogodbi glede nenapadanja Dva osnutka o tej pogodbi sta predložili predlagateljici Italija in Francija. V zvezo podonavskih držav bi naj vstopila Mala zveza, Avstrija, Madžarska in Nemčija. Mala zveza bo to pogodbo podpisala, ako dajo velesile izjavo, da Habs-buržani ne smejo na avstrijski prestol in da je habsburžansko vprašanje mednarodnega značaja. Drugo glavno toč- ko blejskega sestanka je tvoril razgovor glede dvostranske pogodbe o medsebojni pomoči. Nekatere države, kot Avstrija-Italija ali Avstrija-Francija bodo te vrste dvostranske pogodbe takoj podpisale, za druge pa obstojajo za enkrat še zapreke, ki jih bodo bodoča pogajanja odstranila. Potovanje nekaterih državnikov Male zveze v Italijo spada med to pripravljalno delo. Morda bo pozneje mogoče, da se slične pogodbe o medsebojni pomoči sklenejo tudi med Malo zvezo in Italijo, Malo zvezo in Avstrijo itd. Po posvetovanjih zunanjih ministrov Male zveze se je vršila na Bledu 31. avgusta konferenca Balkanske zveze, katere so se udeležili zastopniki štirih balkanskih držav, ki pripadajo zvezi. Turčijo je zastopal zunanji minister Ruždi Aras. Predsednik vlade odpotoval v Pariz. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je odzval va- bilu predsednika francoske vlade Lava-la ter je odpotoval 1. septembra v Pariz. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal notrajni minister dr. Anton Korošec. Vlada izpopolnjena. Kakor smo že poročali, je pričelo delovati s 1. septembrom novo ministrstvo za pošte. Za pošt nega ministra je imenovan dr. Branko Kaludjerčič, narodni poslanec iz Sarajeva in po poklicu advokat. Rodil se je v Sarajevu leta 1891. — Minister brez portfelja je postal dr. Miha Krek. Rodil se je leta 1897 v Leskovici pri Škofji Loki. Gimnazijo je dovršil v škofijskih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani. Po poklicu je odvetnik. Urejeval je »Slovenca«, veliko je delal na zadružnem in socijal-nem ter kulturnem polju in je že bil pod predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani. Nova ministra sta prisegla dne 1. se.p tembra, V DRUGIH DRŽAVAH. Mussolini je spregovoril o abesin-skem vprašanju. Mussolini ne pošilja samo tedensko čet v vzhodno Afriko, ampak je priredil zadnje dni velike manevre na Tirolskem, katerih se je sam udeleževal in jih deloma vodil. Manevri so požrli ogromne denarne svote in Mussolini se je pobahal ob koncu manevrov dne 28. avgusta, da ima Italija dobro opremljeno vojsko, sposobno za vsak položaj v Evropi, tudi v času, če bo prišlo do kolonijalne vojne z Abesinijo. Na Tirolsko je pozval Mussolini vse ostale člane vlade in se je vršila v Bolcanu seja ministrskega sveta. Na tej seji je govoril Mussolini o mednarodnem položaju in je posebno podčrtal, da bo Italija zastopana na seji sveta Društva narodov 4. septembra. Zastopnik Italije bo dne 4. septembra v Ženevi orisal abesinsko vprašanje tako, da bo o njem poučen celotni svet. Italija bo razložila dne 4. septembra svoje stališč do Abesinije in predložila politično zgodovino italijan-sko-abesinskega razmerja zadnjih 501eL Krog italijansko-abesinskega spora. Italija je pripravila za Abesinijo nadalj-nih 200.000 mož. Angleži so že odposlali v Sredozemsko morje del vojnega brodo-vja, ki je bilo dozdaj na severu. — Anglo ameriška družba, za katero tiči Anglija ,je kupila ves petrolej na abesinskem ozemju in je ta že pravnomočno sklenjena pogodba veljavna za dobo 75 let. Si-petrolej bo tekel po ceveh iz Abesinije do morske obale v angleški Somaliji. Cevi bodo šle po ozemlju, katerega hoče Italija priključiti svoji vzhod-no-afriški koloniji in radi katerega je izbruhnil spor med Italijani in Abesin- üeiessjEiii v Ljübijani ^ Jadranska razstava 5. 16. sapiembra. § Razstavišče obsega = 40.000 m«. g g Naš Jadran: Jadranska Btraža. Zgodovina. g g Geografija. Jame. Živali. Rastline. Narodno j| ?| noše in obiiaji. Vojna in trgovska mornarica g H Šport. Promet Tujski promet. Gospodarstvo, g g Ribar^tvo. g Velika razstava živili morskih rib in dru- g s gib živali. H g Umetnostna razstava „Naše morje", g Posebna razstave: Arhitektura. Perutnina, g g Kunci Koze. Ovce Obit. Industrija, itd. itd. š | TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Ij.SEPT. j g Polovična voznina na železnici in avijo- g s n h, popusti na parobrudih. Železniške legiti- = g macije sc dobijo po Din o-— na postajah. g | VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO! § i ci. Z nakupom petrolejskih vrelcev je posegla v sporno zadevo Anglija. Italijani so že začeli prodirati na sporno abesinsko ozemlje. Italijanska vojska je začela v vzhodni Afriki v Somaliji prodirati v abesinsko ozemlje in je zasedla 7000 kvadratnih kilometrov spornega ozemlja. Abesinci so prepustili zasedene kraje začasno Italijanom brez odpora in boja. Nemčija sili v javnost z zahtevo po vrnitvi kolonij. Spor med Italijo in Abesinijo skuša Nemčija izrabiti v svo- je dobro. Nemško časopisje je začelo objavljati nemško zahtevo po vrnitvi kolonij, ki so bile odvzete Nemcem z mirovno pogodbo po zgubljeni svetovni vojni. Nemški listi se obračajo prav posebno na Angleže, ki bi naj bili toliko uvidevni, da dobi Nemčija prostovoljno od velesil njene nekdanje kolonije v Afriki, ker sicer si jih bo morala sama vzeti. Nakane komunistov. Francoski komunist Marti je na shodu komunistične internacijonale v Moskvi odkrito izjavil, da je naloga komunistov v Franciji ta: 1. da si pridobijo armado in 2. da izkoristijo antifašizem francoskih učiteljev. Komunisti morajo iti v francosko armado, da jo razkoljejo. Lenin je rekel (tako je nadaljeval Marti), da so za zmago sovjetske oblasti potrebni trije pogoji: 1. vdanost ljudskih množic. 2. pomoč inozemskega proletarija-ta in 3. izkoriščanje medsebojnega nasprotja kapitalističnih držav. Sovjetska vlada sveto izpolnuje te pogoje. Ruski list pristavi tem besedam: Kateri imajo ušesa, naj poslušajo! Res, jasne besede, katerih ne smemo pozabiti! Ruske pripiave. Dne 13. avgusta je prišel v Moskvo g&neral Bliicher, poveljnik ruske armade na Daljnem vzhodu. V Moskvi je imel več posvetovanj. Baje gre ž njim Stalin na Daljni vzhod, da bo pregledal novo sovjetsko luko v Tatarskem zalivu, kamor se bo Dremestila baza iz Vladivostoka. K4imi.sK pri ii vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec 6oi naravne FMAN5S J O S E F grenčice. Registrirano od Min soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. bengalično lučjo žalostne razmere, ki tam vladajo. Preganjanje veri zvestih ljudi, zlasti duhovnikov, se nadaljuje. Nedavno sta bila v Bernkastlu aretirana od tajne državne policije oba kaplana, enega so potegnili kar iz spovedni-ce. Še preden je odšel na škofovsko konferenco, je nadškof v Kölnu kardinal dr. Schulte izdal odlok duhovnikom in vernikom, ki v njem opisuje brezpravnost nemških katoličanov, kateri se niti v cerkvi ne morejo več braniti. Razmere so hujše in žalostnejše, ko so bile v takozvanem kulturnem boju v 8. in 9. desetletju preteklega stoletja. Nadškof opominja duhovnike, naj bodo previdni v vseh besedah, ki jih izgovorijo v cerkvi ali izven cerkve. Vendar pa ne more biti nobenega popuščanja, ko gre za kraljestvo božje in nedotakljivost božje resnice. Državna oblast ni dovolila, da bi se ta odlok kölnskega nadškofa prebral v cerkvah. Nov slovenski misijonar. Slovenci od leta do leta živahnejše delujemo v mi-sijonstvu. Število misijonarjev slovenske narodnosti narašča, v naši ožji domovini pa se organizira podporno delo za slovenske misijonarje in misijonar-ke. V kratkem odpotuje zopet nov slovenski misijonar v tujino, ki mu naj postane domo.vina. Je to salezijanec g. Andrej Majcen, doma iz Krškega. Do- Borba nemških katoličanov. Težka je borba katoličanov v Nemčiji zoper nasilje narodnega socializma, ki uporablja v borbi zoper krščanstvo metode ruskega boljševizma. Nemški škofje so se dolgo posvetovali na svoji konferenci v Fuldi, kaj storiti in kako uravnati potrebni odpor. O sklepih te konference se ni nič poročalo, ker tega cenzura v Nemčiji ne dovoljuje. V nemških časnikih, ki izhajajo izven Nemčije, pa se poroča o tem le ganljivem prizoru ob sklepu škofovske konference: Predsednik konference kardinal-nadškof g. dr. Bertram iz Breslave je med službo božjo položil vsakemu škofu relikvijo (svetinjo, svete ostanke) sv. Bonifacija na čelo. Sv. Bonifacij je apostol Nemčije ter je pri razširjenju krščanstva umrl 1. 754 mučeniške smrti. S tem, da }e kardinal Bertram vsakemu škofu položil na čelo svetinjo sv. Bonifacija, ga je hotel opozoriti, naj ga navdaja Ista verska zvestoba in isti verski pogum, ko nemškega apostola in mučeni-ka sv. Bonifacija. — O razmerah v Nemčiji prodre v svet le malo podrobnosti. Kar pa se poroča, razsvetljuje z ločen je za misijone v mestu Yunnanfu v zahodnji Kitajski kot pomočnik slo-večemu slovenskemu misijonarju Jožefu Kerecu. Misijonska pisarna v Ljubljani (Semeniška ulica št. 2) prosi, da bi velikodušni prijatelji misiflonov poslali prispevke na njen naslov za pot-nino g. Majcena v misijone. Misijonska razstava. Misijonski odsek dekliške Marijine družbe v Ptuju (sv. Peter in Pavel) je priredil v nedeljo dne 18. avgusta misijonsko razstavo v društveni sobi. Po lepih predmetih smo videli, da so naša dekleta res navdušena za misijone. Same so napravile lepo albo, dva koroka in večje število oltarnih prtičev. Krasen je bil tudi antipendij in pa lepe, doma izdelane jaslice. Zbrale so zelo mnogo znamk, podobic, rožnih vencev in drugega za uboge poganske misijone. Ljudje so si razstavo radi ogledali in darovali lepe prostovoljne prispevke, zamorček nad nabiralnikom pa je vsakemu dobrohotno pokimal v zahvalo! Abesinska cesarica se posti in moli. V Abesiniji se trudijo z vsemi sredstvi, da bi vojno z Italijo preprečili. Priorav-Ijajo se sicer jako skrbno na vojno, ker je položaj nesiguren, rajše pa bi mirno poravnali spor z Italijo. Zatekli so se k Zvezi narodov, da brani svobodo in pravico Abesinije. Zatekajo pa se tudi k Begu. Lep primer je v tem oziru abesinska cesarica. Nekemu časnikarju, ki ga je sprejela v avdienci, je izjavila: »Postila sem se 16 dni ter z iskreno po-božnostjo molila za ohranitev miru v Abesiniji in na svetu. Obračam 'se do vseh žena po svetu s prošnjo, da se pridružijo mojim molitvam. ste. Zadnjo nedeljo je škof dr. Ivan Tomažii slovesno blagoslovil in pomočnik bana otvo-ril novo cesto: Sv. Benedikt — Lomanoše — Gornja Radgona. Ob začetku nove ceste tik Katoliškega doma pri Sv. Benediktu je bil na prostem pod lipo postavljen oltar, na katerem je daroval najsvetejšo daritev škof dr, Tomažič ob navzočnosti ljudskih množic, duhovščine iz cele lenarške dekanije, zastopnika bana, vojaške oblasti, bivšega načelnika cestnega odbora Fran jo Žebota, žuipanov in več drugih odličnikov. Po službi božji je govoril škof v izbranih besedah o važnosti ceste v gospodarskem in kulturnem oziru. Po sklepu govora je preivzvišeni pozval zastopnika bana, da je cesto predal prometu. Po končani otvoritvi je bil obhod ceste in so nadaljevale vse odlične osebnosti s škofom pot po novi cesti od njenega začetka v Gornjo Radgono, kjer je bil za povabljene obed. Tu je kot prvi govoril predsednik slavnostnega odbora dekan in benediški župnik Gomilšek, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je cesta dograjena. Sledile so še razne napitni-ce. Cela slovesnost je bila zaključena z zavestjo, da so se izpolnile z novo cesto dolgoletne želje tamošnjega prebivalstva. Gospodarsko poslopje je pogorelo zadnjo nedeljo na sredini Hoč pri Mariboru po6est-nici Tereziji Rojko. Posestnica je dobivala poprej grozilna pisma in gre za požig. Življenjsko-nevarna poškodba. V Podrečah pri Domžalah je kamnolom, v katerem sta bila zaposlena dne 2. septembra z razstrelje-vanjem 381etni samski delavec Lovro Štefan-čič iz Zagorice in 311etni poročeni delavec Jernej Malar iz Podgrada. Malar se je ukvarjal z dinamitno patrono za razstrelbo skale. Patrona mu je prenaglo eksplodirala in eksplozija je vrgla oba delavca na tla. Malar si je zlomil nogo in hrbtenico, Šteiančič je le lažje poškodovan. Zločinski uboj. V Zapotoku pri Turjaku 60 našli ubito Marijo Vode. Zločin je bil izvršen v no6i od 31. avgusta na 1. september. Zan-darji iz Iga so prijeli 191eitno hčerko Maliko, ki je živela z materjo v prepiru, ker ji je slednja branila možitev. Med zasliševanjem se je Malika odstranila in pobegnila skozi okno v kleti neznano kam. S preparanim trebuhom so spravili v mariborsko bolnico 241etnega Ivana Čepe, ki je dobil smrtno-opasni zabodljaj na neki gostiji v Jelovcu pri Brestemici v župniji Kamnica pri Mariboru. Starši in učenci, pozor! Temeljita strokovna izobrazba je izborno orožje v boju za eksistenco. Pošiljajte radi tega svoje otroke v Le-gatov »Enoletni trgovski tečaj« v Mariboru. Lastni dijaški internat. Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski programi brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. sept. 893 Prireditve. Fantovski tabor na Donački gori. Vodstvo fantovskih odsekov za dekanijo Rogatec priredi fantovski tabor na praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra na Donački gori. — Spored tabora bo v glavnem ta-le: Na predvečer dne 7. septembra, bo ob mraku zagorel na Donački gori mogočen kres, rakete bodo razsvetljevale nebo, streli bodo klicali zavedne fante. V nedeljo dne 8. esptemhra bo ob desetih na prostem pri jubilejnem križu sv. maša s pridigo. Med sv. mašo pojejo fantovski zbori in igra kostrivniška godba. Po sv. maši bo slavnostno zborovanje. Govorniki pridejo iz Maribora. Iz vsake župnije bo po en fant pozdravil udeležence. Dopisi. Ljutomer. S 1. junijem so bili Cezanjevci končnoveljavno potrjeni kot samostojna župnija. Po razpisu je dobil župnijsko mesto dosedanji provizor g. Mihael Ferk, ki itak že skozi deset let kot ekspozit opravlja to me sto. Preteklo nedeljo dna 1. septembra se je vršila slovesna umestitev novega g. župnika. Inštalacijo je kot škofov odposlanec izvršil g. dekan Weiksl iz Križevec. Župnija se je na ta dan slovesno pripravila s slavoloki. Novega gospoda župnika so pozdravili otroci, zastopnik mož in Marijina družba. Slavnostni govor je imel g. dekan. Tako so Cezanjevci dobili svojega prvega župnika. Bog mu daj na pot svoj blagoslov! Velika Nedelja. Kruta smrt je že v drugič 6tegnila svojo mrzlo roko v družino ugledne ga in občespoštovanega g. Ivana Bokša, tu k. postajenačelnika. Dne 23. avgusta je minilo pet let, kar mu je pi> komaj 8 let trajajočem srečnem zakonskem življenju umrla ljubljena žena. Sedaj je pa božji vrtnar utrgal nežni cvet ter ga vpletel v veneic nebeški. Po daljši mučni bolezni je umrla najstarejša hčerka Malčika, stara komaj 15 let. Da s težko pri zadeto družino sočustvuje bližnja in daljna okolica, je pričal njen pogreb v nedeljo pop Tudi od naše strani iskreno sožalje! — V pe tek dne 30. avgusta ponoči nas je nenadoma iz trdega spanja prebudil gasilski rog in plat zvona. Gorela je Vincetičeva viničarija in pa preša g. Ilojžarja v Seneškem vrhu. Po nad človeškem naporu nekaterih zares junaških ljudi se je komaj posrečilo rešiti domačijo Ferdinanda Ozmeca, katera je bila komaj par metrov od gorečega poslopja oddaljena ter je vse s slamo krito. Gre najbrž za požig. — Pri nas se že precej pozna, da nimamo več orož-niške postaje. Zadnji čas so se pojavili pri na^ cigani v takem številu, da so zares postali prava nadloga za celi okoliš. Prosimo merodajno oblast, naj poskrbi, da se ta dsla-miržna druhal, o kateri še nikoli ni bilo kaj dobrega slišati, spravi tja, kamor spada. Zidani most. Hud udarec je za Zidani most opuščenje kurilnice; pred leti je bilo okoli 160 delavcev, poduradnikov in uradnikov, počasi pa so bili na razne kraje blizu in daleč prestavljeni, le prav malo jih ie še tu. Pred leti je zastala oljna tovarna, prenehala je cementna tovarna; več sto družin je prišlo ob kruh. Sedaj pa preneha še kurilnica. Ce tudi so delavci dobili drugod službo, je vendar družina mnogih razdružena. — Nedavno je železničar Kiš padel iz vagona brzovlaka na tla na glavo in je bil takoj mrtev. Dne 25. avgusta je bil pokopan kolodvorski vratar Janez Markušek. Trpel je že več let na želodčnem raku. Iskal je pomoči v Zagrebu, kjer je umrl in je bil prepeljan v domači kraj. — Na župnijo Marija Širje nad Zidanim mostom je bil dne 2. septembra umeščen za župnika g. Mihael Kristovič. Na prodaj po ugodni ceni zidana in z opeko krita hiša s gospodarskim poslopjem, hiša zemlje, primerno za penzijonista ali obrt-s 4 sobami za stanovanje, zraven 3 orale nika, na prometnem kraju ob banovinski cesti, blizu kolodvora, par sto korakov od farne cerkve Sv. Križ pri Ljutomeru. Cena se izve pri g. Matiju Rožman, posestniku v Dobravi, p. Križevci pri Ljutomeru. 901 Prodam posestvo, približno 4 orale, 2 kravi in inventar. Pobrežje pri Mariboru, Vrtna 6. 887 MU OZNANILA SLUŽBE: Viničarja s 4 delavnimi močmi sprejme Vajgen št. 3, p. Jarenina. 8 Iščem službo hlapca. Sprejmem vsako delo s 15 septembrom. Naslov v upravi lista. 885 Sprejmem poštenega viničarja. Ponudbe z navedbo zahtev na upravo lista. 881 Sodarskega pomočnika sprejme takoj v delo, pri prosti vsi oskrbi, Fran Repič, sodai- v Ljubljani. 899 Sprejmem resnejšo služkinjo srednjih let, vajeno splošnega gospodinjstva, na večje po sestvo na Pohorju. Ponudbe na upravo lista pod M. R. 897 V župnišče se sprejme 1. oktobra zdrava, poštena in dobra kuharica. Ponudbe pod 1891 na upravo lista. 894 Prodajalka išče službe na deželi. Suhernik F., Rošnja 8, Sv. Janž na Dravskem polju. 891 Želim službo s 15. septembrom dalje. Raz urnem vsa gospodinjska in gospodarska dela. Naslov v upravi lista. 890 Učenca za trgovino iz poštene kmečke hiše ki ima vsaj par razredov srednje šole, sprej me Josip Lah, Osluševci. Viničar, pošten in trezen, s 5 delavnimi moč mi, išče primerno Viničarijo. Jožef Podhoet nik, Fram št. 56. ! Hlapec in dekla, poročena, iščeta službe. Oba sprejmeta vsako delo. Rumpf Anton pri g. Jauko, Limbuš 14. ! Fant, šole prost, se sprejme za pastirja. Osta ne alhko tudi daije v službi. Stemberger Bezena št. 5, p. Limbuš. 879 Trgovska učenka, po možnosti 2 mešč. šoli, poštenih staršev, zdrava, se sprejme v večjo trgovino v trgu na deželi. Za slučaj spreje ma pogoj: priporočilo župnega urada. Po nudbe na upravo lista pod »Trgovska va jenka«. 869 Družina 4—5 delavnih moči za vinogradno de lo se sprejme. Rossmanit, p. Limbuš. 875 Dva vajenca sprejme pekarna Fekonja Slav ko, Sv. Jurij ob Ščavnici. 878 STANOVANJA: Dijak se sprejme na stanovanje za mesečnih 100 Din, s celo prehrano 350 Din, Hsribor Majstrova 17-11, vrata št. 9. 875 POSESTVA: Prodam lepo posestvo okoli 9 johov po naj nižji ceni v Bučki gorici štev. 38 pri Koz jem, Martin Otorepec. 871 Posestvo 15 oralov dobičkanosno proda Janez Purg, Skeblje 4, Majšperg. 902 RAZNO: Vse za šolo kupujejo letos tudi trgovci in šole v knjigarnah sv. Cirila v Mariboru. Prodam čevljarski stroj Singer za 1200 Din. Hajnšek, Zg. Kostrivniea, p. Podplat. 889 V Novi starinarni, Maribor, Koroška cesta 3, dobite najfinejši žamet meter 12 Din, velika zaloga flanele, cajga, belega platna, barhen-ta, svile, otročje obleke za dečke in deklice, flanelaste hlače in srajce, predpasnike, srajce, čevlje, nogavice vse velikosti ter razno pohištvo. 896 Prodam nov zapravljivček, pri .Poljčanah. Ivan Ozanič, Loče 900 Otavo sladko kupim več vozov. Ponuditi: Do-linšek, Kamnica, p. Maribor. 882 Vsem podeželskim strankam, ki so kupovale v prejšnji trgovini Schmidl, vljudno sporočam, da sem na novo napolnil svojo trgovino s svežim špecerijskim blagom ter da kupujem deželne pridelke, suhe gobe in perutnino po najvišji ceni. — Se priporoča: Schmidl naslednik Vinko Zorko, Maribor, Stolna ulica 4. 870 Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 618 Pri nakupu volne, preje, svile, čipk si oglejte "bogato izbiro v trgovini ročnih del Pavle Slugove, Celje, Vodnikova ulica, nasproti Ljudske posojilnice. 861 V sončno Dalmacijo cenen štiridnevni izlet: v Split, Trogir, Šibenik, Sinj "in na otok livar. Vesela trgatev grozdja: cei vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeter-ska vojašnica 1. 804 Gasilska četa Sv. Peter pri Marobru priredi v nedeljo dne 8. septembra v gostilni Kova-eič vrtno veselico. Vabljeni uljudno! 895 Najprisrčnejše se zahvaljujem g. zdravniku Sergije Kapralov, ki me je ozdravil težke bolezni. Najtoplejše ga priporočam vsem. — Pfiffer Julijana, Srbotje 2. 898 Svarilo! Po mariborski okolici hodijo osebe, katere sa izdajajo kot poslovodje in kamnoseki podpisanega podjetja, prevzamejo tozadevna dela, za-htevajo predujeme in škodujejo tvrdki na ugledu. Ker podjetje ne pošilja na deželo nikakih svojih delavcev, temveč sprejema naročila in plačila samo v Mariboru, svarimo vsakogar, da ne nasede več takim šušmarjem in goljufom! Karol Kočiančič, kamnosek 86G Maribor, Greaorčičeva ul. 25 Sueški prekop, katerega bodo najbrž Angleži zaprli za italijanske ladje v slučaju vojne med Italijo in Abesinijo. «šara Ob studencu v Abesiniji. Nemška križarka »Königsberg« je obiskala prvič po prevratu poljsko vojno luko. Francoski ministrski predsednik Laval pelje svojo hčerko po poroki iz cerkve. Mmm delanla iz zbiralne slrasfl. V Madridu na Španskem že preiskujejo dve leti roparski napad, ikiii je bil izvršen na starega grofa. Prvotno so mislili, da gre za zločin iz maščevanja. Ko je pa napadeni grof zopet lahko govoril, kar se je zgodilo šele po preteku 4 mesecev, so zvedeli od njega, da mu ni odnesel napadalec ničesar drugega, kakor 7 znamik iz zbirke. Podal je samo površen opis zločinca, ki je obiskal grofa zvečer pred napadom in se je predstavil, da zbira ter kupuje znamke. Za 7 redkih znamk neke južnoameriške države bi bil moral malodane grof dati življenje. — Pred desetletji je pisalo časopisje o izrednih napadih, ki so se dogajali v Cambridge na Angleškem. Tamkaj so bili napadeni pogostokrat visokošolci, če so si izposodili iz državne knjižnice stare in redke rokopise. Dolgo so iskali zamanj napadalca. Slednjič so ga le razkrinkali v osebi knjižničarja, ifei je stare spise tako vestno čuval, da jih ni maral iz-posojevati in je imel vsakega, ki je povpraševal po starih papirjih, za sovražnika. Te sovražnike je pobijal, jim iztrgal izposojene spise in je odnašal odvzeti papirni zaklad v svoje stanovanje, kjer so našli 19 najstarejših redkosti iz državne knjižnice. * Umor raill mdiilfa. V Buenos Airesu v južni Ameriki so našli v zadnjih izdihljajih starinarja s smrtnim strelom v glavi. Iz njegove zbirke je manjkal samo en komad — en metulj. Ta trgovec s starinami je bil južnoameriški dopisnik najbolj slavnega zbiratelja metuljev na svetu, Las-zla Bazsilla v Budimpešti. V glavo ustreljeni starinar je dobil ukradenega in redkega metulja z velikimi zaprekami iz Nove Gvineje v Tihem Oceanu. Bil je to izreden komad v velikosti 24 cm. Napadalca na starinarja niso | dolgo iskali. Celih sedem dni je stal mlad Anglež, ki se je mudil mesece dolgo na lovu na metulje po gozdovih Južne Amerike, pred izložbo zgoraj omenjenega starinarja in je upiral svoj pogled v metulja iz Nove Gvineje. Dvakrat je vprašal trgovca za ceno. Anglež ni mogel verjeti, da bi bil ta čudno-lepi metulj zanj nedosegljiv. Moral je imeti velikega metulja! In samo radi tega enega metulja je ustrelil starinarja v sobici za trgovino. .-||J _-.-- _- _- . - - - - ii i i»ni.irn»»»iiM'»»»n.-»-nM¥»»V»