JOSIP VANDOT
Kekec na hudi poti. _^-^c"s>                 ^H
Planinska priiKtvedka.               -    ,                ^^^H
(Dartoe.)                                                         ^^M
3.                                                            V      J
Jutro je pofrlfdaio skozi nezagrngemio okence v izbioo, kaer sita spala        J^ Kekec in Tinka. Iu tedad se je Ktfkec zKaiiiiil in je odpri oči.   Viidel je, da snežmki že žare v <.iutrar#i zarji, in iz oči mu. je izKiinil ves zaspan.ec. Naiglo se je pokrižal m je sikcčii! s .po&telje. Obleikel je svoiie iirhaiste hdaoe doiko-
lenke in si je obul naikioviane 6nevl'je. Biiil je tiho kakor miiška, da bi ne: pre-        ^M
bn-d.il sesirice. A Tinka ga je vendar slišala. Kar oči je odpria, pa sra je        ^|
Kledala nekaj časa vsq začudana.                                                                         H
»Kam se že inapraviljaiš, Kekec?« }e Viprašala in se je napoJ dvigmlia.        '^^
Kekec je položii' pirst <na us.ta. »Pst, Tlinika!« je rekel potihem1 iiai ^sc je oznl        H
na zaprta vrata. »Pst, Timlka! Veš, da nie sliiši mati... Jieinica 'gire z dtounia.        -H
Najbrž .je že vstaia. Veš, pa pojdeim z njo- t.ui do gozda, dra ji ine bo ža-        fl
itostno iri fiudo. A matii <ne sme tega vedeti...«                                                   ^|
Tmk i s-c ;i'e razžaliositti oibirazek. ZaimahnMa je z nolfco, pa ie dejalla: »Če        H
Krcš ti, pa pcMem tudli :jaz. Kar hrtrt) se napTaviiim in g(re/m iz vaima. Le-po        H
biKii Row)ri!a Jerici, da se ne bc joka<la. O, kar ViSitamem, pa ipoiidein...«        ^|
Tinka je res vstala iin se je na^to napraviila, pa najsi i|e Keikec še tiaiko        fl
iiRovarjal.   Ni si dala prav ničesar dopovedati.   Pa še inajlepše (kriilce .je         H
obiekla in iM.iiepšo šlabaimkioo (jcpico). Na noigie pa si ije inartalkirniila mcčnie        -fl
čreveljčks in valnene nofiravice. O, Timka se fe napravila, kialkof dia h\ res-        <^J
nično šla na visoke gcre trsrat beliih plani^k. Pa >e hotela iS.aur.io spreimiljati        ^M
Jerico na težki poii z dt:ma in ii Rfdvcrati lepe in mehke .besede. A Tiiinka ni        H
znala, kafco dolKo po|dc z Jeric:/. lim, -neimara ?>a stopi res na gwe, če ne         H
bo preckiteč d<n 6e rje nc bodo boleie prcveč iiioižicc. A d» goizda potjde go-tovo. Do gozda pa je dalee, iin prav je stiomila, da si je -oibu/la moane črevlje.
Bratec in sestrica sta se zmiuziniila v izbo. Obstalla sta tia pragu, ker . sia se bala matere. A .matere mi bfifo iv izbi. Na imsizii se sie kadlill Ka;i1rlk, in tri žlice so ile/ale krai sklede. Kakiec i-n Titnka sta se zaeud.il a in stia sto-i>i.la k mizii. Sedila sita na kfotp, ;pa sta, iwiče,la nuoilče ijestii. Vrata sto se od-l>ria, lin pnišila -fe Jerica s culico v nofci. Biia ije vsa bleda, a v-emda.r se je smieilvMala, (kio je stopila ik imlizi.
»0, Jenica!« ije vzklikjiliJ Kefoac, ko 310 ife zagtedail. »Olej, zaiitrk žu čaka narte, Pa tudii brašnc stodi pnipraMlaettiO1 zaite ina mfei. Matd je pirtpra-vila v&e zate .,. Pa midva sva vtstela <m se napravila, ida/te w.id>s,vaiS'prefm^ ].ja)t doigozda. O, JeTiica, ne bodi stnan! Kair leipo ostaini dcfma! Sajj maiti n*e bc viedinio huidia. Qlei, saj iti ffe pniipravila birašni;x da me boš :lačina iia p*oitu«.
Jaa-Jica ie zma&ai\a. z gtkvo. »•Mcraon, Kekec, stram unoiraim!« še odvmi/la. »Saii pazinam imaiter. Kiar .ie rdda, je Tddla, in ipd tetm ostame. A ikiie ;ie irnati ? Iskala sem ,io že .poiveotd, da bii se posfcjvMa iod m;ite, a je ne idiobiim niktie-r.«
Keikiec mi odfifovonM nioesair. Otedail ife «fco:zii dkrao na vmt, kjer se }e rav-no zasvetiila nosa v ijuttranaiesmi satoicu. Tiinika 'PQ :fe sirelbaila tiiz sl!\»tddiice m ;ie ^ledala nej>remeitoama J-etnioo, tai ;je .f&dJa im(iinniO' šn n:i bi/te1 r>rav nač ža-'lostoia. Kio so ipciužiilii zajtrik, ie vziala Jemica torašno iin culSco'. Še enktat s.e je ozTila po lizibi iki se tie inaisimieihlifaila. Ptoitean <pa ie 'Sfteipila k diurim im jih je odprla. Šila ie skioKi veižo in -jie icibstala na dvoiriišču. Poigiledaila ie fcro«-flinkirog:, da bi v&tela imaoeho. A imaičehe ni bMo ratkiieir. Zaito je krenila Je-rica ns. podije. Mialče in brez besedi sta šla za njo Kekec ti Tiinka. Okdaia sta v itla, :pa s-e oiisita upala ffoivoriiti. ŠiM sa preiko ralaa, kii le' bii/k> vse rosno irn še vse za&pajio, :za!kaii SfOlMoe de kiamaj .poRiledalo izza belih snežiniikov.
NaposJed pa se je Kefcec veindarie ogrlasiil.   Pokazail ie s p-rstoim do ' 5ii.iiive sredi polja. »Qk'.i, Jenica!« ye rekeil. »Taim Koii stcdS itnaiti...»
Jerica ijo cfie zagfcldailia, pa 'je pospešaila ikioraike. Ši!a je prav do fnmčelie in ji 'je ponudlila nolkia. »Prišla sam, da viaim irečom zboKttm, imoitii!« .je d<e-ijalla iinjnnio liin ipni.j.aizno. »Zdaii gjrem k iteti NiažaTii za srcirie ... Žatovailipjeim se vaim za vse dobroite, imarti1! Odpus-tfiite m.i. oe s-ero vas kda;i razžaMIa! Iin ne bddite 'njaimje hudii, 'iniati! ...«
Mačeha je glcdala vstran. Zdelo se |e, da Jdrice nM irte pntsiluša. A ko ie Jerica umoiikiuia in >c še veidno prožila ncikio, se je akireiriJla. Za trenutek :ie pogiledaila sviajo pastoaiko m ;ji .je podaila ndko. »Hcdi srečno,« je rekla. ^>Pa'ptoz.diravii teto Neža/noi!«
Nato se je otbnniiila itn (\e šla preiko potliia. Jeirica je fffledala za .njO', kakoir da hi pričalkoiV.aila, da izpreRioiviOTti im&čeha še eno tosedlo1. Dtolbno je vedeila, da ge Sla .miaičelna isamo ziaTadii tega na polje, da se liaoigine ipasitottiki1 in je trc viidš več, fceir 'ji ie inaritara že hfiidic, da $0 ife zaipodila <z 'dosna. Saj .je znaJia, da •niaioeha ni v srcu hudtobina. Samio zianadi ibakzini ie tako siirtinia m raz-'hurliiva. Zato .pa^ ie gilediala zdaj Jerica aa njo in je 'mfelLiila, da fopreisroivari miačeha še eno besado. A rniaoeha se n\ vieč oznla.   Niaigib ije šla oib fnijivah
58
J
proti domu. Kefcec je •stdkiel zajnijo iin ge zakiliioail: »Maifci, alii smeva s Timko spremljaiti Jenico? Veste, saima dio gazda... AiH simeva, imati?«
Mati imiu ife pcimiiigirHlla z rioikia lin <i>e stapfe za visdklo žiito. IzRiiinila je, . in Jerfca ije mii Vjdieila več. Kakec se ;je vmmiJ. Šilli iso ido pašnsSka onlkrasi vasi m so zavffli .po iktelliovaziTiii 'poti protti OTtzdu. Od vseh sitrani tie urihajallio sda-sruo ipitičje petje. Solmčaii žainkd so pdiavalH vseaklncK, iiin .no&a se m svetila po zasjorski dloiliirniid. Nad zefliemnimii giozdKjivu ]>a iso> stali bieii snežaiiki in so zrii s.tneihilaaje! 'se iiz Hinjih višav. N.a njtihioivaih termeniiih m 'straih skiakli se i{e 'lesiketal sm«. Hd ne sfcopini niitoait, afmipaik ie vedino1 čfet nai ibed, pa najsii ipiipefka .poietino sottace še itako silnio.
Kjraj ffozida so se ratavili. Jenioa je segila 'Pinlcli v rokio in ifo je pojrla-diJa po raz!m!ršem.iili laseih. »V;mita ise«, >.pe ineiklla. »Ziidlotsti daileč ste žc I)inišla. Sanriia pofldeim Tiapr-ea lin ¦nooam:, da W &e vidivia: intnudilia«.
A Tinka :ie kar zajotkate. Okikmila se je J-eiričine iroke in. je ni hutella u-inistati. »O, še »nan^ s tabo — satmfo ;kiasčeQ<; poita še,« je isjorviofnta-. »Ptrav ntLč (rtisem 'trodna. I^a (tn*dd aiicssre ime ae bolle ... Samo ikiosoek pctta še, Jerica!«
»Hsn,« ije deial Kekec in ije iztnfira] Jeršoi :iz imk cujiica Vtreell ioi ae pr:e-ko r«uitena in je naJdaljev-all: »Š-e weJcolli!kio ča?a greiva s taiboi. Veiš. idia tc rne lx) strah v gioizd/u iiin da ti nte bo date čas«.
Jerica nff nmogik rač 'druiKiesfa, 'negio da se ije vdalla. ŠJii S3> zato idaiiše po tilieimf OTzdu. Razvezail se jinT: .ie jeizfllk, «1 lurilčeM isa ^ovaniiti. Keikoi je ^niti-nfla tusita žalost m pobitosit, kii s:a <je ttafiia že od sinoči. Tainttaim se :je še oelo vresdo zasmeijai da^ in Tazvedfril Jdite'. Iz ž&pa iie ipoteKinil sviajO' fcpo piščadko lin ie '}>nič©l pdskati nad-astino ipesem. Nia:sim€)iai!ia &e je Jerica, m še cdo irniaib Tiinfka 'ie 'obrrsaJa salzina (Kca m se ifc zahihitaila.
»Šfloodia, dia Kreš, Jeatica«, '.ie deiiail Keikec, iko ije .pjieoehail pistoaiti. »Olej, v nekaj dineh si iamislm. navo peseim. Lepa bo rtalkio; da bodo ptioe kar uinoiBkrtfe, kie tia ^bodto zasdiišale. čudile se bodlo, >pa se pridejo 'k mem učirt. Kaj nneniiš, Tamka? Ali ira vetriaimieš? Na inaime mi >bodio sedle ptioe in ibodo kar strmeie. Poiovnn iili in jah zaprarn domia v ktetko. Pa boš iimdla djosti zabave, Tšnjkiara!«
K©kiec se tfe zasrneual *na glas in 'je 'dpegiil Tiiniko. Tinika >pa tie stnmeila in je slklepaila iz rakajmd. »Alfl fes?« ie vprašaila vsa začud«ttia. »O, Kekec, to bo 'Veseije! LeT»R niS 'boido -pdi ptičikii. Tim, >na;iilepše bio i>a iprepeval kias. Veš, zilat ikljun ima; zato pa poiie rtalko lepkD. Le tamaiu si lizirniisiM tisto pe-seiiti, Kdkee! Le kimal-u i}o zsapisikau, pa ani iMiimesii iiJtiake!«
No, Tiimka ie liimela irdeča, idkiriagila iHčeica in je blla imaiihina. Zalto pa ie
veraeia vse, m še na inni'sel ii ni larište, da ise bratec sairnio šai;i. Kekec i>a se je znal šaMti, ,ker ije iimeil iieizičelk 'Jiaimjafean, a v &lavi polno iparednih imuh, ki mu JiJso da'k mBkiali uriiriu. — »Hnn, seveda 'sa ifo ikimalu .izimtolM,« je Jia-daljeval. »Sarnio v 'travo iltežam, ;pa paglleidam v mebo. Iin že iimam rbisrto pe-sem, o, resntičnio \}o že iJmiam. Kar ¦posiJušaj, TiTiikia, m ioidpri oči!«
Kefeec ^ie vzel ziapeit lMŠčallko tin je zapiiskail. ZapiiSkal ije :pesemoa, ik^ je Jerica in Timka mista še niiikioifi čiiili. Pa je biila i|>eseimiaa resoičnioi lapa, da
59
tMIMMtllMtllt|llltlllllMlltlllillllllllllllllMirillllllMtllllllllltlllllllllttllllllttlllllinillllll»'IIMIIMIIIItlimiMtlllllllllllllll1IMIlmllllll»IIIIIPIIIIHIHt...........ilt.....II.....llllil IIII ni I.......iitll IIIIIM M 11II IMI II Kiil II tl II i rtl i III
se tkikilitci kar ¦¦niista 'mioijjili načuditi. Tiinska je (kair fftadiala <oikroK ¦sebe in je pričaJkiavaik, da prilete izdaijpazdaj d;noibnie pitiaioe in isedeiia Kefk'cu na ra-me. A ptiioic ffli billlo ad nfflaodcir. Mollčafe sio nidkijie sreidli igiozda, pa §o iposlu-šale. Samo samofria sinica ie čebfeila taim v grmiovju, kaikoir dia bi OfP^.a-šaJa Kefeca.
»Pa -si Teitoeil, da piidejo ptščftce,« je (očiitaik ipiptam Tfiinfca K«kcu, ko ^ ŠM daflje v 'zeitelnii gozd. »Pa <ni bilto Tioibanie. Saimo •sli,nii'oa (»e čivikala in je kficala: F»i-fu:j!«
»Ti si -tirepica, Tšnika, ¦tnepica taaik/oir slimiica,,« je odvrni iKetkiec. »A.li vaš, zakari inisa iprišile z,dia,i ptice k imem? Veš, ziaito niiso poiišle, ter si ti trepaca. O, xz girmovia so .giledaile 'ptioe. Pa so .rdMe: Ne Kr.eftnio se ^diaj li Keikcu učit. Zato se ime ginenno, ke;r je i>ni .rueun TiimikaTiii. Tiimik.a.Tia -iki i]e tre-piica. če ibi šle h Kelkcu, pa bi hiile tiudi inne- treipace, ikiaikicr ie Tiinikana ...«
Keikec se ie ismieial <na ves gilias. Tiintaa pa se de maimaidiniiila im malkreim-žila. Obirnila se fc v stran wi rai hcJte3a več iTOgteda^i bnaitoa. Kiekec pa iio- je d!raži'l še iniaprej. A (kio ite videl, ;da ie llčmka že ¦rcsnivcno 'huida, ^ ;}e 'pirigie.1 za rolkio. »Kar miič imi ne ziaimeri, Tlmika,« fl de ircfkel. »Saii sem se sainifO1 šaffl. Sa;j n«si> tii itrepiica. Veš, 'tneipice so^ saTrto pitvoe, ;kier .mooetio ik fmienii, da bi se naučHc leiMili ipesitnii«.
Tinka se je rotoiažila in se je pričda zcpet smehliiati. Prijeda je Jerico za rofco in .je stapaila fcraii mde po 'hiraipaivi pati, kli se -.ie vila vedino bcilii na-vkrsber. Za trenutek ao uimicilikna-lii vsi in '.s<> se z.atopi!li v svoje imiislT. A te1-dad se iie ogilasiilla «oi>et J-erica: »Pl^jdllta nazaii — pnišla sta že littaik )>re-dateč. Ka.r leix) i3ioijdita diotiKOiv ...«
A Kelkec ie zaunataM z ndtoo. »Kaii to!« je lOtdivirni. »Še imaifhen kosček fisreva in pciteim se vnnevia... Todia piaveti imii, Jianica, al.i potzsnaiš pot kii diržš čez gicire Ik iteti Niežairii? 0, dcilij?a rmara ibiti ikalkor do1 irnioriia 'in istriina šm viisoka taaikioir dio neiba. A(I5 ini \res?«
»Sevteda je-doljra nm stlrtmJa,« ije 'Odigiaivorila Jeri.oa. »Ves dam boim ho<-ditla. Toda i>red'en zaiide soface, bcwn že za 'Kiorami vri *ati' Nežtaini. Sanrno ¦dabTo irniorani sitopiifiK.
»Han, pri itati Nesžairi,« je ¦m-enail Kelkec. »O, dobro se je še sjjotniiiinaam1. Bred idvotnia letarria te bila ]w\ nits. Prfeeslia imi n"e toinijičkia, (kii s€im lahko nan.i pi&kaJ. Če si pihirtil vainj, pa lie zacviiiliJ: Ri-fi4i... O, doibra ie tota Nežana in se rada simieije kalkior naša Tiinika. Soil r>ravi)mi, kar s tabo bi šel — k ¦teitii Nežari bii šed « itabo, Jerica«.
»Pa kdo bo doinia pasal .foozio?« ie odffavioiraila JeTica. »Vesta., vudva tiKjraita ostaiti lep<o .rwii imaiteri! Pridina '.morata bitt, da ne ho imiati žatlostna zaradi vaju! Zaime bo ipiaič bdlje pri tett Nežaini. San" iraz iniimaimi mamtice ...«
Jeric^ je pove.siia glavo in je po&tali žalostna. A Keikec ni videJ njeme žaloiati. Obsitail je hipoimia in ;ie ¦tlesk.miil z rokainti. »Pa kaj bo retkeil oče?« .ie zakilicaJl kair hirpidma. »V soboto pnidie domov, pa ;ne bo viidel več Jenice. Pa kaa ¦boirekel?«
»Saij mu iKi-vam liaz vse,« ^ie rekla J«nioa. »Veš, oot ik feti Nežatni drži jTniTiio gozda, kijer delia lotče.   Pa stopiini k nifainu in se posltnviiim od niemn.
62
Vse imiu ipoiveni, da ;me bo indč žailostan zaradi unioijiajra oKihoda. Pa neče, da jei prav, če ¦grom 'Silužijt ik :teti Nežarti. Staira s.em zadostli«.
Dospeli so do razpotja. ikder se ije oepiik poit oa tini 'stirami. Jeriioa je ob-stala in ;je preimiišlijaJa. »Ta4e ptoit bo prava,« )e reikila niaposiled in ije ipoka-zala iport:, kii se ie vtilla na fevio. »Zdalj pa ikair poijdilta diamov! Stopiiti imoiraini naado, če booeim še >pred moičjo dospeti ik ;teti Neža>rii. Oista^n»ta Ie!|>o zdrava iii se spsoiranto čatsih namie!«
»Sarno še 'kosček pota, o, samo še kcsoek pota!« st . pmosilia KefceC in rIMa, kieir se ikair ilooiiti Ti'jst.a imioialu od sesitrice. Pa sita pnoaiJa -taikio leix) in pretSTČino, da >}u Jcriioa mii raioKla ikair ¦zaipcdiibii. Šli i&0' niapnej iim so prtispeli zopet dlo irazipatia. Zdiaij ipa je Jenica že hoJii pTamiišlaaJia, po kateri ])ati nad knemejO'. Viid^ellio se trui iniič ¦diniiiffesr.a kalkioir iterane1 srareilce, ik'i so biVe tako visoke «in 'košate, da se je prdikazal le frupatam -.miajhen tosoak ntba izza veijevija. lerici se je zdiedo, da je sredinja ix)it prava. Zaitto so ikreinili i>o •riijej in so se prtičelii aopct glaisinio pogovainiati. Tioda .pot je iprendiiala hi-»oiina; .siarnio ozka, 'lnialo lizboijena' steza se je viila niaipneti iffled (fdstiim grinavtieim-                                                                                       ¦* . ¦ ¦•fc^»fi»
Jerica se ie zaoudiiila. Viedela je, da sie 'izBrešila ipot, \a zattio iji je b'io neipriif&tno. ObnnSilli sio sce, da bi pni(§M nazaii dic? nazpoitija. A hodnila sio in ho-diM; dodgo uno sio h-odiilii, pa vendar miiso prišli do inaizpoitiia. SaimD' ido-1 kioinca ixsti sio iprašii in 'sto viideilii aoipet pired 'Sabo sceao:, ki\ ije držaila v gfost« gir-irjovje. —¦ »Cuidno,« ie <die>|ad<a Jenica im de hila vsa v sikrbeh. »Saij je držatki saiiiio ena pat ad fiaapottfa po sredd. Zdaii pa me mai.jdeimo mriti naizpo^tija«. — In .lerioo je skrbeto vedtro bcsili Ne zairadi sebe, aimipak z.aradi Kekoa \n           h
Tinke. Hitela je nazaj po poti, pa ije iprišla zopet do grmoviia rim oizike siteae;         fl tekila i}e 'napre^ — a taim ;.ie zagledaila zoptit sfrmiotvje iti sitezo. Pa se ije Je-         | rica čudffla, iiin isikiibelio .to ]e, da ji ife stopiil mtrzel zooij na čeilo. — »IzgTešHi sitjo pot in smio aašli,« de irekila napGisled, keir sii n:i zmala več ¦pamiajjaiti.           «^»
Keikec se ie msirnieiiail liin 'ie tles/kniil z nolkaimi. »O, prav, da smio zašli,'- 191 je tnieniil din se ni prav niič ustrašill. »Prav, bamiO1 saj dllje oaisa slkupati. Nač ¦ se we boii, Jeriica! Pa tudi tebi, Tiinlka, se ni bati ničesar. Jaz ¦vem dohno', ¦ da ije itu ijx) «ozd'u vse polno šikna/tcev. Ka;r poikfccatii ijih i\e itraba, pa pniideiio ™ in poikažejo pcrt. Počakaij.ta! Na p'išaailiko zapliskiaim i>n zapcfteirri:. Ln ikair iz zeimilije ziraste štkraitec m inam pokaže prav>o pot«.
ResiniičnD — Kekec je vitakniil piščaliko v usta in je wibe(iTi zape'1. Tni-fcrat ije za,piska)I sviciiio1 peseim lim |je g>ledai! nairavjiGsit v jroščavo.
»Pridi, ipiriid'i, šikiraitec, /                      šik:raitec, liubii braitec!
Krono srebmno imaS. poti v gioizdu vse poznaš — PTiidi, deoo nas TDO-grlej, poit pokaži naim, poveii!«
Kekec ie piskaJ iiin pel. Timika se ie sitisniiJa k Jerici i.n s,c iie itreisla sa-inegja stirahu. Ovbe! Sedaii pnide škratec s SfrebrniO1 krrano. Namvnosit iz
I        "
gnmovsa stopi in se zasmeije. A maila Tinka se boji škraitoeiv, ikiefr iie slišiailia, da so vsi hudobmi. Ilotee brade 'iimaiiio \n dollge ralke. I>n simetiejo se, samx> simte.j-ei.ito ifci kiiinajo z fflaVio. A ve>ndlar so liudiobinti, iker ikradieijc maio deoo. zaipiraiio !io v crne vofrlin-s, .in deca [jiim moira pireštevaiM noč dm diam rameme oakiine. A šikraitd se «ni simieiiej© i:n ijiiim ne •priivoščiiiJo mitbi imočniika... Ovtoe! Zdaii-le pride škrat; zdaš-le sihoipi iiz grmoiviia .im tleskne z nolkaima, kc zagleda maJo Tiiinlko. Ovbe, ovbe! — In Tirnlka se sitiisne še itesneije k Je-ricii in se itriese po vseim živoitu. Kelkiee pčska iim poie, d'a je že ikair >rdeč po ¦obirazu. A oid niikioider ni šlkraltcev, dia bii jim picikazallii piravio poit. Naipotiied se Kekec uiavieliča ¦iMskainfei. Jezmo lutalkine pišiailiko v žop-ta itriikrait zasope.
»Nii jih, nikjj-er jiih nii,« reče 2lo;vioiiiein. »Neimairia slišijo, pa se ziainailašč rcotčeiio prikazaiti. O, da bii1 ¦prtšLii, prisimiuike! Lepto pieisam bi ijiiim zajjicdel, da bi skakalfi oid sannieiga vesdia. A hd&jO', ibe prismiukie se naim nočejo prikia-zatii... Saii p,rav:iim, Jerica, inrilč dnuffeaa iruvm <rm 'pnsic-istiajja, ikia/kor dia igramo naravimosit po sitezii. Nelkaim že pnidietnio. Tu v gioadu 'ne srmeirrK) 'Osfcaiti, ker zdaii niiti ne vemo, aili gireimio napreii aM imazad«.
Jeiriica je pTiilkiimiaila. Itn šili sio dalje po iczkii stezi med gtoisito gioščavio. V virhoivlilh dreves ife piričeilo šuimieitii buamo iin eJasmo. Vizidlfgraill se ije vieter kdoivekije, ipa ite 'pričeil vršeiti nad s?ozidctm. Smreike s\a s,e p-ripc^ibale liin so .iečale z inekiiim čiUidlraiin:, zaiteginijeinlani K.laisoi;n, dia je bllc Tfimikio sikioro stirah. (>Ziira'la se iie krOK seibs iin 'Se' ie držaila Vfddmo- Jertiioe za rolko. Ddteo so speJi p-o 'Otztki sitezri, a jjošaavie še vedrnD in'i biito kicinca. Videii niisioi miMii Mlnca niti neiba; zaito wa imiisio vedeilii, kaiko1 pozrao je1 že. Šlii so kair «,le;;>0' inaprej in so ¦mcilčali ves čas. Tudii Keikoa je ¦pričelo skrbeti, 'zaito1 |e positail slabe valiie. Viedmo in veldeo se »e ijeiziil na šikirate, ikii sa taikio- hudiob-nii, da ijiim no-03.(0 .pakiazaitii -pinave .poiM. A Tirakia '.je že obstala tupataim liin je zastdkaila, Iver so jo pričale -inogie boile.ti. A steza ise de vzpanijala više, viadinio viiše iim je priluillala \'odimr> bdlj stnma.
»Kad bo, >cii, 'kag to?« je pamisH Keikec saim pni sebit iiin se iie 'popraiskal za desmiiiiTi; ušesioim. »Oreimo iLn ¦gircmioi; že ce;lo večmoisit hodiimioi, p»a mie pri-de:ino iraikamor. Ouidma, zaires čudnio!« — In Kekec ;iL zmiajeval z gflirvio 'in ae •preimlišilijal. A ka;r ]iiipoi,Tia' ije itleislfeniill z rokaimii. Virig;©! ijie ¦kdoibuč-ek s pete-iliniiim ipeTesonn na tla in 'je atoipiil )k vDscikii, dsbellii simteikl, kii .je biiila vsa po-rasla z dioiligiiimi iliišairi. Še predein sta ddklfcii aiitogmiillie ponmisiliibi, ¦]€ že spilezal na Siiiiirekio i/n »e izgini.1 >m©d veiraimi
Delklllioi1 siba sitalli ¦pad smTeiko 'in sita aaiman uigiiibaliii, zakaij .ie spliez-al Ke-kec na viiisoikio dTevo. A dioll^o iniistia ¦čaik>a'H, zalka:i Keltoec je' pnipleziail ktnalu nazaii. -- »Plrav vrhu am:reike seim bil,« je pripoivadoval ves zasapel. »Ho-ted se:m videihii, taje se ¦naliaijamio. A viideJ nisem ndčesar. Kiaimiotr saini po-gledal, i>3»vsiOid saimio skalovie. Do- imeba se dvfemie, naraivmiosit dio neba. Pa sahice seim. viideil, 0,i, že davino je prešlo1 Sirediinio >neba, to(i, že davno...«
Kekec se iie skiioinil, pa ie pobrail ktobujoeik. PlOK;l€ldail ije sestniai im ]e bil ves v siknbeh. Tdmka se ie sipustMa v ;ioik iim 'je &ed:la /na ntiah. Oj, biiJa je ttudna in kvana. Pa dnoibne miožfoe sa ijo bollelle, da Je1 kaii! Sai m Wa aava-ieina tako hndih .potav, resiniično1 nii bfla naivafena. Zato pa ra'i imio^lia naprej.
64
4
Nadiafeč taan je žubomeil vrelec, iin Tiinka je ifeair skloiniiila KJaviao', pa ae pni-oela sinkaiti iirorzito viodia. A tuidii Kjefcac m Jenica sita sedlla ipiotleg: mfe. Jerica je razvezaila culiioo liin 'je podala Tkilkli tos (kiruiha. Lačna Tinlka ipa ije fcair ziffnabila za fcnuih im ije pničeJa hlastno ifasti.
Kekec iin Jerica sta uigibala, Ikaj bii 'Uikrianila. A uigtiballa stta zaraain, iter se niistta damiisilifla mii-oeisar pamietnega. Skrbeflio iie oiba, iker sitia vedelia dio-bro, da >sio zašH sredii .jjozda. Naiprej ne ¦zinai.jo, pa tudii •n-alzaii >ne. A viseen;> je bil -Keikec za ito, da naii gr-e&o mapireii, saimio napriej. — »Him,« je reikel, »steKa imora rnelkajm držaitii. Kar talko mi itaitoo dob^o izihiaiona. Kair poiidsiimla napneii! Nemiaara prideimo še celo do teite Nežaire ailii ipa ik očetu, ki dela tu biizu ndkje«.
Pa sio šM ziopert dalje. Veter qo ptrihiag-al viednio imioaneijši lim tie buaail naid zeilenim ileisom, VaeokroK je dečato iin sitoikailo1. Smiretoe so se ikiar tresile in so se 'p:riipiOB5ibaile rfohdko h ginnioviju. Steza iie zavilia natraiVTitoistt kviišku. Bila ite italko stiniTfa, da so šlii teoimad, iksotmiaij mavzKOir. Smlrielkie so> ifzKiinjale vedno balj. Oosto Tušje je rask> Ikiroffiiniknog: lin a-e bilo itakio viisokio; dia so otriaci teair liziffffliili imed njiiini. Sredii TiUšja ipa so ^se dviiigialM iiz lostniih, raznne-tanilfo skail čnni ;na-i>oi] pokvečeinii 'bloinoivci.
In Tinika tie zopat 'Oimia^alia. Zgriuidiiila «e je oa zemi.iio tin je zajoikaila brddkio na ves iglas. Kekiec in Tirtka sta imonalla jsestd k nfei, dia ista jo ipoftio-lažila. — »Ne foči se, Ttiraka!« ii ie pniKiavariiala Jerica. »0'leii, sai bioimo kmailu \z grozda. Lepo botmo poaiviaili sirn se pioitemi vimeimo dbimov. Saimo jiakalti se ti -niL itreiba«.
Ba se ie Tinika venidairle pofcoilažiik. Brodlko ile vzidlibniJa in si je obiri-saila z irdkav/am iideai obrazek. Tradiamfa se ife dviiginiila m se je iprioda ipla-Ziiiti po viseh štiriih po stnmimi. Vadihioivala je vso poit lin je iklicaila1 iniaimiioo. — Rušje je Tasilio vedimo redkeijše iin anižje. Biilo že nii več banavoev. Satrto visolbe, Taarmetane skiaile so iležale (kinagiiinikroK, da se m viiidelo iniiikaimiar. Le netoo se -je ipirikazallo. in bale imiegtlice so pdavale .pretoo raeba. Otnoai so se oddaiforiiilii, ikio-so zagleidalii nebo naid sabo. Satf sio 'veideli, da .ie konec stra-šnesra giozida in da vtldlijo v oelkaii itrenuitikiih daileč .akirog sebe. Spiotenali bodo, toam 50 zašlfi, im <se virneiJo nagrJo doimiov, še ]>reden pride vaoer.
Resničnio — diosipdli so do peščanegia obromka tin .so itaan abstallii. Pired snairra se oe Tatagrtiniialla zelema seniožeit, polma pliisiatiiih aiož iin živiiih nTteituiljev.. Murni so se icjflašali od vseh stramii <m so gilaisirao p^repevai. Taim kraii se-nožati ,pa ie sttala OTastOTna, lasena ikača. Oiim se ie dviigiail niad iniic a šiirioim akroe Tiii biilo živega čtavakia.
Kekec ie zaviniisikal na sjlas. — »Ali vaima misem iiekel?« je giovor'iil sesfcricamia. »Hin, dajal sam, da paldiiimo vedlnio miaipraj. Pa 'Simio šli — tn fflojta, pnišH smio do Uudi, kd naim piolkažeijo piravio pioit. Aili viaima nisem rekei? Hej!« — In Kekec je lilesikiniiil z Takaimli in ije poskoaiil v sviajam veli-kem veselifu. Zaviriisikal 'je še en.kinait na vei& gllas im je stelkel pnelkio1 'zieleme sairožeti.
»Juhuhu!« je odmeivailo od vseh strani s strmih snežniikov, k,i so se dvnigiailii že ontoraii 'Samožetii.   Raztočmo &o se viideli že čnnii1 pirepaidd in beli
65
m&g, ikii ije 'ptoikmi vail stadke sikale. Keikieic je takeil na vso saipio prelklo s&mt-žeti. Ouiti.1 «i imabemie utrujanoistii veič. še oeto inia glavo se je .postaiviil sredi1 semožeti iiin je zavinisfcal vnovič.
»Juhuihiu!« je ddrnievalio zapet <ad vaaclkliih, zaismežefnih skiall. Kekec se ie zasameiiail iin ie zdiiniail naravmoisit i]>r.oiti koči...                             (Dalje.)