Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 1 UVODNIK Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Alenka Cernelic Krošelj PETDESET LET GLASNIKA SED Predhodnik Glasnika SED Glasnik Inštituta za slovensko narodopisje je zaËel izhajati leta 1956, prva številka je izšla oktobra 1956, kar pomeni, da po tridesetletnici Slovenskega etnološkega društva praznujemo tudi petdesetletnico Glasnika SED oziroma etnološke publikacije, ki je v teh letih zamenjala tri imena in imela tudi pet sušnih letnikov. Po matematiËnem štetju bi petdesetletnico obeležili z letnikom 51 in ne 46, letnik 50 pa bi slovesno praznovali skupaj z društveno obletnico v letu 2005. Prva letošnja številka je nekoliko tanjša (krajša) kot številke letnika 45, kar ne pomeni, da manjšamo obseg ali pa da v uredništvu ne Ëaka še nekaj prispevkov. Po obsežnih številkah v letu 2005 smo pripravili skromnejšo prvo uvodno številko letnika 46, delno tudi zato, ker zaenkrat še ne poznamo konËne vsote denarja, ki ga bomo letos pridobili za izdajanje Glasnika SED, saj smo šele v prvih dneh aprila oddali prijavo na razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki je ena izmed naših najpomembnejših sofinancerk. Tako bo nekaj Ëlankov poËakalo na junij, ko izide druga številka, ki bo namenjena tudi poroËilom o delu vseh kolegov v razliËnih ustanovah in na razliËnih projektih. Odgovorna urednica je tako kot vsako leto že flna lovu«, poroËila pa so kljub nepriljubljenosti tovrstnega dela pomemben in zanimiv vpogled v naše delo na razliËnih podroËjih. MogoËe pa nam kdaj, tudi ob možnostih sodelovanja in povezovanja, koristijo oziroma flpridejo prav«. Glasnik SED 46/1 je vsebinsko strukturiran tako kot vsi Glasniki SED v nekaj zadnjih letih, rahlo pa smo posegli v oblikovanje posameznih strani. Uvedli smo manjše oziroma bolj racionalne naslove Ëlankov, saj so v Ëasu, ko so avtorjem flljubi« dolgi naslovi, nekateri zasedli skoraj pol strani. Objavljamo tudi novo rubriko flNovi tiski ‡ na kratko«, ki jo je predlagal in vsebinsko oblikoval Iztok Ilich. Na flDruštvenih straneh« na kratko predstavljamo nove oziroma v letu 2005 uvedene Ëlanske izkaznice, ki po pripovedovanju Ëlanov SED odpirajo vrata razliËnih institucij oziroma odliËno delujejo (slućijo svojemu namenu). Upamo, da ste jih že opremili s svojo sliko in nalepko, ki dokazujeta, da ste poravnali letošnjo Ëlanarino in s tem podprli tudi izdajanje Glasnika SED. Tematski Glasnik SED 45/4 flAmeriška antropologija in slovenski teren: izkušnje in raziskovalno delo Joela M. Halperna« smo na zaËetku leta 2006 predstavili v Krškem in v Ljubljani. Kratki fotoreportaži sta objavljeni v flEtnomaniji«, obširneje pa bomo o promociji poroËali po predstavitvi te številke v ŠenËurju, ki se obeta pozno pomladi. O razvoju in podobi Glasnika SED v razliËnih obdobjih je obširna Ëlanka objavila že odgovorna urednica Tita Porenta (Glasnik SED 44/2, 23‡30 in Glasnik SED 44/3, 4, 40‡44). Ob 50-letnici pa vsem dosedanjim urednicam in urednikom Glasnika SED iskrena hvala za delo v teh petdesetih letih, ki je pripeljalo do tega, da je Glasnik SED strokovno-znanstvena revija, ki ima dosledno katalogizirane prispevke v sistemu COBISS in je indeksiran v šestih mednarodnih bazah podatkov ter ustreza veËini bibliografskih in tehniËnih standardov za znanstvene revije. Za mednarodno izmenjavo skrbi Knjižnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, tako, da je vsaka številka poslana na najmanj 50 razliËnih naslovov v tujino (seznam je na voljo v knjižnici Oddelka). Za konec oziroma kot uvod v branje vas s fotografij pozdravljava obe urednici. Tudi Ëe ste med tisto množico bralcev Glasnika SED, ki (po raznih informacijah) ne bere najinih uvodnikov, imate možnost, da najino urednikovanje povežete tudi z najinima podobama. Kmalu po izidu Glasnika SED pa se maja sreËamo na Kozjanskem. Alenka »erneliË Kropelj Tita Porenta KAZALO / Table of Contents Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 2 UVODNIK - INTRODUCTION Alenka »erneliË Kropelj: PETDESET LET GLASNIKA SED Fifty Years of the Bulletin of the Slovene Ethnological Society RAZGLABLJANJA - REFLECTIONS Bojan Knific: KOSTUMIRANJE IN IDENTITETA Konstrukcije Drugega na podroËju na tradiciji temeljeËih preoblek Dressing up and Identity The Constructions of Other in the Field of Costumes Based on Tradition OBZORJA STROKE - ETHNOLOGICAL HORIZONS 4 Dr. Marija MakaroviË: KULTURA ‡ MOJA DOMOVINA Culture ‡ My Native Country 10 Zvezda Delak Koćelj: 13 SODOBNI VIDIKI DOMA»IH IN MEDNARODNIH PREDPISOV TER DOKUMENTOV NA PODRO»JU VARSTVA KULTURNE DEDI©»INE (FINANCIRANJE IN VLOGA LASTNIKA) Modern Aspects of National and International Regulations and Documents in the Field of Cultural Heritage Protection (Financing and the Role of the Owner) poroËila - reports Tita Porenta: 19 REZULTATI PROJEKTA flEVIDENTIRANJE OZIROMA TERENSKA TOPOGRAFIJA ETNOLO©KIH IN SORODNIH ZBIRK, KI SE HRANIJO ZUNAJ PRISTOJNIH MUZEJEV NA SLOVENSKEM ETNI»NEM OZEMLJU« The Results of the Project flRecording and fieldwork Topography of Ethnological and similar Collections respectively, which are kept outside of competent Museums on the Slovene ethnic territory« Dr. Rajko MurpiË: 26 MO» IN NEMO» SODOBNE DRUĆBOSLOVNE MISLI OB SOO»ENJU S FANTOMOM POSOCIALIZMA The Strenghts and Weaknesses of the Contemporary Social Science Thought in Confronting the Phantom of Postsocialism Dr. Dupa Krnel-Umek: 34 NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA 2, KORTE Nada Ravbar-Morato: Deep are the Roots. The Chronicle of the Family Nada Ravbar-Morato: Deep are the Roots: The Chronicle of the Family 2, Korte Tatjana VokiĘ: flVILLAS: O SODOBNI RABI IN USTVARJALNEM UPRAVLJANJU DVORCEV, GRADOV IN VIL«, 10. november 2005, Zagreb flVillas: about the Contemporary use and the Creative Management of Manor Houses, Castles and Villas, November 10, 2005, Zagreb 36 37 Tatjana VokiĘ: flTRANSROMANICA: TRANSNACIONALNI TURISTI»NO-KULTURNI PROGRAM«, 12.‡16. november 2005, Ljubljana flTransromanica: Transnational Tourist-Cultural Programme«, November 12‡16, 2005, Ljubljana recenzije in ocene - reviews Katja Jerman: TRADITIONES 34/1, 2005 Traditiones 34/1, 2005 Katja Jerman: TRADITIONES 34/2, 2005 Traditiones 34/2, 2005 38 40 Iztok Ilich: 43 PRETRGANE KORENINE ‡ SLEDI ĆIVLJENJA IN DELA RAJKA LOĆARJA Torn Roots ‡ the Traces of Life and Work of Rajko Loćar Iztok Ilich: JELKA P©AJD: ©E ZDAJ, NA TE SVETI DEN, MORE© PREKLINJATI? PSOVKE IN KLETVICE IZ POMURJA IN PORABJA Do You Have to Swear Even Now, on This Holy Day? Abusive Language and Swearwords from Pomurje and Porabje Iztok Ilich: NOVI TISKI ‡ NA KRATKO New Press ‡ Briefly 44 46 1 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 3 Table of Contents / KAZALO DRU©TVENE STRANI ‡ SOCIETY PAGES Doc. dr. Alep GaËnik: CELOSTNA GRAFI»NA PODOBA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA A Comprehensive Graphic Image of the Slovene Ethnological Society »estitke in vopËila ‡ Congratulations IO SED in UO GSED: prof. dr. Slavko Kremenpek, 75 let Bojan Knific: ZLATA PLAKETA DR. MARIJI MAKAROVI» The Golden Plaque Award to Marija MakaroviË PoroËila ‡ Reports Tanja TomaćiË: O KARNEVALU V CERKNICI LETA 2006 About A Carnival in Cerknica in 2006 PRISTOPNA IZJAVA Membership Declaration NARO»ILNICA ZA GLASNIK SED Order slip for the Bulletin of the Slovene Ethnological Society 48 49 50 51 53 53 ETNOLOGIJA JE POVSOD ‡ ETHNOLOGY IS EVERYWHERE Dolores »arga: ZMOTNA PODOBA O ZLATOROGU A Wrong Image about Goldenhorn 54 POVZETKI ‡ SUMMARY NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV 56 59 Instructions for writing articles for the Bulletin of the Slovene Ethnological Society SODELAVCI TE ©TEVILKE Contributors to this Issue RAZPISI, VABILA, OBVESTILA ‡ 61 TENDERS, INVITATIONS, NOTIFICATIONS ETNOMANIJA ‡ ETNOMANIA 60 RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 4 Pregledni znanstveni Ëlanek/1.02 Bojan Knific KOSTUMIRANJE IN IDENTITETA Konstrukcije Drugega na podroËju na tradiciji temeljeËih preoblek IzvleËek: »lanek obravnava povezave med konstruiranjem na tradiciji temeljeËih preoblek (ki jih najveËkrat povezujemo s t. i. narodnimi nopami) in identitetami, ki se oblikujejo skladno z definiranjem sebe v odnosu do Drugih. Obleka z neverbalno komunikacijo nosilcem in zunanjim opazovalcem sporoËa pripadnosti predstavnim skupnostim, pe bolj pa v signaliziranju identitet izstopajo na tradiciji temeljeËe preobleke (oz. kostumi), s katerimi posamezniki in skupine izraćajo pripadnosti etniËnim skupnostim, pa tudi drućbenemu sloju, pokrajini, kraju ipd. Abstract: The article focuses on the connections between construction of the costumes based on tradition (which are usually associated with the so called national costumes) and identities, which are formed in accordance with defining oneself in relation to Others. The costume with its nonverbal communication communicates to its bearers and the external observers the adherence to the ideational communities, however, the costumes based on tradition with which the individuals and the groups express their affiliation to the ethnic community, or the social strata, region, town, etc. step out in regard with the signalling of the identities. Odgovori na vprapanja, zakaj smo ljudje razliËni, imamo razliËne cilje, jemo razliËno hrano, se razliËno oblaËimo, se na drugaËen naËin zabavamo, plepemo, pojemo, govorimo, ipd. opozarjajo na nape razloËevanje od drugih in nakazujejo potrebo po Ëlovekovem poudarjanju kulturne raznovrstnosti, katere zaËetki prouËevanja so v samih koreninah nastanka etnolopkih in antropolopkih ved. Problemi identitet ‡ istovetnosti ‡ so navidezno sodobnejpi, vendar se ukvarjajo z enakimi vprapanji ukoreninjenosti idej v Ëloveku samem, v drućbi in kulturi, v kateri se Ëlovek kot bitje uresniËuje, dosega ćelene cilje, se razvija, reproducira itd. V zadnjih desetletjih tudi (ali predvsem) zaradi hitrih sprememb ćivljenjskega naËina in s tem povezanih izgub nekdanje stalnosti, Ëlovek kot posameznik in kot Ëlan Ëlovepke skupnosti vedno znova ipËe svojo identiteto. IpËe pa jo v odnosu do Drugih, kajti le ugotavljanje enakosti in razliËnosti med dvema subjektoma omogoËa oblikovanje skupin, za katere posamezniki Ëutijo, da jim pripadajo. »lovek identiteto poudarja oz. jo sooblikuje z razliËnimi sredstvi, med katerimi ne smemo zanemariti pomena oblek, preoblek oz. na tradiciji temeljeËih kostumov. Identitete, za katere velja, da niso preprosto dane, ampak umetno ustvarjene, se kaćejo v obliki samopodob in kot rezultat lastne ustvarjalnosti. Za kolektivne identitete so pomembne drućbene komunikacije, katerih veËja pogostnost T. i. gorenjska narodna noša je že sredi 19. stoletja prevzela vlogo signalizatorja nacionalne identitete. Upodobitev s konca 19. stoletja je izšla v obliki razglednice z napisom na hrbtni strani: “Mladenic in dekle z blejske okolice”. Založnik: R. Promberger, Olomuc na Ceškem omogoca oblikovanje mocnejše kolektivne identitete (Rogelj Škafar 2003, 36), ki se uresnicuje v skupinah; te je Benedict Anderson poimenoval predstavne skupnosti. (2003 [1983]) Nacionalizem, ki mu lahko pripišemo skoraj patološki znacaj, je utemeljen v strahu in sovraštvu do Drugih in je soroden rasizmu (Anderson 2003, 157), izraža pa se tudi skoz oblacilni videz, še zlasti, ce je ta podkrepljen z nacionalno simboliko. Pri razumevanju etnije in njenih mej je najpomembnejše upoštevanje samoidentifikacije - treba je namrec spoznati, h kateri etnicni skupini se ljudje sami prištevajo. Harrison pri Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 5 tem ugotavlja, da razloËevanje ene skupine od druge temelji na razliËnih drućbenih praksah in simbolih, ki jih spremljamo v naËinih oblaËenja, prećivljanja, rabe jezika, glasbe, ritualov ipd. (1999, 10) OblaËila vsekakor sodijo med simbole, ki po-navzoËijo tistega ali tisto, kogar ali kar reprezentirajo, zaradi svoje komunikacijske moËi pa imajo v drućbi pomembno vlogo. (Vogrinc 2003, 187‡8) ©e bolj kot sicerpnji praćnji ali vsakdanji oblaËilni videz pa ima sporoËilno vrednost kostum (Ëe ga razumemo kot preobleko za posebne priloćnosti), saj je pravzaprav njegova primarna funkcija jasno izraćanje pripadnosti doloËeni predstavni skupnosti; bodisi narodu, pokrajini ali pa delavstvu, mepËanstvu ipd. Ni pa nujno, da nosilec kostuma tudi dejansko izhaja iz skupine, ki jo s kostumiranjem reprezentira. Gre namreË za preobleko, ki prekriva sicerpnje identitete in v funkciji manifestiranja doloËene ideje zaradi jasne sporoËilnosti pogosto preslepi zunanje opazovalce o dejanski identiteti nosilca. Pri tem imam v mislih npr. ljudi, ki se oblaËijo v kostume, s katerimi ponazarjajo oblaËenje plemi-Ëev, Ëeprav se sami nimajo za plemiËe; v folklornih skupinah se Ëlani za posamezne prilike oblaËijo v kostume, ki vsebujejo jasno konotacijo doloËene pokrajine ali kraja, Ëeprav sami izvirajo od drugod; v slovenska druptva, ki delujejo zunaj meja Slovenije, se vkljuËujejo tudi ljudje, ki se nimajo za Slovence, pa se prav tako obËasno za posebne priloćnosti oblaËijo v t. i. slovenske narodne nope. »lanice “Slovenskega kroćka” na Dunaju, ki so si z namenom poudarjanja nacionalne zavesti priskrbele t. i. narodne nope. Izdelali so jih v gledalipki delavnici na Dunaju. Ilustrirani Slovenec 1928, 59 Harrison v povezavi z razumevanjem razlikovanja med predstavnimi skupnostmi uporablja izraz flloËnice«1, s Ëimer sledi ideji Bartha, ki je termin v teorijo vpeljal leta 1969 in A. P. Cohena, ki je idejo razvil nadalje v osemdesetih letih. S terminom oznaËuje razliËnost med Ëlani ene skupine v odnosu do drugih skupin ‡ torej z izrazom razmejuje identitetne celote. Na podroËju simbolov, ki odloËilno oznaËujejo npr. etniËno identiteto, je pomembno razlikovanje med Nami in 1 Gre za anglepki izraz flboundaries«, ki ga razliËni avtorji razliËno prevajajo: Dupka KnećeviĘ HoËevar v flmejnosti« in Rajko MurpiË v flloËnice«. Slednji prevod se mi zdi ustreznejpi. AZGLABLJANJA MJM Drugimi, saj te razlike ripejo meje med simboli (tudi tistimi, ki jih lahko povećemo z oblaËenjem) kulturne identitete ene skupine v primerjavi z drugo. (1999, 10) In ne le to. Zdi se, da je pomembno loËevanje med dvema smerema v opoziciji, do katerih se izoblikuje odnos do Drugega; ta je lahko razumljen kot vsiljiv, ekspanzionistiËen in onesnaćen vpliv, ki se ga je treba obvarovati ali kot ćeljen, pridobljiv in hoten Drugi, pred katerim je treba kulturo obvarovati. (Harrison 1999, 12) Oblikovanje sodobne mode, ki je temeljila na elementih preteklih naËinov oblaËenja, in je povzela ideje s severa, je bilo na Slovenskem prisotno će med obema vojnama, ko se je t. i. narodna moda razvijala v akciji flSlovenska deËva«. (Knific 2003, 456‡458) Po drugi svetovni vojni (deloma će pred njo) je bil pojav zatrt predvsem zaradi sorodnosti z oblikovanjem fldirndlov« oz. njihove flTrachtenmode« na nempko govoreËem obmoËju. Do razcveta idej o vkljuËitvi elementov nekdanjih naËinov oblaËenja na Slovenskem v sodobno modo je ponovno priplo po osamosvojitvi, ko je na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehnipke fakultete nastalo kar nekaj diplomskih nalog na to temo, leta 2004 pa je oblaËilni videz na Slovenskem v preteklosti koketiral s sodobnostjo na novo odprti razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. A vse skupaj ostaja bolj pri projektih kot pri dejanski uresniËitvi naËrtov, da bi se oblaËilni videz Slovencev navdihoval v lastni preteklosti. Trende v oblaËilni modi Slovenci preko napih modnih oblikovalcev in seveda tudi preko nape industrijske in obrtne proizvodnje dokaj avtomatiËno prevzemamo od modnih centrov, ko pa se ćelimo izpostaviti pred Drugimi, pokaćemo svojo interpretirano oblaËilno dedipËino, ki jo gojijo razne interesne skupine (folklorne, pevske, fldruptva narodnih nop«, aktivi kmeËkih ćena ipd.). NatanËno definicijo koncepta kulturne identitete je tećko postaviti, zavedati pa se je treba, da moramo pri razmipljanju o identiteti upoptevati razmerja med posameznimi kulturnimi skupinami. Koncept identitete ima dva glavna stranska pomena. Po eni strani gre za obËutje kontinuitete, po drugi strani pa za obËutje drugaËnosti od Drugih. Dvojen pomen narekuje, da moramo identiteto razumeti v dinamiËnem kontekstu. Krepitev skupinske identitete predstavlja kombinacija kontinuitete oznaËevanja simboliËnih mej med Nami in Njimi (A. P. Cohen 1989 po Mathisen 1993, 37), v kulturnem kontekstu pa je identiteta razumljena v odnosu do Drugih ‡ v razlikovanju ene skupine od druge oz. bolje reËeno Drugih. Obleka ima pri poudarjanju identitete pomembno funkcijo. V Evropi je dobila pe posebno pomembno vlogo v obdobju, ko so zaradi industrijske proizvodnje in veËje mobilnosti prebivalstva v drugi polovici 19. stoletja izginjale razlike med ljudmi, ćiveËimi v razliËnih predstavnih skupnostih. Poleg tega se je v 19. stoletju pod vplivom romantike poveËalo zanimanje za nekdanje ćivljenjske naËine ‡ za t. i. narodovo dupo ‡ in so se povsod po Evropi flrojevale« t. i. narodne nope, ki so s svojo simbolno sporoËilnostjo izraćale pripadnost nosilcev doloËeni etniËni skupnosti. Cesarske ipd. uniforme, s katerimi so nosilci na raznih slavnostih vse do zaËetka 20. stoletja izraćali pripadnost monarhiji, so nadomestile t. i. narodne nope kot nacionalne preobleke. (Anderson 2003, 127) M Vašcani Ratec - vasi v Zgornji Savski dolini, kostumirani v t. i. narodne noše (kot sami recejo, obleceni “po ratešk”) na vaškem prazniku - Vaškem dnevu. Foto: Bojan Knific, Ratece, 15. 8. 2005 Nacionalna identiteta je tako kot vse druge identitete vedno umetno konstruirana in postavljena v opozicijo tistim, ki jih dojemamo kot Druge. (Holy 1996, 5) Holy v zvezi s tem obravnava primer »epke, ki je svojo identiteto ustvarjala v opoziciji do Slovakov (Holy 1996, 6‡7), pa tudi v opoziciji do Sovjetske zveze. V opoziciji do tujega sistema so »ehi svoj narod razumeli kot ‘mi’ nasproti ‘njim’. (Holy 1996, 10) Delitev sveta na ‘mi’ in ‘oni’, ki se kaće kot neverjetna nenaklonjenost med Madćari in njihovimi sosedi, opaća pri prouËevanju madćarske nacionalne identitete Huseby-Dar-vas. (1995, 172) ‘Mi’ skupine so seveda lahko precej oćje od nacionalnih skupnosti, gre pa tudi pri teh za umetne kon-strukte, nastale zaradi potreb drućbe po vzpostavljanju odnosa med ‘nami’ in ‘njimi’. Naj navedem le en primer s podroËja naËinov oblaËenja. Na podroËju razvoja t. i. narodnih nop na Gorenjskem v obdobju po drugi svetovni vojni je npr. TonËka Marolt z oblikovanjem jasnih navodil pri kostumiranju Ëlanov v folklornih skupinah ustvarila pravila, ki so s poznejpimi interpretacijami sicer doćivela spremembe, a so ostala predmet loËevanja med posameznimi skupinami. Kljub temu, da je bila podlaga za oblikovanje kostumske podobe enaka ‡ t. i. gorenjska narodna nopa ‡ je ustvarila razlike med ‘nami’ (npr. Bohinjci ‡ Ëlani folklorne skupine iz Bohinja) in Drugimi (npr. Ëlani folklorne skupine z Bleda). In Ëe bi Ëlovek pred nekaj leti vprapal ene in druge, kateri so flbolj pravilno« obleËeni, bi oboji trdili enako, flmi smo ‘pravilno’ obleËeni; tako kot nas je nauËila TonËka Marolt«. Pripadnost skupnosti se lahko izraća kot posameznikova humanost in v opoziciji kot zanikanje humanosti drugega; raba je odvisna od skupnega in posameznikovega notranjega obËutja. Pripadnost skupini se kaće v zavedanju in spoptovanju priËakovanj skupine ter upoptevanju njenih pravil, ki jih posamezniki spoznajo skoz uËenje. Treba je vedeti, kaj se od posameznika priËakuje in Ëesa se ne odobrava. Potreba po podpiranju lastne identitete pa ljudem narekuje zaniËevanje navzoËega sosedstva kot podroËja, ki ga lahko oznaËimo z Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 6 Drugim. Ustvarjanje znaËilnosti etniËnih skupin skoz zgodovino ustvarja iluzijo o spremenljivosti, ki se je pogosto ne zavedajo Ëlani skupine, jasno pa je vidna zunanjim opazovalcem. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 359‡60) Pri oblaËenju t. i. narodnih nop gre za nadaljevanje neËesa, kar se je oblikovalo v preteklosti, in Ëemur danes lahko pripipemo će veË kot stopetdeset let dolgo zgodovino. Će Ëe povrpno od zunaj pogledamo na sam pojav, vidimo, da se je v oblikovnem in funkcijskem pogledu marsikaj spremenilo. A spremenilo se je za zunanje opazovalce; za ljudi, ki se oblaËijo v t. i. narodne nope in v njih paradirajo na raznih cerkvenih, gasilskih, vapkih idr. praznovanjih, se ni spremenilo skoraj niË. Izjave udelećencev teh parad, da se oblaËijo flnatanko tako kot njihovi predniki«, so povsem obiËajne in pele ob natanËnejpem sprapevanju in analiziranju fotografskega idr. gradiva Ëlovek opazi spremembe, ki so vse prej kot majhne. Pri ustvarjanju nacionalne identitete kot ene izmed identitet, ki ji sledi veËina sodobnega sveta, je pomembno ustvarjanje tradicij, ki se kot umetni konstrukti, sestavljeni iz izbranih dogodkov preteklosti, odmikajo od uteËenega toka in ustvarjajo dobro prepoznavne znaËilnosti. Z drugimi besedami, gre za ponovno ustvarjenje (poustvarjanje) preteklosti v sedanjosti. (Holy 1996, 91) In to je povsem jasno mogoËe zaznati tudi pri oblikovanju t. i. narodnih nop. Gre namreË za umetne konstrukte (umetno sestavljene oblaËilne forme), ki pogosto z oblaËilno dedipËino nimajo veliko skupnega, zaradi rabe v protokolarne namene in pod vplivom propagande pa sËasoma postanejo prepoznavne in se z njimi ljudje znotraj ‘mi’ skupin identificirajo. Zanimiv je npr. nastanek danes vsem znane pkotske nacionalne preobleke, od katere naj na tem mestu omenim le kilt ‡ oblaËilo, ki ga nosijo mopki, in pokriva del med pasom in koleni. Bolj sluËajno kot nakljuËno je v prvi polovici 18. stoletja Thomas Rawlinson, industrialec, ki je sodil k verski skupnosti kvekerjev, zaradi praktiËnih razlogov oblikoval to oblaËilo za svoje delavce. Pozneje ‡ v iskanju flprvobitnosti« ‡ so ©koti kilt prevzeli kot temelj kostumiranja za posebne potrebe, mu dodali barve, s katerimi so se identificirali, in nastala je nacionalna preobleka ‡ t. i. narodna nopa. (JućniË 1998, 238) Tudi za t. i. narodno nopo na Slovenskem je zanimivo, da je kot najznaËilnejpi element prevzela avbo, ki se je k nam razpirila z obmoËja, ki smo se mu ćeleli s preobleko zoperstavljati; t. j. iz nempko govoreËega prostora. Zanjo je će Trdina v 19. stoletju zapisal: flNeokusni, popastni lipp pritepel se je k nam iz ©vabarije, kar izpriËuje će samo ime.« (Trdina po MakaroviË 1970, 94) Eva Huseby-Darvas je ob razmipljanju o madćarski nacionalni identiteti ugotavljala, da ljudje opredeljujejo sami sebe skoz socialne zveze, in kot smo omenili će zgoraj, tudi skoz simbole, ki jih pri tem uporabljajo. Pomembno je, kako se ljudje oznaËujejo sami (samopripisovanje) in kako jih oznaËujejo drugi. (Huseby-Darvas 1995, 164‡5) Tudi ona kot temeljni element, ki je potreben za oblikovanje etniËne ali nacionalne identitete, poudarja potrebo po oznaËevanju Drugega, proti komur se je vedno znova mogoËe postavljati in se definirati v opoziciji z njim (Huseby-Darvas 1995, 166); tudi skoz obleko. Huseby-Darvas ugotavlja, da je po razpadu socialis- Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 7 Tudi otroci (posredno prek starpev) ob posebnih priloćnostih s (pre)obleko poudarjajo nacionalno, pokrajinsko oz. lokalno identiteto. Foto: Bojan Knific, RateËe, 15. 8. 2005 tiËnega rećima na Madćarskem leta 1989 postalo za Madćare bistvenega pomena vprapanje nacionalne ali etniËne identitete. (Huseby-Darvas 1995, 166) Geografski in geopolitiËni poloćaj Madćarske sta vedno prispevala k iskanju nacionalne identitete. Pot pa je bila pogosto tećavna in problematiËna ter vedno v razmerju do oblikovanja nacionalnih identitet Drugih; do oblikovanja nacionalnih identitet v sosednjih drćavah ali pa do izpostavljanja tistih, ki so ćiveli znotraj meja. Nacionalna identiteta se je oblikovala ob stereotipnih predstavah sebe in drugih. (Huseby-Darvas 1995, 181) T. i. narodne nope pa se kot oblika zunanjega manifestiranja identitet, med katerimi je bila v ospredju manifestacija nacionalne identitete, niso pojavljale le pri odraslih, ampak sorazmerno zgodaj će tudi pri otrocih. Leta 1865 npr. v Novicah lahko preberemo, da se je baronica s svojo hËerko oblekla v t. i. narodno nopo s peËo (po Knific 2003, 439), po prvi svetovni vojni pa zlasti v Ilustriranem Slovencu in drugih publikacijah, ki so objavljale fotografije, najdemo veliko takih, ki otroke kaćejo v variantah t. i. narodnih nop. A za vprapanje izpostavljanja otrok v funkciji manifestiranja nacionalne identitete tu ni dovolj prostora, saj bi zahtevalo svojo razpravo. Kljub vËasih nasprotujoËim se oznaËbam posebnosti, ki jih etnijam pripisujejo zunanji opazovalci, je skupina zmoćna sama oblikovati notranje izkupnje pripadnosti etniji, pri Ëemer je najpomembnejpi odgovor na vprapanje, flza koga se imamo«. EtniËnost namreË temelji na drućbeni zvestobi in izhaja iz RAZGLABLJANJA MJW clovekove potrebe po stalnosti in pripadnosti necemu, k izražanju in oblikovanju identitete pa pomaga (tako kot je bilo že veckrat zapisano) poudarjanje razlocevanja do Drugih. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 350) Od posameznikov in tradicije, ki je prisotna v posamezni skupini, je odvisna intenziteta izražanja identitete, clovekovo ravnanje pa zgovorno prica, ali je nekdo clan dolocene skupnosti ali ne. Raba razlocevanja je veliko bolj kot od geografske bližine odvisna od narave stikov z Drugimi, o cemer so pisali že zgoraj omenjeni avtorji, spremembe pa nastanejo šele, ko pride do stika z njimi, kar sproži samozavedajoce razlocevanje. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 361) Kar se tice kostumiranja za posebne potrebe, je bilo vsaj za oblikovanje in razvoj t. i. narodnih noš na Slovenskem, ki so imele funkcijo izpostavljanja Nas, zelo pomembno praznovanje 60-letnice cesarjevega vladanja leta 1908 na Dunaju. Ob praznovanju je bila na terenu sprožena dokaj obsežna akcija zbiranja podatkov o šegah in navadah, oblacilih ipd. (Knific 2003, 443) Zaradi cesarjeve želje, da bi se pokazali vsi narodi avstro-ogrske monarhije, pa so nastajale (oz. v primerih, ko so bile konstruirane že predhodno, so vsaj pridobivale pomen) variante t. i. narodnih noš na razlicnih obmocjih Slovenije. Zlasti v Beli krajini je mogoce zaslediti željo po razlocevanju sorazmerno majhnih predstavnih skupnosti. Ne zasledimo le želje razlocevanja Belokranjcev od drugih Slovencev, ampak tudi željo po razlocevanju pripadnikov dolocenih ožjih obmocij, celo vasi. Ustvarjene so bile nove lokalne tradicije (tudi v dedišcini oblacilnega videza), ki so se v ljudeh zakoreninile; nastale so t. i. predgrajska noša, t. i. semiška noša itd. Ne smemo pa misliti, da je to le stvar preteklosti in da tega v sodobnosti ni. Folklorna skupina iz Dragatuša je namrec pred dobrim desetletjem na podlagi rekonstrukcijske risbe oblacilnega videza prebivalke Dragatuša iz konca 19. stoletja ustvarila »uniforme«, s katerimi se clani skupine in tisti, ki to dejavnost spremljajo, postavljajo pred Drugimi. Etnicna identiteta od posameznikov in skupine zahteva vzdrževanje dovolj doslednega obnašanja, tako da drugi posameznika ali skupino lahko umestijo v socialno kategorijo, ki tako vedenje dopušca oz. narekuje. Za etnicno identiteto je, podobno kot za vsako obliko identitete, pomembno, kako je posameznik viden od zunaj - ne v zunanjosti, ampak od zunanjega sveta. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 366) Ceprav pri pogledu od zunaj ni mišljen clovekov zunanji videz, pa vseeno ta mnogokrat lahko predstavlja temelj razlocevanja. Že barva kože in nacin izražanja, oblacenja ipd. sporocajo pripadnost predstavnim skupnostim, ki za potrebe razlocevanja zavestno in nezavedno ustvarjajo pravila, ki se jih morajo clani skupnosti držati, ce ne želijo biti izloceni. Etnicna identiteta je navadno povezana s ponosom in predstavlja pozitivno stran, v nasprotju s tem pa s sramoto in z degradacije lahko spoznamo tudi negativno plat posameznih skupnosti. Vsaka skupina skuša doseci in oblikovati obcutek za clovecnost, dostojanstvo, samospoštovanje in upoštevanje pridobljenega položaja, saj v nasprotnem primeru prihaja do jasnih zamer in užaljenosti. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 375) mjfl RAZGLABLJANJ EtniËna identiteta je pogosto povezana z ranljivimi obËutki samospoptovanja ali potencialne niËvrednosti. Nekatere skupine so pe posebej obËutljive na pogled Drugih in svojo predstavo v javnosti. Druge skupine so bolj samozadovoljne in na ocene drugih manj obËutljive. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 376) Je pa ocenjevanje vsekakor pomembno, in vsak bi se rad navzven predstavil z najboljpim, predvsem z neËim, kar mu omogoËa razpoznavnost med Drugimi. Pri oblikovanju etniËne identitete so zato zelo uporabni elementi nekdanjih ćivljenjskih naËinov, ki pa jih je seveda za predstavljanje pred Drugimi treba ustrezno modificirati in prilagoditi manifestiranju ‡ ustvariti torej izmipljeno tradicijo. Iz dedipËine oblaËilnega videza so zato vzete sestavine, ki so na eni strani posebnost, po drugi pa imajo estetske kvalitete, dopadljive vsakokratni sodobni generaciji. »e teh dveh pogojev ne izpolnjujejo same po sebi, jih je treba floplemenititi« ‡ narediti fllepe«; z bistvenim znakom preteklosti, a nespregledljivo sodobnostjo hkrati. Tudi folklorne skupine, ki ob plesni, glasbeni, itd. poustvarjajo tudi oblaËilno dedipËino, se npr. po eni strani ćelijo (in se zaradi nastopanja na mednarodnih festivalih tudi morajo) prilagajati svetovnim trendom, po drugi pa hoËejo pred Drugimi poudarjati svoje posebnosti. Teh posebnosti pa je bilo v preteklosti manj kot bi si morda nekateri ćeleli. Razlike v naËinu oblaËenja pripadnikov razliËnih etniËnih skupin so bile pogosto veliko manjpe, kot jih kaćejo folklorne skupine (pe zlasti, Ëe gre za poustvarjanje izroËila s konca 19. in zaËetka 20. stoletja). Oblikovne razlike v oblaËilnem videzu je namreË bolj kot med etniËnimi mogoËe opaziti med drućbenimi skupinami in seveda v Ëasovnem razponu. Oblikovanje identitet je odvisno od Ëasa in prostora ter seveda od razmer, ki fltakrat in tam« veljajo v drućbi. Socialna identiteta se oblikuje na podlagi napega razumevanja, kdo smo mi in kdo so drugi, vzajemno s tem pa tudi drugi razumejo sebe in druge po enakem principu. (Jenkins po Brumen 1998, 72) In prav zato je vsak odraz identitete odvisen od socialnega in politiËnega okolja v doloËenem Ëasu in prostoru, za ustvarjanje identitete pa je pomemben odnos med Nami in Njimi. (Brumen 1998, 72) V Istri so, kot ugotavlja Brumen, doloËene razlike posledica razliËne etniËne pripadnosti, kaćejo pa se tudi na podroËju na tradiciji temeljeËega kostumiranja. ©avrinci so namreË svojo identiteto ustvarili na podlagi preteklosti, iz katere so vzeli posamezne segmente, jih poustvarili in idealizirali ter s tem postavili na polje folklorizma. (Brumen 1998, 79) Kot Druge so z redefinicijo preteklosti oznaËili Hrvate. (Brumen 1998, 81) Istra je na podroËju oblaËilne kulture tudi sicer v slovenskem merilu posebnost, saj so se pri ćenskah vse do srede 19. stoletja v vsakdanjem in praćnjem naËinu oblaËenja ohranile nekatere posebnosti v krojenju oblaËil (npr. krojenje zgornjih in spodnjih oblaËil s klinastimi vstavki), za katerega Jelka RibariË Radaup ugotavlja, da mu lahko sledimo od bronaste dobe. (Radaup RibariĘ 1997, 261‡284) Zaradi manj intenzivnega sprejemanja oblaËilne mode pri krojenju ćenskih oblaËil v Istri se je oblaËilni videz prebivalk tega dela slovenskega ozemlja bistveno razlikoval od naËinov oblaËenja drugih Slovencev. Posebnosti pa s tem ni konec, temveË se pravzaprav pele zaËenjajo, kajti ©avrinke so to posebno dedipËino oblaËilnega videza za posebne priloćnosti ohranile Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 8 vse do danapnjih dni, ko pravzaprav lahko spremljamo tovrsten razcvet. T. i. istrska nopa, ki bolj ali manj dosledno izrablja elemente oblaËilnega videza preteklosti, je v funkciji kostuma prisotna tako pri folklornih skupinah kot tudi pri skupinah, ki poustvarjajo inptrumentalno in vokalno glasbo; interpretacije najdemo na turistiËnih spominkih (miniaturnih kipcih ©avrink), prospektih ipd. OblaËilni videz posameznika, pa naj bo vsakdanji ali praćnji, lahko razumemo kot javno signaliziranje posameznikovega poloćaja v drućbi in njegovih veËplastnih identitet. (Ćagar 2004, 9) Pri kostumiranju (preoblaËenju za posebne priloćnos-ti) je pomembno zlasti slednje, saj je naloga preobleke (zlasti, Ëe razmipljamo o vlogi preoblek v okviru nacionalnega kos-tumiranja), da skoz drućbeno prepoznavne simbole izraća pripadnost doloËeni etniËni (nacionalni) skupnosti. In oblaËenje je ‡ seveda poleg tega, da oznaËuje razlike med spoloma ‡ moËno povezano z reprezentacijo etniËne in nacionalne identitete. (Nelson 1994, 4) MoË simbolov, med katerimi pomembno mesto poleg pisave zavzema obleka, nikakor ne smemo zanemariti, saj flponavzoËijo tistega ali tisto, kogar ali kar rep-rezentirajo«. (Anderson 2003, 187‡8) Obleka je bila zlasti v civilizacijah brez pisave pomemben signalizator v drućbenem in kulturnem ćivljenju. flPri konstruiranju identitete in manipulaciji z njo /…/ ima obleka dominantno vlogo kot vmesnik med ljudmi in njihovimi drućbenimi svetovi«. (Bean S. Susan 1998 po Anderson 2003, 188) Pri konstrukciji t. i. narodnih nop gre obiËajno za postavljanje oblike lokalne oblaËilne dedipËine na nadlokalno raven, lahko tudi nacionalno, s Ëimer postane nosilec (simbol) idej nacionalnega gibanja. (Storaas 1986, 145) Od pogostnosti njene rabe in njenega pojavljanja na razliËnih drućbenih poljih je odvisno, kako pomembno vlogo bo imela pri procesih oblikovanja nacionalne identitete. T. i. narodna nopa in druge sodobne oblike kostumiranja za posebne potrebe, ki obstajajo, jih pa zaenkrat tećko oznaËimo s sintagmo t. i. narodne nope, so paË flpriroËne« za rabo na razliËnih podroËjih manifestiranja identitet. Vsekakor lahko sklenemo z mislijo, da prepoznavanja pomenov nekdanjih in sedanjih naËinov oblaËenja ne bi bilo, Ëe ne bi bilo vzpostavljenega odnosa do Drugih, skoz katerega se oblikujejo veËplastne identitete. Drugi nam omogoËajo spoznavanje lastnih posebnosti, mi pa z novimi interpretacijami preteklosti (tudi z novimi interpretacijami oblaËilne dedipËine) in izmipljenimi tradicijami skrbimo, da bi tudi mi za tiste na oni strani ostali Drugi. Literatura: ANDERSON, Benedict 2003: Zamipljene skupnosti: o izvoru in pirjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis. BRUMEN, Borut 1998: Time, Space, and Social Construction of Identity. V: Bojan Baskar; Borut Brumen (ur.), MESS II. Ljubljana: Inptitut za multikulturne raziskave, 71‡83. DE VOS, George; Lola ROMANUCCI-ROSS 1995: Etnic Identity: Psychocultural Perspective. V: Lola Romanucci-Ross; George De Vo s (ur.), Ethnic Identity: Creation, Conflict, and Accommodation. (Tretja izdaja). 349‡379. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 9 RAZGLABLJANJA HANSSEN, Karen Tranberg 2004: The World in Dres: Anthropological Perspectives on Clothing, Fashion, and Culture. Annu. Rev. Anthropol. 33: 369-92. HARRISON, Simon 1999: Cultural bundaries. Anthropology Today 15(5), 10-13. HOLY, Ladislav 1996: The little Czech and the great Czech Nation: National identity and the post-communist transformation of society. Cambridge: University Press. HOFER, Thomas 1991: Construction of the ‘Folk Cultural Heritage’ in Hungary and Rival Version fo National Identity. Ethnologia Europaea 21, 145-70. HUSEBY-DARVAS, Eva 1995: The Search for Hungarian National Identity. V: Lola Romanucci-Ross; George De Vos (ur.), Ethnic Identity: Creation, Conflict, and Accommodation. (Tretja izdaja). 161-195. JUŽNIC, Stane 1993: Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. JUŽNIC, Stane 1998: »lovekovo telo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. KNIFIC, Bojan 2003: Vprašanje narodne noše na Slovenskem: Njen razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Etnolog 13 (2003), 435^-68. MAKAROVIC, Marija 1970: Vezena ženska pokrivala na Slovenskem. V: Ljudske vezenine na Slovenskem. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 57-138. MAKAROVIC, Marija; Magdalena KLARER 1987: Slovenska ljudska nopa v besedi in podobi: Slovenska Istra. (Drugi zvezek). Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. MATHISEN, Stein 1993: Folklore and Cultural Identity. V: Pertti J. Anttonen; Reimund Kvideland (ur.), Nordic Frontiers. Turku: Nordic Institute of Folklore, 35^-7. NELSON, Diane M. 1994: Gendering the ethnic-national question: Rigoberta Menchu jokes and the out-skirts of fashioning identity. Anthropology Today 10(6), 3-7. RADAUŠ RIBARIC, Jelka 1997: Ćenska narodna nopnja u Istri. Zagreb; Pazin: Institut za etnologiju i folkloristiku; Istarsko književno društvo »Juraj Dobrila«; »Josip Turci-novic« d. o. o. ROGELJ ŠKAFAR, Bojana 2003: Etnološki muzeji in nacionalna identiteta: Slovenski etnografski muzej. Etnolog 13/2003, 31-57. STANONIK, Marija 1990: O folklorizmu na splošno. Glasnik SED 30, \-\, 20-41. STRORAAS, Randi 1986: Clothes as an Expresion of Counter-Cultural Activity. Ethnologia Scandinavica 16, 145-158. ŽAGAR, Janja 2004: Pokrivala. Zbirka slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Datum prejema prispevka v uredništvo: 17. 9. 2005 OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 10 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 dr. Marija MakaroviË KULTURA - MOJA DOMOVINA Spoštovani gospodje, spoštovane gospe, dragi rojaki, drage rojakinje, vsi, ki vam je pri srcu z veliko zaËetnico napisana kultura! Verjetno je že kdo, ki je v poËastitev Slovenskega kulturnega praznika govoril s tega mesta v preteklih letih, takoj na zaËetku omenil, da piše v razliËnih slovarjih in enciklopedijah, kaj vse spada pod pojem kulture in tudi, da se vsebinske opredelitve med seboj precej razlikujejo. Morda je povedal tudi to, da so navedene obširne in do neke mere celo zelo ustrezne utemeljitve tudi v tistih enciklopedijah, ki so nastale v Ëasu in s podporo ideologij in režimov, ki so se uvrstili v zgodovino kot najveËji uniËevalci Ëloveštva in njihove kulture. SpriËo povedanega se vprašujem, kaj je z nami ljudmi tako narobe, da so napisane utemeljitve tako lepe, tako dobre, tako plemenite, skratka v samem vrhu kulture, naša dejanja pa so z napisanim v najveËjem nasprotju. In na ponovno vprašanje, zakaj je to tako, sem si odgovorila, da zato, ker nemalokrat manjka nam vsem resniËno prizadevanje, da bi živeli v stvarnem, resniËnem, ustvarjalnem, in ne razdiralnem, uniËevalnem razmerju do sveta in s tem tudi do samih seboj, da bi živeli v medsebojnem sožitju, ki vkljuËuje medsebojno enakovredno in enakopravno spoštovanje. In da bi se s tem namenom pokonËno, samozavestno, pa Ëeprav pod pezo razliËno težkih bremen in stisk, ki nas pestijo kot ljudi in kot narod, kot narodno skupnost, zavestno trudili, da bi bila kultura v resnici naša domovina. Take misli so se mi motale po glavi, ko sem zadnji mesec lanskega leta med pešaËenjem po Istri premišljevala, kako naj na proslavi v poËastitev najveËjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna zastavim govor, govor o kulturi, ki je, ali vsaj bi morala biti, naša domovina. Med pešaËenjem sem se tu in tam ustavila ob starosvetnih ograjah. Da, ob preprostih ograjah, ki so zložene skupaj iz veËjih in manjših neobdelanih kamnov. Tudi po veË deset metrov dolge ograje, ki še vedno prepredajo Istro in tudi del Krasa, so vedno gradili le mejaši zemljišË, ker so na ta naËin od sosednjega mejaša oddelili in ogradili svoje njive in pašnike, svojo zemljiško posest. S kamenjem, ki je med oranjem privrelo na dan, sta mejaša leto za letom, desetletje za desetletjem, vsak s svoje strani vešËe gradila, pa tudi dograjevala in popravljala ograjo, in tako nadaljevala delo svojih prednikov. Po nenapisanih pravilih sta zlagala kamenje le do take višine, da sta se lahko, Ëe se jima je zahotelo, po opravljenem delu ali pa med delovnim poËitkom, vsak s svoje 1 Govor je avtorica kot slavnostna govornica na povabilo rektorja Katolipkega doma prosvete Jožeta Kopeiniga 5. 2. 2006 predstavila v Tinjah na avstrijskem Koroškem, kjer je skupaj s koroškimi Slovenci in povabljenimi iz Slovenije praznovala slovenski kulturni praznik ‡ Prešernov dan. (op. uredništva). strani z eno roko naslonila na ograjo in se pogovorila, pa tudi dogovorila, kar je bilo potrebno. Takega ali drugaËnega ustnega dogovora, ki sta ga sklenila pri ograji, pa sta se samoumevno držala, sta ga samoumevno izpolnila. »eprav sem mimo teh zidov, kot jim pravijo v slovenski Istri, v italijanskem istrskem nareËju pa tudi muretti, hodila že niË kolikokrat, me je to pot dobesedno zaustavilo sicer preprosto spoznanje, da je vsaka ograja, ki je sestavljena iz tisoË in tisoË kamnov, preudarno in vztrajno delo dveh ljudi, stotine in stotine brezimnih ljudi, ki jih nisem in jih ne bom nikoli spoznala. Vendar ljudi, ki nam iz roda v rod podarjajo svoja sto in stoletna prizadevanja, ki se kažejo v preprostih, skromnih pa tudi veliËastnih spomenikih naše kulture. In tudi, da je takšen zid delo Ëloveških rok, delo dveh mejašev, ki sta se tako kot že njuni predniki ‡ vsak na svoji strani ograje, vsak na svojem košËku skrbno obdelane zemlje složno trudila za preživetje. Kljub težaškemu in z današnjimi besedami nemalokrat tudi stresnemu delu, Ëe se je bližala kakšna nevihta ali se je mudilo pospraviti pridelek, pa sta si tu in tam že med delom, veËinoma pa po opravljenem delu, vzela Ëas za pogovor, Ëas za dialog. Morda se že nestrpno vprašujete, kaj pa imajo opraviti roËno narejena ograja iz kamenja in preprosta kmeta ‡ mejaša, ki tratita Ëas s pomenkovanjem vsak na svoji strani ograje, z današnjim slavnostnim govorom, ki naj bi bil posveËen z veliko zaËetnico pisani Kulturi? In se tudi vprašujete, saj ograje vendar loËujejo, ne pa združujejo ljudi? Res je, Ëe ste mislili ograje nasploh, vam ne kaže oporekati. In Ëe ste mislili na ograje v naših glavah in srcih, prav tako ne. »e pa ste zaËutili v moji pripovedi o ograji, mejaših in njunem pogovoru ter samoumevnem izpolnjevanju njunih morebitnih dogovorov govorico razliËnih simbolov, govorico razliËnih pomenov, pa smo na isti poti. Kot etnologinji, ki skušam z raziskovanjem in obravnavanjem nekdanjih sestavin gmotne, družbene in duhovne kulture razumeti tudi njihove pomene za sodobne pojave in Ëloveka, ki je povezan z njimi, me vedno znova nagovarja povedna in pomenljiva govorica simbolov. Govorica prispodob, pa Ëeravno se kaže v še tako preprosti, že kar prvinski Ëlovekovi stvaritvi, kot je na primer roËno grajena ograja iz kamenja. Razume pa jo le tisti, ki ima, Ëe je tako sreËen, že od rojstva dano lastnost ali pa da si je z zavestnim trudom pridobil kulturo obËudovanja, kulturo spoštovanja in kulturo priznanja ustvarjalnim Ëlovekovim prizadevanjem. Nagovarja pa me tudi simbolika, ki se izraža v pretehtanem in skupnem grajenju ograj. Vendar le takih, ki na eni strani omogoËajo Ëloveku njegovo zasebnost, na drugi strani pa tudi možnost pogovora, možnost dialoga. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dragi moji rojaki in rojakinje, pa na kateri koli strani ograje že stojite, dovolite mi, da sem se tudi iz spoštovanja do vaše poslušalske zdržljivosti in potrpežljivosti odloËila nekoliko obširneje spregovoriti Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 11 OBZORJA STROKE le o treh temeljnih z našo, in Ëe hoËete tudi z obËeËloveško duhovno kulturo povezanih sestavinah, ki naj bi se kazale v naši kulturi spoštovanja Ëlovekovih, soËlovekovih ustvarjalnih prizadevanj, kulturi zasebnosti oziroma spoštovanja zasebnosti in kulturi pogovarjanja oziroma spoštovanju obljub in dogovorov, ki so povezani s kulturo dialoga. Najprej o kulturi spoštovanja in priznanja Ëlovekovih ustvarjalnih prizadevanj: O delu in ustvarjalnosti in njunih pomenih je bilo zlasti v svetovni literaturi že veliko napisanega in še veliko veË ‡ tako v domaËi kot svetovni literaturi ‡ tudi o preteklih in današnjih spomenikih gmotne in duhovne kulture, ki so pomniki Ëlove-kovih vsestranskih prizadevanj in ustvarjalnosti, pomniki njegovega duha in njegovega razuma. Pri prebiranju zadevne literature, Ëe izvzamem tisto, ki govori o potrebi zašËite in varovanja kulturnih spomenikov gmotne in duhovne narave, pa dobesedno pogrešam študije, ki bi se ukvarjale s tem, kakšen povratni pomen ima izražanje spoštovanja, priznanja in obËudovanja razliËnih stvaritev in njegovih ustvarjalcev tudi za samega Ëloveka, potemtakem za tistega Ëloveka, ki izrazi spoštovanje ali priznanje. Mnenja sem, da je prirojena lastnost, lahko pa tudi zavestno, vËasih z velikim trudom, Ëe že ne kar z romanjem v Canosso pridobljena sposobnost, da izraziš iskreno obËudovanje in prav tako iskreno priznanje dejanskim soËlovekovim prizadevanjem, velikega pomena za našo osebno rast, za našo osebno usklajenost s samim seboj in z obdajajoËim svetom. Prav spoštovanje, obËudovanje in priznanje veliËine sicer nadvse preprostega, vendar vztrajnega Ëloveškega dela, so bila tista Ëustva, ki so me preplavila, ko sem se na svoji rekreacijski pešpoti ustavljala ob istrskih kamnitih ograjah. Toda v nadaljevanju moje poti pa me je vedno bolj naËenjalo vprašanje, koliko resniËnega, osebno doživetega spoštovanja in priznanja sploh posveËamo takim in drugaËnim preteklim in današnjim Ëloveškim prizadevanjem in stvaritvam. »e povem po pravici, sem ne samo zase tudi na splošno ugotovila, da veliko premalo in predvsem, tudi premalo srËno in iskreno. Potemtakem je naša kultura spoštovanja, obËudovanja in priznavanja zelo neznatna, in v povezavi z njo tudi naše notranjosti ne napolnjuje resniËno dobro osebno poËutje, ki ga lahko nudi le skladnost, sozvoËje s Ëlovekom in vsekakor tudi z naravo. Samoumevno se nam zdi, da obËudujemo ali se vsaj delamo, da obËudujemo, na primer likovna dela svetovnih renesanËnih, baroËnih ali sodobnih mojstrov, slikarjev, kiparjev in arhitektov. Ko se znajdemo na domaËih tleh, je veËinoma konec obËu-dovanja. Ali pa obËudujemo in priznavamo prizadevanja samo tistim z našega vrta, onim z drugega vrta pa ne, in obratno. In Ëe se za primerjavo le za hipec ozremo še na domaËo in svetovno kulturno dedišËino. KmeËke, pa tudi veËino naše mestne arhitekture se res ne da primerjati z nekaterimi mogoËnimi srednjeveškimi stavbami in katedralami, prav tako se ne more primerjati kaka kmeËka, kaj šele kajžarska notranja oprema iz konca 19. stoletja s kako imenitno soËasno mešËansko in ne nazadnje tudi s kako moderno današnjo opremo. Tudi ne lesena ali glinasta skleda z dragocenim kitajskim porcelanom, pa tudi ne mlinËek za mletje kave z imenitnim elektriËnim mlinËkom, ali Ëe hoËete, spodnje perilo naših babic z današnjim preraËun- ljivo oblikovanim ženskim perilom. Tudi ne literarËenje preprostih ljudi z resniËno visoko literarno ustvarjalnostjo velikih pesnikov in pisateljev. Nenazadnje celo priznavamo, da je na težki poti k resniËno veliki ustvarjalnosti veË ravni Ëlovekove ustvarjalnosti in da so sicer redke, pa vendarle, na samem vrhu, druge pa ne. Zakaj ne bi tega prav iskreno priznali, da je to res tako. S tem bi samo pokazali širino svoje osebne kulture. Zato ne vem, zakaj nas popade skrajno onemogel obËutek manjvrednosti, Ëe nam prav s takimi velikimi stvaritvami kdo maha pred našim pragom, Ëeš, tvoj narod jih pa nima. Ali kot je napisal Boris Pahor v enem izmed svojih govorov na Prešernov dan, da so se nam take ‡ s sejanjem manjvrednostnih kompleksov povezane ‡ psihološke travme zarezale v mozeg, ko smo dopustili, da so nam cepili v dušo obËutek neveljavnosti, zavest majhnosti, ker nimamo ne Michelangela ne Raffaela. Imamo pa veliko drugih, v Ëasu in prostoru svojevrstno blešËeËih umetnin, ki so shranjene v naših cerkvah, galerijah in muzejih ali pa kje na prostem, ki se lahko kosajo s srednjeevropskimi stvaritvami, Ëe ostanemo na domaËih tleh. Imamo tudi Prešerna, Cankarja, Prežiha, Lipuša, JanËarja in druge ustvarjalce, ki so zrasli iz našega naroda, iz naših stoletnih hotenj in priËakovanj. Od nas samih pa je odvisno, ali bomo obËudovali samo s svetovno gloriolo obdane stvaritve ali pa bomo, Ëe že ne enako, pa z drugaËno, vendar še vedno s srËnostjo obËudovali stvaritve naših prednikov ali pa stvaritve naših sodobnikov. Ali pa, da se ob hkratnem obËudovanju nekaterih resniËno velikih umetnin ne bi tako zviška zmrdovali nad skromnejšimi in preprostejšimi domaËimi stvaritvami in vsakdanjimi dosežki. Saj menda nismo v resnici prepriËani, da bi se mi bolje izkazali. »e smo, potem moramo to dokazati. Tudi pesnik France Prešeren, v poËastitev katerega smo se danes tako polnoštevilno zbrali, se je v pesmi flApel in Ëevljar« dobesedno zmrdoval, Ëe že ne norËeval nad poskusi literarËenja sodobnikov. Vendar mu moramo priznati, da se je zmrdoval povsem upraviËeno, saj je sam pisal vrhunsko poezijo. Kaj pa kultura ograjevanja ali doloËneje povedano kultura zasebnosti in z njo povezano spoštovanje zasebnosti. Beseda ograjevanje ali Ëe parafraziramo Angleže, ki bi temu rekli flsplendid isolation«, zveni dokaj tuje. Predstavlja pa tako stanje, ko se Ëlovek v celoti ali pa le v doloËenih smereh dobesedno ogradi, zapre v svoj svet, ker ne želi, da bi se ljudje vtikali vanj. »e se ozrem po svoji deželici na sonËni strani Alp in tudi po svetu, bi rekla, da je pristala kultura zasebnosti in z njo povezana kultura spoštovanja zasebnosti prav tako na spodnjem klinu lestvice. V imenu ne vem kake novinarske svobode pišejo ‡ da se razumemo, nekateri, ne vsi ‡ novinarji in novinarke o takih in drugaËnih resniËno zasebnih podrobnostih iz življenja politikov, umetnikov in drugih znanih ljudi. In kar je še bolj nerazumljivo, oËitno veËino tistih, ki jim je namenjeno pisanje takih in drugaËnih abotnosti, to niti ne moti ali pa se celo strinjajo tudi s takim pisarjenjem; vse kaže, da samo zato, da se o njih piše, da se jim dviga publiciteta. »e se tu in tam obregnemo ob tak naËin poroËanja, imamo takoj na krožniku, Ëeš da je javna oseba in da so te podrobnosti nujne, ali pa vam postrežejo s svobodo govora in pisanja in še celo kako demokracijo pomešajo vmes. In še enkrat pribijejo, da je OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 12 obvešËanje o zasebnosti javnih ljudi potrebno. Vprašujem se Ëemu in za koga? Za vas, za mene, ki se mi zdi skrajno neokusno brskanje po njihovem zasebnem življenju, po njihovem, denimo zanje že tako boleËem težkem obolenju, in neprestano omenjanje nekaterih telesnih pomanjkljivosti, ki so povezane z morebitno porašËenostjo lasišËa ali telesno velikostjo. Ali ni za Ëloveka, ki dela v tem ali onem poklicu, najpomembneje, da dobro opravlja svoje delo, ali za Ëloveka, ki ga je izbralo ljudstvo, da dosledno, pošteno in moralno opravlja dolžnosti, ki so mu bile zaupane. Pa ne gre samo za kulturo spoštovanja zasebnosti znanih ljudi v tem trenutku Ëasa, ki ga živimo, gre tudi za kulturo spoštovanja naših rajnih duhovnih velikanov. France Prešeren svoje velike in nepotešene naklonjenosti do nedostopne in nedosegljive Primicove Julije res ni skrival, posvetil ji je celo eno izmed svojih najlepših pesnitev. Toda h kakšni osvetlitvi pesnikovega genija pa pripomorejo še druge podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja. Res zaËudeno ugotavljam, da se znajdejo na seznamu ljudi, ki hlastajo za Ëimbolj šokantnimi in žgeËkljivimi podrobnostmi celo znana in s kulturo tesno povezana imena. Saj vendarle pomeni z veliko Ërko napisana Kultura veliko damo, ki pod svoj plašË ne sprejme vsakogar, pa Ëeprav velja ali pa se sam razglaša za kulturnika. Zlasti ne tistega, ki ni sposoben varovati svoje zasebnosti in ki ne spoštuje zasebnosti drugih. Kultura pogovarjanja in dogovarjanja, kultura dialoga in kultura spoštovanja dane besede in dogovorov. O tem, kaj vse lahko vsebuje tako pogosto uporabljena in tudi v politiËne špekulacije in manipulacije izrabljana beseda dialog, ki je povzeta iz grških besed dialogos in dialegesthai, bi se dalo ‡ podkrepljeno s preteklimi in današnjimi zgledi ‡ govoriti ure in ure. Govoriti z žalostjo in boleËino, ogorËenjem in jezo, razumevanjem in nerazumevanjem. Tudi s skrušenostjo in z obžalovanjem, Ëe se spomnim na kako možnost, ko sem tudi sama prezrla pomen pogovarjanja ali pa nisem izpolnila dane, Ëeprav morda nepremišljeno dane obljube. Vendar vas ne bi želela obremenjevati s Ëustvenimi izbruhi, niti se ne želim spustiti na raven govorice razžaljenih in prizadetih. Kaj pa potem, saj se najbrž ne kaže ustavljati ob pomenu vsakdanjih pogovorov, pomenkovanj in klepetov ob kavi, Ëeprav bi o tej temi bržkone našli kako razpravo v kateri od domaËih ali tujih družboslovnih revij. Kaže pa se ustavljati ob dogovarjanju in predvsem ob izpolnjevanju danih obljub. V zgodovini Ëloveštva in tudi v zgodovini slovenskega naroda je imela ustno dana obljuba, sklep ali dogovor, prav tako kot v zgodovini drugih narodov, svoje Ëastno mesto. Zakaj izpolnjevanje dane besede je bilo stvar osebne Ëasti in poštenja preprostega, nepismenega Ëloveka, prav tako kot je bilo stvar osebne Ëasti in poštenja pismenih velikašev. Vprašujem se, koliko vsakdanjih, pa vendarle neizpolnjenih obljub in dogovorov imamo na duši in vesti, Ëeprav smo pre-priËani, da je z našo zadevno kulturo vse v redu, Ëe že ne sploh v najlepšem redu. In še bolj zaËudeno, razoËarano in globoko prizadeto se na pragu 21. stoletja vprašujem: zakaj nas obdaja množica predpisov, ki naj bi varovali Ëlovekove pravice, in med njimi posebej tistih uradno v državnih pogodbah napisanih dogovorov ali Ëlenov o pravicah narodov, ki bi se morali po Ërki besede in po Ërki zakona izpolnjevati, pa se meni niË tebi niË ne izpolnjujejo. Ne izpolnjujejo in kršijo se dogovori in Ëleni, ki bi morali samoumevno, condito sine qua non veljati v vseh tistih državah, ki se imajo za pravno državo in kot take tudi veljajo. »e to ni tako, se je treba postaviti za svoje pravice. Meni osebno so vedno svetli vzor Južni Tirolci, ki so si svoje državljanske pravice izborili preudarno, samozavestno in s skupnim nastopanjem ob veliki pomoËi, da ne reËem, že kar genialnih, premoËrtnih diplomatskih in našega posnemanja vrednih potezah matiËne države Avstrije. »e se ne motim, tudi v povezavi z dvojeziËnimi krajevnimi napisi. In ker je Avstrija pravna država, je samoumevno, da v svoji državi izpolnjuje take in drugaËne dogovore. V primeru, da katera koli pravna država ne izpolnjuje dogovorov, pa se kaže strinjati z ugotovitvijo slovenskega poslanca, ki se ni izražal v visoko spre-nevedavem diplomatskem jeziku, da taka država ni pravna država. »e se odmaknem od že kar zgodovinsko legendarne teme dogovarjanja o dvojeziËnih napisih, kaj pa dialog med samimi Slovenci, ki smo zdaj združeni v Evropski skupnosti? Bojim se, da izgubljamo svojo življenjsko moË, tako zelo potrebno za ohranjanje naše skupne slovenske narodne biti, v nepotrebnih in neproduktivnih politiËnih in strankarsko obarvanih bojih za oblast, denar in prestiž. Na ravni narodne skupnosti postajajo te motnje prestiža, Ëe uporabim besedo slovenske psihiatrinje Darje Boben, ki je z njo opredelila raznoliËne osebnostne s tekmovalnostjo povezane motnje, že prav travmatiËne in razdiralne. Opredeliti bi se dale s prispodobo, ki sem jo slišala v svojih mladih letih: fl»e pri Slovencih nekdo nekaj naredi, takoj oglasi se jih drugih tristo, ki bi to bolje, ki bi to drugaËe naredili.« Naj še dodam, da se jih oglasi tudi na avstrijskem Koroškem drugih tristo, ki se sploh ne bi prizadevali za Slovencem nepomembne (dvojeziËne table), ampak za Slovencem veliko bolj pomembne reËi. »akamo, da stopijo pred ljudi, ki jim zaupajo, in se zaËnejo s pametjo in srcem boriti za tiste veliko bolj pomembne zadeve. In storili bomo najveË, kar lahko storimo za slovenski narod na Koroškem, da jih bomo podprli ali pa vsaj ne ovirali pri njihovih prizadevanjih. Nazadnje polagam na oltar najveËje narodove Kulture še besedo o svojem, o našem slovenskem maternem jeziku. Ali ga sploh še cenimo kot kulturno vrednoto, ki se je stoletja in stoletja oblikovala v ustih otrok, mladine in zrelih ljudi, da danes sploh lahko govorimo o naši slovenski kulturi. Saj je treba dandanes znati, govoriti, obËudovati in ceniti tudi tuje jezike. Toda samo v svojem, tvojem, našem slovenskem maternem jeziku tako lepo odzvanjajo vse besede in zlasti besede ljubezni, ki smo jih slišali že ob materinih prsih in vËasih tudi ob oËetovem ljubkovanju. Besede ljubezni, ki jih je pel narodu in svoji veliki ljubezni naš veliki pesnik France Prešeren. Besede ljubezni, ki iz davnine v sedanjost združujejo moškega in žensko. Besede, ki nam pomagajo, da se v prvobitni naklonjenosti sklonimo drug k drugemu, ko izgovarjamo najlepše besede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, preproste in neizumetniËene besede flrad te imam, rada te imam«. Besede, ki rušijo vse ograje v naših srcih in našem razumu, ki nam iz roda v rod pomagajo, da se ohranjamo kot ljudje in kot Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 13 OBZORJA STROKE nosilci z veliko zaËetnico napisane Kulture. Dragi moji bratje in moje sestre: Rada vas imam! Še kako dobro se zavedam, tudi v imenu tiste poniglave politike naših slovenskih državnikov, ki se tega sploh ne ali pa premalo zavedajo, da je vaš obstoj na senËni strani Alp še kako povezan tudi z našim obstojem na sonËni strani Alp. In da ‡ goreËe upam, da do tega ne bo prišlo ‡ ko boste v vašem boju za slovenski jezik in narod omagali vi, smo na vrsti mi na sonËni strani Alp. In prisrËna hvala, ker z vami, ki ste neskonËno prekaljeni in preizkušani v boju za obstanek slovenskega naroda in jezika, lahko obhajam naš najveËji Slovenski kulturni praznik ‡ Prešernov dan. Datum prejema prispevka v uredništvo: 20. 2. 2006 Strokovni Ëlanek/1.04 Zvezda Delak Koćelj SODOBNI VIDIKI DOMA»IH IN MEDNARODNIH PREDPISOV TER DOKUMENTOV NA PODRO»JU VARSTVA KULTURNE DEDI©»INE Financiranje in vloga lastnika IzvleËek Evropska unija, katere del smo od leta 2004, je pristojnosti s podroËja kulture, varstva kulturne dedipËine in urejanja prostora prepustila posameznim drćavam. Le varstvo okolja, ki se tiËe tudi kulturne dedipËine, je eno od kljuËnih podroËij skupne evropske pravne ureditve. Mednarodne konvencije s podroËja varstva1 kulturne dedipËine neposredno zavezujejo podpisnice k njihovemu izvajanju. Vrsta deklaracij in resolucij z varstvenega podroËja kot politiËnih dokumentov usmerja in zavezuje k operativnim dejanjem v prid varstva. Prispevek ugotavlja nape dejansko (prepoËasno) sledenje tem dokumentom in ugotavlja nape pomanjkljivosti in (pe neures-niËene moćnosti) pri uveljavljanju vloge lastnika, kakor tudi ustreznega financiranja varstvene dejavnosti, tako v varstveni zakonodaji kakor tudi osrednjih drćavnih dokumentih. Abstract The European Union, which Slovenia joined in 2004, leaves the responsibilities in the field of culture, cultural heritage protection and spatial planning to the individual states. Only the environment protection related also to cultural heritage is one of the key fields of the acquis communautaire. International conventions covering cultural heritage protection2 directly oblige signatories to implement them. A number of declarations and resolutions in the field of protection as well policy documents provide guidelines and impose obligations to take steps towards protection. This contribution examines our present too slow compliance with these documents, as well as our deficiencies and (yet unrealised possibilities) in the establishment of the role of the owner, and also in providing suitable financing of the protection activity both in the protective legislation and in key national documents. Uvod Zaradi drćavnotvornega pomena kultura ni bila prenesena na podroËje, s katerim bi se ukvarjala Evropska unija, ostala je v pristojnosti nacionalnih drćav. Edina izjema je kulturno sodelovanje (v pomenu tako imenovane subsidiarnosti), ki dopupËa Evropski uniji, da se vanj vkljuËuje s programi. flDejavnost skupnosti je namenjena spodbujanju sodelovanja med drćavami Ëlanicami in, Ëe je to treba, podpiranju in dopolnjevanju njihove dejavnosti na naslednjih podroËjih: • izboljpevanje poznavanja in razpirjanja kulture in zgodovine evropskih narodov; • ohranjanje in varstvo kulturne dedipËine evropskega pomena; • nekomercialna kulturna izmenjava; • umetnipko in knjićevno izraćanje, tudi na avdio-vizualnem podroËju.«3 1 Varstvo: kot prevod iz angl. protection je podrejen pojem in obsega zakonsko, upravno in strokovno dejavnost. Ohranjanje: kot prevod iz angl. conservation je najpirpi pojem. Zdrućuje vse vrste politik, strategij, zakonskih, upravnih in tehniËnih ukrepov in dejavnosti v povezavi z dedipËino. Zašcita: kot prevod iz angl. preservation pomeni konkretne ukrepe in aktivnosti, katerih namen je prepreËevanje nećelenih sprememb in slabpanja stanja dedipËine. 2 Protection (in Slovene varstvo) is a subordinate term and encompasses legal and professional activities and those connected to public administration. Conservation (in Slovene ohranjanje) is the widest term. It encompasses all sorts of policies, strategies, legal, public administration and technical measures connected to the heritage. Protection (in Slovene zašcita) means the concrete measures and activities, the intention of which is to prevent undesired changes and worsening of the condition of heritage. 3 128. Ël. Pogodbe o Evropski Uniji (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe št. 7104). Ta Ëlen se bo predvidoma prenesel tudi v t. i. Ustavno pogodbo Evropske unije. OBZORJA STRO Kakor kultura, je tudi urejanje prostora v Evropski uniji prepupËeno posameznim drćavam. Le varstvo okolja je eno kljuËnih podroËij skupne evropske pravne ureditve, ki se tiËe tudi trajnega ohranjanja nepremiËne kulturne dedipËine. Kultura si je le tećko in poËasi pridobila svoj prostor v skupni evropski politiki s tremi kulturnimi programi, ki so se leta 2000 zdrućili v enotno Kulturo 2000 s simboliËnim proraËu-nom. Vsa velika sredstva za kulturo so se posredno zagotavljala prek drugih programov, predvsem strukturnih skladov. Vzpostavili so jih leta 1989 kot mehanizem, s katerim naj bi dosegli enakomernejpi regionalni razvoj in uveljavili podporo programom in projektom na podroËjih: zaposlovanja, regionalnega razvoja, turizma, informativne tehnologije, socialne integracije, kakovosti ćivljenja. Zaradi slabe organiziranosti ob zapletenih mehanizmih in visokih zahtevah glede priprave projektne dokumentacije so bile drćave (pe posebno) kandidatke bolj ali manj (ne)uËinkovite pri konkuriranju za evropski denar v Kulturi 2000. Pri nas uspepno razvijamo projekte predvsem na podroËju revitalizacije kulturnih spomenikov in koncipiranja multimedijskih centrov. Podlaga za nape zajemanje iz strukturnih skladov je Drćav-ni razvojni program 2002‡20064 z jasnimi prioritetami: konkurenËnost gospodarstva, razvoj Ëlovepkih virov in regionalni razvoj. Zastavljen je bil na podlagi evropskih navodil: kakor v Evropski uniji, je tudi tu kultura vkljuËena posredno, prek splopnih ciljev, kar pomeni moćnost Ërpanja sredstev le prek pirpih projektov. Zakaj tak uvod? Opozoriti ćelimo na nove naloge kulture in dejavnosti, ki se varstveno ali kako drugaËe većejo na kulturno dedipËino in ki smo jih prisiljeni spoptovati in sprejeti. Po drugi strani pa nam tudi prinapajo doslej pe nepoznane moćnosti. Po poskusih ideolopke instrumentalizacije kulture v nekdanjem politiËnem sistemu, nam ob napi neaktivnosti oziroma neupoptevanju novih dejstev preti ali pretirana ekonomizacija ali marginalizacija nape dejavnosti. »e prenesemo predstavljena dejstva na podroËje varstva kulturne dedipËine, bomo laćje opredelili bojazni glede omenjene odrinjenosti in neuËinkovitosti napega delovanja, Ëe će ne razvoja in uspepnosti delovanja varstvene dejavnosti. Mednarodni predpisi in dokumenti, ki obravnavajo varstvo kulturne dedipËine Kot je znano, slovenska ustava omogoËa neposredno izvajanje doloËb mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Slovenija. Konvencije, deklaracije in resolucije s podroËja varstva kulturne dedipËine kot politiËni dokumenti usmerjajo in zavezujejo podpisnice v operativno delovanje v prid varstva. Od samega njihovega izvajanja, prilagoditve in ustrezne konkretizacije domaËih predpisov ter strokovne usposobljenosti varstvene stroke je odvisna uspepnost neposrednega varstva. Slovenija kot drćava kljub podpisom in ratifikaciji pe vedno ni pristopila k izvajanju nekaterih starejpih priporoËil, predvsem s podroËja celostnega ohranjanja stavbne in naselbinske dedipËine ter varovanih obmoËij, ki so skupno delo narave EGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 14 in Ëloveka kot delov kakovostnega ćivljenjskega bivalnega okolja. Ti dokumenti se v Evropi pripravljajo od srede sedemdesetih let 20. stoletja. Će leta 1976 je Odbor ministrov Sveta Evrope v posebni resoluciji priporoËil vladam drćav Ëlanic, naj svoje notranje sisteme zakonov in predpisov prilagodijo zahtevam flcelostnega ohranjanja« stavbne dedipËine,5 kar je dobilo vso strokovno in politiËno uveljavitev v Granadski,6 Maltepki7 in Evropski krajinski8 konvenciji. Za izvedbo naËel in vodil iz predstavljenih krovnih dokumentov Svet Evrope pripravlja pe posebna priporoËila za najpomembnejpa podroËja, vezana na celostno ohranjanje dedipËine, kot npr.: izobraćevanje strokovnjakov, pospepevanje obrti, vezanih na obnovitvene posege, dokumentiranje, traj-nostni razvoj9 (tudi) turizma, varstvo dedipËine pred naravnimi nesreËami, propadanjem, onesnaćevanjem, nezakonitimi dejanji, do usmeritev za varstvo posameznih tipov dedipËine. Neizvajanje ratificiranih konvencij in vrste priporoËil, ki urejajo posamezne vidike dejavnosti, zvrsti dedipËine ali varstvenih ukrepov, je posebno zaskrbljujoËe pe zato, ker novejpe evropske usmeritve nadgrajujejo takrat zastavljeno celostno ohranjanje dedipËine z novimi zahtevami. Slovenija pe ni obvladala temeljnih vepËin takega pristopa, nedvomno tudi zaradi dejstva, da se resor kulture ne zaveda svoje iniciativne vloge pri tem. Za uveljavljanje konvencij so nujne veËja vloga drćave, posebne strategije in prilagoditve na podroËju varstva in ohranjanja dedipËine, s poudarjeno odgovornostjo prostorskega in razvojnega naËrtovanja ter prilagoditve kulturne, okoljske in prostorske politike. V mednarodnem politiËnem in strokovnem prostoru se je v zadnjih 30 letih poveËal pomen kulturne dedipËine, strokovni 4 Ministrstvo za gospodarstvo, Državni razvojni program 2001-2006 (predlog). Ljubljana 2001. 5 Council of Europe, Resolution (76) 28 concerning the adaptation of laws and regulations to the requirements of integrated conservation of the architectural heritage. V: European cultural heritage (Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 199-207. 6 Council of Europe, Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe (Granada, 3 October 1985) (ETS No. 121) and explanatory report. Nav. delo, 109-130. 7 Council of Europe, Convention for the Protection of the Archeological Heritage (revised) (Valletta, 16 January 1992) (ETS No. 143) and explanatory report. Nav. delo, 131-150. 8 Council of Europe, European Landscape Convention (Florence, 20 October 2000) (ETS No. 176) and explanatory report. Nav. delo, 151-174. 9 Trajnostna raba dedišcine je raba dedišcine le na nacin in v obsegu, ki dolgorocno ne povzroca izgube spomeniških lastnosti, tako da ostaja neokrnjena njena sposobnost zadovoljevanja kulturnih potreb in pricakovanj sedanje in prihodnjih generacij. Trajnostni razvoj dedišcine je zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bile s tem okrnjene možnosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb po dedišcini, ki bodo predvidoma vecje. Trajnostni razvoj dedišcine je kontroliran razvoj, omejen tako, da ne povzroca njene degradacije. Predpostavlja poznavanje dedišcine kot neobnov-ljivega ustvarjalnega vira, njegovo rabo do dolocenih mej in usmerjanje gospodarsko-družbenega in prostorskega razvoja s ciljem trajne ohranitve dedišcine. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 15 OBZORJA STROKE interes se je prenesel tudi na druge kulturne in zgodovinske (ne dedipËinske) znaËilnosti ćivljenjskega okolja. Pojmovanje dedipËine kot omejitvenega dejavnika za nove izzive je će daleË presećeno. Po prvem sreËanju vodij vlad in drćav Ëlanic Sveta Evrope10 se pospepeno uveljavljajo nova idejna izhodipËa v Svetu Evrope in Evropski uniji (pe posebno v okviru delovanja evropskih kulturnih ministrov), katerih rezultat je tudi posodobitev pojmovanja kulturne dedipËine in nove smeri njenega varstva in ohranjanja. Povezane so z uveljavljanjem nove politiËne vloge dedipËine,11 tako tudi vloge dedipËine kot dejavnika ekonomskega, drućbenega povezovanja in trajnostnega razvoja kot ene najveËjih potreb razpirjene Evrope12 ter konËno vlogo dedipËine pri odgovoru na izzive globalizacije.13 Vsi ti dokumenti tudi bolj ali manj neposredno opozarjajo na potrebo ‡ poleg osrednje vloge lastnika pri odloËanju o vseh postopkih v zvezi z dedipËino ‡ za vzpostavitev ugodnih pogojev za obnovitvene posege lastnikom ali drugim financerjem dedipËine ter njihovo ustrezno upravljanje. Slednje pobude vsebujejo tudi Evropska prostorska razvojna perspektiva,14 Vodilna naËela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine15 kakor tudi Evropski vodiË po podećelski stavbni dedipËini.16 ©e posebno pa postavlja v ospredje Ëloveka kot lastnika, uporabnika, financerja, obËudovalca, naËrtovalca ipd. Okvirna konvencija Sveta Evrope o pomenu kulturne dedipËine za drućbo.17 Nove, dodatne vsebine in vidiki kulturne dedipËine, opredeljeni v naptetih dokumentih, ob omenjeni piritvi strokovnega zanimanja na vse kulturno okolje, pogojujejo in narekujejo dodatne zadolćitve tudi etnologom. Dopolniti in utemeljiti jih moramo tudi z Univerzalno deklaracijo o kulturni raznovrstnosti18 in s Konvencijo o varstvu nematerialne kulturne dedipËine.19 Najkonkretnejpe gradivo, ki opredeljuje ukrepe za podporo financiranja varstva stavbne dedipËine, je PriporoËilo 6. Odbora ministrov pt. R (91).20 Podrobneje definira finanËne ukrepe, kot npr. podpore, posojila, obdavËevanje in posebne ukrepe za podpiranje sponzorstva posameznikov, podjetij in ustanov. flUkrepe za ohranitev in ponovno oćivitev«, ki so upoptevali tudi izkupnje in moćnost finanËnih spodbud lastnikom dedipËine, smo podrobneje obdelali v Tretjem skupnem poroËilu o zgodovinskih sredipËih Regij Delovne skupnosti Alpe-Jadran.21 Med drugim je tudi Parlamentarna skuppËina Sveta Evrope leta 2003 sprejela Resolucijo o davËnih olajpavah za dejavnost ohranjanja kulturne dedipËine.22 DomaËi predpisi in dokumenti, ki urejajo varstvo kulturne dedipËine Okvir ureditve podroËja varstva kulturne dedipËine pri nas omogoËa Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo.23 Sedanja institucionalna ureditev dejavnosti varstva kulturne dedipËine temelji na doloËbah Zakona o varstvu kulturne dedipËine.24 Zakon opredeljuje pravico do odpkodnine (52. Ël.) lastniku spomenika, Ëe se mu zaradi varstvenega rećima poslabpajo pogoji za gospodarsko izkoripËanje spomenika, in tega ni mogoËe nadomestiti z drugo dejavnostjo v okviru opredeljenega varstvenega rećima. Lastnik spomenika ima pravico do vlaganja javnih sredstev (53. Ël.), Ëe zahtevajo vzdrćevanje ali posegi v spomenik zaradi njegovega varstva ali prenove izredne stropke, ki presegajo gospodarsko korist in obiËajne stropke vzdrćevanja. Kljub dejstvu, da zakon opredeljuje flohranjanje in varovanje dedipËine kot skrb vseh in vsakogar« ter vsebuje doloËbo, da je fldedipËino treba ohranjati in varovati v vseh okolipËinah« (4. Ël.), ne obstaja noben zakonski mehanizem, ki bi zagotavljal financiranje kulturne dedipËine tako glede spomenipkih lastnosti kakor fiziËnih struktur nepremiËnin. 10 Council of Europe, First Summit (Vienna, 8‡9 October 1993). Excerpt from the Final Declaration. V: European cultural heritage (Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 15. 11 Council of Europe, Fourth European Conference of Ministers responsible for the Cultural Heritage (Helsinki, 30‡31 May 1996). Helsinki Declaration, Resolution No. 1, No. 2. Nav. delo, 43‡49. 12 Council of Europe, Second Summit (Strasbourg, 10‡11 October 1997). Excerpt from the Final Declaration. Nav. delo, 16. 13 Council of Europe, Fifth European Conference of Ministers responsible for the Cultural Heritage (Portoroć, Slovenia, 6‡7 April 2001). Declaration, Final Declaration, Resolution No. 1, No. 2. Nav. delo, 50‡59. 14 European Union, Informal Council of Ministers responsible for Spatial Planning, European Spatial Development Perspective. Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the European Union. Potsdam 1999, European Commission. 15 Council of Europe, European Conference of Ministers responsible for Regional Planning, Guiding Principles for Sustainable Spatial Development of the European Continent. Council of Europe Publishing. Hannover 2000. 16 Council of Europe, European Conference of Ministers responsible for Regional Planning, European Rural Heritage Observation Guide. Ljubljana 2003. www.coe.int/T/E/Cultural_Cooperation/ Environment/CEMAT 17 Council of Europe, Committe of Ministers, Draft Framework Convention on the value of Cultural Heritaeg for society and its Explanatory Report. Faro 2005. 18 UNESCO, Universal Declaration on Cultural Diversity. UNESCO 2001, Paris 2002. 19 UNESCO, Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural heritage. Paris 2003. http://www.portalunesco.org/culture 20 Council of Europe, Recommendation No. R (91) 6 on measures likely to promote the funding of the conservation of the architectural heritage. V: European cultural heritage ( Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 251‡258. 21 Delovna skupnost Alpe-Jadran, Tretje skupno poroËilo o zgodovinskih sredipËih, flUkrepi za ohranitev in ponovno oćivitev«. Gradec 2003, 60‡72. 22 Council of Europe, Steering Committee for Cultural Heritage (CDPAT), Recommendation 1634 (2003) of the Parliamentary Assembly on Tax incentives for cultural heritage conservation (tipko-pis), Strasbourg 2004. 23 Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, pt. 96/02). 24 Zakon o varstvu kulturne dedipËine (Uradni list RS, pt. 7/99). OBZORJA STRO Ćal se le redki zavedamo dejstva, da je varovanje in ohranjanje vrednot kulturne dedipËine mogoËe uspepno izvajati le v primeru, da se v nacionalnih politikah na podroËjih, ki zadevajo dedipËino, uveljavi smotrnost ohranjanja obstojeËega stavbnega sklada tudi kot dokazane ekonomske kategorije. Politika urejanja prostora in gospodarskega razvoja mora v svoja temeljna izhodipËa prevzeti veliko pirpi obseg varovanja kulturne dedipËine kot doslej. VeËplastni uËinki take politike se bodo pokazali pele v daljpem Ëasovnem obdobju in bodo nedvomno dopolnili uspepnost varstvenih naËel in vlaganj, ki se sicer napaËno kaćejo kot zgolj oćje varstveno podroËje. Naj komentiram to trditev: kulturna dedipËina je praviloma plod dolgotrajnega razvoja in ne nekega ‘ad hoc’ nasilno zastavljenega dejanja, kot se (pre)pogosto poraja ali naËrtuje danes. Pomeni dolgoroËno, trajno vrednost v razmerju do sodobnih, praviloma izsiljenih posegov (kot npr.: novogradnje, predelave, rupenja, namerno zanemarjanje stavb zaradi ppekulacij z zemljipËi), katerih uËinke ne moremo vnaprej ustrezno ovrednotiti. Direktorat za kulturno dedipËino koordinira25 (so)financiranje obnov razglapenih kulturnih spomenikov s proraËunskimi sredstvi Ministrstva za kulturo s seznama flKulturnega tolarja«, spomenikov v lasti Republike Slovenije, dalje spomenikov v lasti lokalnih skupnosti, verskih skupnosti in spomenikov v lasti drugih pravnih in fiziËnih oseb na podlagi razpisa. Ugotavljamo zmanjpevanje vsote sredstev za zadnji sklop spomenikov na raËun prvih dveh. Podatki o vlaganju sredstev drugih financerjev, to je obËin, Rimskokatolipke cerkve in lastnikov v vzdrćevanje in obnovo kulturnih spomenikov, ki se ne sofinancirajo iz drćavnega proraËuna, niso popolni. Grobe ocene prispevkov zasebnih vlagateljev so v zadnjem desetletju dosegle do 1/4 sredstev, ki jih za obnovo in vzdrćevanje namenjajo drćava in obËine. Ocenjujemo, da se ta deleć v zadnjem Ëasu poveËuje in se bo predvsem zaradi tega, ker subvencije iz javnih sredstev ne krijejo vseh stropkov, pe poveËeval. Po drugi strani so drćavne pomoËi (kakor tudi lokalnih skupnosti) namenjene pretećno programom obnov in strokovno vprapljivim rekonstrukcijam spomenikov. Zaradi pomanjkljive koordinacije tudi niso znani podatki o vlaganjih drugih resorjev (programi za razvoj podećelja, investicije v polstvo, zdravstvo, javno upravo itd.). VeËja koordinacija na tem podroËju je nujna zaradi pridobitve finanËnih podpor iz strukturnih skladov Evropske unije. Kot je reËeno v uvodnem poglavju, drćava in veËina obËin (pe) nimajo mehanizmov za podpiranje rednega ali investicijskega vzdrćevanja posameznih spomenikov, dedipËine in obmoËij. Ta je z gospodarskega in varstvenega vidika vsekakor uËinkovitejpi kot vlaganje v obnove in rekonstrukcije rupevin ali tećko repljivih spomenikov. PodroËje finanËnih podpor za zasebnike (fiziËne in pravne osebe) in lokalnih skupnosti, ki ćelijo vlagati v vzdrćevanje in obnovo kulturne dedipËine, je v Sloveniji med najbolj zanemarjenimi podroËji kulturne politike. Kljub finanËnim EGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 16 obremenitvam, ki jih zakonska doloËila nalagajo lastnikom in uporabnikom spomenikov, drćava zanje zaenkrat ne priznava drugih finanËnih olajpav kot tistih, ki jih je nudil splopni fiskalni rećim v okviru zakonodaje in jo je urejal davek na dohodnino, davek na dobiËek pravnih oseb, davek na dodano vrednost ipd. Edini izjemi sta Zakon o dedovanju in zaenkrat pe veljavni Zakon o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljipË, kjer je dejstvo, da gre za kulturni spomenik, razlog za doloËene davËne olajpave. Pri nas sponzoriranje varstva nepremiËne kulturne dedipËine s strani podjetij skoraj ne obstaja, deloma zaradi slabo razvite zavesti o pomenu dedipËine, deloma zaradi tega, ker so bile pravne osebe opropËene davka na dobiËek le do skupne vipine treh tisoËink dohodka. Zasebniki so z novo davËno zakonodajo opropËeni do vipine dveh (prej treh odstotkov) dohodnine od sredstev, ki jih namenjajo v Ëlovekoljubne in splopno koristne namene, med katerimi je upoptevana tudi obnova kulturnih spomenikov. Financiranje ohranjanja kulturne dedipËine, ki ni spomenik, je predvsem stvar lastnikov oziroma investitorjev posegov v prostor. Na podlagi sprejetih zakonskih in mednarodnopravnih obveznosti nape drćave, ki se, kot će predstavljeno, nanapajo na celostno varstvo26 stavbne in arheolopke dedipËine, nekateri investitorji zagotavljajo tudi financiranje tistega dela posegov, ki je potrebno za ohranitev dedipËine. flAnaliza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev«27 v usmeritvah in ukrepih poudarja potrebo po uvedbi novih, dopolnilnih mehanizmov drćavnega subvencioniranja obrestnih mer za posojila, namenjenih za vzdrćevanje in obnovo kulturnih spomenikov. Ukrepi predvidevajo tudi izboljpanje stanja na podroËju davËnih olajpav za lastnike kulturnih spomenikov (davek na dohodek, davek na premoćenje, pri lokalnih dajatvah, davek na prenos lastniptva ‡ v primeru dedovanja ali darovanja itd.). V analizi so tudi opredeljeni ukrepi izboljpanja stanja na podroËju sponzoriranja dedipËine ter mecenstva z davËnimi spodbudami in drugimi metodami, ki bi podpirale sponzorske ustanove, v katerih bi zdrućevali sredstva za financiranje razliËnih oblik varstva dedipËine. Predvideni ukrepi so usmerjeni v oblikovanje sklada kulturne dedipËine (će dvakrat neuspelo oblikovanje!), pritegnitev vseh 25 Po ukinitvi Uprave RS za kulturno dedišcino s 1. 1. 2004 pokriva upravne naloge s podrocja kulturne dedišcine Direktorat za kulturno dedišcino v okviru Ministrstva za kulturo. 26 Celostno varstvo stavbne dedišcine vkljucuje varstvo kot bistveni cilj kulturne politike, urejanja prostora in urbanizma. Spodbuja programe za njeno: obnovo in vzdrževanje, rabo izrocenih znanj in gradiv, ki so bistveni za prihodnost dedišcine. Zavzema se za: primerno rabo, dostop javnosti in sodelovanje vseh pristojnih služb. Je smiselna porazdelitev nalog ohranjanja dedišcine na razlicne državne organe in lokalne skupnosti ter sodelovanje med njimi. Državljani - lastniki dedišcine in drugi zainteresirani (društva, združenja, nevladne organizacije) so pomemben in enakopraven soudeleženec pri sprejemanju odlocitev na vseh ravneh odlocanja. 27 Ministrstvo za kulturo, Analiza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana 2002. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 17 O razpoloćljivih virov financiranja oz. vkljuËevanja v projekte drugih sektorjev, izboljpanje strokovnega varstva s financiranjem pilotnih projektov, predhodnih ptudij in strokovnih zasnov. Trije drćavni stratepki dokumenti: flAnaliza …«, flStrokovne zasnove za varstvo nepremiËne kulturne dedipËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije«28 in Smernice za naËrtovanje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije (razvoj dejavnosti varstva kulturne dedipËine in varstvo kulturne dedipËine)29 opredeljujejo ptiri splopne cilje, ki izhajajo iz Strategije gospodarskega razvoja Slovenije 2001‡2006 s prioritetami in ukrepi. 1. Kulturna dedipËina bo na podroËjih, ki jih pokriva Ministrstvo za kulturo, delećna takpnega strokovnega, pravnega in finanËnega varstva, ki bo omogoËilo sedanjim in prihodnjim rodovom ućivanje v dedipËini. V ta namen je treba razvijati strokovno in pravno varstvo, izboljpati finanËne mehanizme in dolgoroËno ohranjanje dedipËine. Opredeljeni so tudi operativni cilji od usklajevanja politik na podroËju celostnega ohranjanja dedipËine, podpore novim oblikam financiranja, razvojnega naËrtovanja in upravljanja, nadgradnja sistema financiranja od sedanjih neposrednih drćavnih pomoËi z drugimi oblikami. Predvidene so podpore drugim varstvenim projektom, ki celostno ohranjajo in oćivljajo dedipËino. Prvi cilj predvideva tudi podpore nevladnim organizacijam na podroËju ohranjanja kulturne dedipËine, lokalnim skupnostim pri prevzemanju odgovornosti za ohranjanje kulturne dedipËine, pilotni primer prenosa pristojnosti za izvajanje varstva dedipËine na mestne obËine, izboljpanje strokovne ravni varstva. 2. Kulturna dedipËina bo dostopna Ëim pirpemu krogu ljudi in jo bodo prebivalci Slovenije obËutili kot vrednoto, s katero se identificirajo, in za katere ohranjanje se je vredno potruditi. Zato je treba izboljpati dostopnost do dedipËine in pove-Ëati njen identifikacijski, vzgojni in gospodarski potencial (med drugim npr. uvajanje centrov za obiskovalce, oziroma interpretacijskih centrov). 3. Ohranjanje dedipËine bo upoptevano kot prispevek h kakovosti ćivljenja in kot vzpodbuda za vzdrćni gospodarski in drućbeni razvoj v celoti in pe posebej kot sestavina urejanja, prenove in oćivljanja mest in drugih naselij, razvoja podećelja in manj razvitih obmoËij. V ta namen je treba zagotoviti dedipËini vlogo spodbujevalca vzdrćnega razvoja in kakovosti ćivljenja. (Med drugim je treba tudi zagotoviti takpne finanËne mehanizme v okviru politike skladnega regionalnega razvoja in drugih sektorskih politik na stanovanjskem, komunalnem, turistiËnem, kmetijskem, polskem podroËju, da bodo poleg doseganja temeljnih ciljev prispevali k ohranjanju dedipËine. Predvideni so tudi posebni razvojni projekti v obmoËjih s posebnimi razvojnimi problemi, ki bodo ustvarjali nove razvojne moćnosti za gospodarsko in trajnostno rabo dedipËinskih potencialov.) ZORJA STROKE MJW 4. Slovenija bo bolj prepoznavna v Evropi in v svetu kot država, ki ima sicer nekaj izjemnih spomenikov, predvsem pa jo oblikujeta številna in raznovrstna kulturna dedišcina in razvita skrb za njeno ohranjanje; tako je treba povecati prepoznavnost Slovenije v Evropi in v svetu s pomocjo kulturne dedišcine. Ohranjanje dedišcine je sestavina ohranjanja na regionalnih in lokalnih ravneh prepoznavne krajinske, arhitekturne in druge identitete. (Med drugim tudi predvideva ratifikacijo Konvencije o varstvu podvodne arheološke dedišcine ki je v teku; medtem ko je državni zbor ratificiral UNIDROIT konvencijo o ukradenih in nezakonito izvoženih predmetih kulturne dedišcine že leta 2004.) »Nacionalni program za kulturo: 2004-2007«30 obsega 10 splošnih prioritet kulturne politike, deloma povzete po usmeritvah Evropske unije. Splošni cilj na podrocju varstva kulturne dedišcine predstavljajo: I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z varstvom kulturne dedišcine ter povecanje njene dostopnosti. Med ukrepe sodi tudi uvajanje posrednih financnih spodbud za vlaganje v dedišcino. Sledijo cilji: 1. Zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dedišcini. 2. Zagotovitev ustreznih pogojev za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dedišcine, razvijanje strokovno, organizacijsko in informacijsko ucinkovite javne službe ter skrb za raziskovalno infrastrukturo. 3. Zagotavljanje pogojev za ucinkovito izvajanje javne arhivske službe in ustrezno varstvo arhivskega gradiva. 4. Vkljucevanje kulturne dedišcine v sodobno življenje in razvoj, izboljšanje dostopnosti dedišcine in povecanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala. 5. Zagotoviti dedišcini vlogo dejavnika v gospodarskem razvoju ter vlogo spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti življenja. (Uresnicevanje cilja zahteva tudi oblikovanje konkretnih programov in projektov varovanja dedišcine, ki vkljucujejo gospodarske ucinke; organiziranje podpore javnosti v obliki patronatov, oblikovanje financnih in upravljalskih orodij.) 6. Povecati vkljucenost Slovenije v mednarodni prostor s pomocjo kulturne dedišcine. 7. Izboljšati dostopnost do podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi, za razlicne kategorije uporabnikov. 28 Zavod za varstvo kulturne dedipËine Slovenije, Strokovne zasnove za varstvo nepremiËne kulturne dedipËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije ‡ predlog. Ljubljana 2003. 29 Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dedipËino, Smernice za naËrtovanje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije (razvoj dejavnosti varstva kulturne dedipËine in varstvo kulturne dedipËine). Ljubljana 2003. 30 Ministrstvo za kulturo, Nacionalni program za kulturo: 2004‡2007. Ljubljana 2004. OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 18 Ob zakljuËku prispevka bi se osredotoËila pe na naslednje aktualne drćavne dokumente, ki se nanapajo na obravnavano temo: Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2004‡2008 v poglavju o kulturi (18) med drugim predvideva: - preuËitev uvedbe davËnih olajpav za mecene, donatorje in sponzorje; - izboljpanje varstva kulturne dedipËine s tem, da bo poskrbela, da bodo politike na drugih podroËjih, ki neposredno zadevajo kulturno dedipËino, upoptevale interese varstva.31 mente neposrednih varstvenih posegov. Pri novih zadolćitvah varstvene stroke bi lahko poleg dodatno pridobljenih interdisciplinarnih znanj (kot npr. mediacija, komuniciranje, marketing), s katerimi bi pe poglobili odnose z lastniki kulturnih spomenikov in dedipËine, veliko pripomogle tudi (zaenkrat) premalo izkoripËene nevladne organizacije na varstvenem podroËju in oblikovanje posebnih delovnih skupin za pripravo razpisne dokumentacije za pridobitev evropskih in domaËih proraËunskih sredstev. Literatura: Strategija razvoja Slovenije32 v peti razvojni prioriteti ‡ Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja ‡ v poglavju o Razvoju nacionalne identitete in kulture predvideva (med drugimi pomembnimi pogoji za njen razvoj) v 11. alineji spodbujanje vlaganja in razvijanje javnega in zasebnega partnerstva v kulturi.33 Ministrstvo za kulturo je ob predlogu sprememb ptirih fldavËnih« zakonov v letu 2005, ko so bili pe v medresorskem usklajevanju, predlagalo nekaj repitev, ki bi omogoËile odbitek vlaganj v vzdrćevanje in obnovo spomenikov pri dohodnini in pri davku na dobiËek pravnih oseb. Ćal ti predlogi niso bili sprejeti, in to z obrazloćitvijo, da niso v skladu z usmeritvijo v postopno odpravljanje razliËnih davËnih olajpav. Najverjetneje bo Ministrstvo za kulturo ta vprapanja repevalo v okviru zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo, ki je v pripravi. ZakljuËek Predstavila sem kljuËna dejstva mednarodnih predpisov in domaËih dokumentov v zvezi z varstveno dejavnostjo in financiranjem obnovitvenih posegov, ki smo jim v doloËeni meri dolćni slediti. Konkretizacija sama in z njo povezana uËinko-vitost pa je odvisna le od politiËne volje posamezne drćave. V prispevku sem ćelela opozoriti na pomembno dejstvo, da (bo) le projektno delovanje varstvene dejavnosti v povezovanju z drugimi resorji (tako glede naËrtovanja, financiranja in neposredne izvedbe posegov), omogoËa(lo) ustrezne uËinke. Po drugi strani pa me skrbi njegovo udejanjanje, saj npr. za financiranje obnovitvenih posegov na stavbah, ki so ovrednotene kot kulturna dedipËina, nimamo niti ustreznih finanËnih mehanizmov. Leta 2003 je minilo će 90 let od uvedbe profesionalne spomenipke slućbe, preselili smo se v nove prostore, ki so kot prvi v zgodovini namenjeni varstveni dejavnosti. Kljub obsećni reorganizaciji in novi varstveni zakonodaji, ki je v pripravi, upam in verjamem, da bomo dolgoroËno uspeli razviti tudi nove, ustrezne vsebine varstvene stroke in instru-31 Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija ‡ krpËanska ljudska stranka, Slovenska ljudska stranka in DemokratiËna stranka upokojencev Slovenije, Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije, Ljubljana 2004, 75. 32 Urad za makroekonomske analize in razvoj, Strategija razvoja Slovenije, Ljubljana 2005. 33 Nav. delo, 63. Council of Europe 2000: European cultural heritage (Volume I), Intergovernmental cooperation: collected texts. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Council of Europe 2000: European Conference of Ministers responsible for Regional Planning (CEMAT), Guiding principles for Sustainable Spatial Development of the European Continent. Hannover: Council of Europe Publishing. Council of Europe 2003: European Conference of Ministers responsible for Regional Planning (CEMAT), European Rural Heritage Observation Guide. Ljubljana. http://www.coe.int/T/ E/Cultural_Co-operation/Environment/CEMAT Council of Europe 2004: Steering Committee for Cultural Heritage (CDPAT), Recommendation 1634 of the Parliamentary Assembly on Tax incentives for cultural heritage conservation. (Tipkopis). Strasbourg. European Union 1999: Informal meeting of Ministers responsible for spatial planning of the member states of the European Union, European Spatial Development Perspective. Potsdam: Published by European Commission. UNESCO 2002, Universal Declaration on Cultural Diversity, Paris: UNESCO. UNESCO 2003: Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. Paris. http://www.Portalunesco.org/culture Delovna skupnost Alpe-Jadran 2003: Tretje skupno poroËilo o zgodovinskih sredipËih: Ukrepi za ohranitev in ponovno oćivitev. Gradec. Zakon o varstvu kulturne dedipËine (Uradni list RS, pt. 7/99). Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, pt. 96/02). Pogodba o Evropski uniji (Uradni list RS ‡ Mednarodne pogodbe, pt. 7/04). Ministrstvo za kulturo 2002: Analiza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana. Ministrstvo za kulturo 2003: Uprava RS za kulturno dedipËino, Smernice za naËrtovanje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije (razvoj dejavnosti varstva kulturne dedipËine in varstvo kulturne dedipËine). Ljubljana. Ministrstvo za kulturo 2004: Nacionalni program za kulturo: 2004‡2007. Ljubljana. Zavod za varstvo kulturne dedipËine Slovenije 2003: Strokovne zasnove za varstvo nepremiËne kulturne dedipËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije ‡ Predlog. Ljubljana. Datum prejema prispevka v uredniptvo: 5. 1. 2006 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 19 poroËila OBZORJA STROKE Strokovni Ëlanek/1.04 Tita Porenta REZULTATI PROJEKTA flEVIDENTIRANJE OZIROMA TERENSKA TOPOGRAFIJA ETNOLO©KIH IN SORODNIH ZBIRK, KI SE HRANIJO ZUNAJ PRISTOJNIH MUZEJEV NA SLOVENSKEM ETNI»NEM OZEMLJU« Uvod Leta 2004 je Slovensko etnolopko druptvo (v nadaljevanju SED) v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem (v nadaljevanju SEM) ter slovenskimi pokrajinskimi, med-obËinskimi in specialnimi muzeji na Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju MK) prijavilo dvoletni (2004‡2005) projekt Evidentiranje oziroma terenska topografija etnolopkih in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju. Projektna dokumentacija in vabilo k sodelovanju sta bila objavljena na spletni strani Slovenskega etnolopkega druptva1 in v Glasniku SED2 ter po popti poslana vsem muzejem, ki so vkljuËeni v slovensko muzejsko mrećo3 ter hranijo etnolopke in sorodne zbirke z doloËenega obmoËja; v podporo projektu je decembra 2004 izpla tudi tematska ptevilka Glasnika SED,4 posveËena temi vzpostavljanja registra premiËne kulturne dedipËine in drugih etnolopkih podatkovnih baz, zbirateljstvu ter predstavitvi etnografskih zbirk v Sloveniji in zbirk Slovencev v sosednjih drćavah; izjavo za javnost smo posredovali tudi nekaterim obËinskim glasilom. Projekt je vodila vipja kustodinja Tita Porenta, strokovno sta sodelovali pe muzejska svetovalka, tedanja vodja dokumentacijske slućbe v SEM, Alenka SimikiË, in direktorica SEM, kustodinja Bojana Rogelj ©kafar. Namen nacionalnega projekta je bil vzpostaviti enotno metodologijo evidentiranja zbirk na terenu, cilj pa s pomoËjo vprapalnika zbrati temeljne podatke o javnosti dostopnih zbirkah v Sloveniji. Ti podatki bodo rabili za vpis v nacionalni register premiËne kulturne dedipËine in pomagali pri pripravi strategije varovanja tovrstne dedipËine. S projektom smo ćeleli spodbuditi muzeje k sistematiËnemu zbiranju, hranjenju, prouËevanju oz. obdelovanju in dokumentiranju gradiva na terenu, prepoznavanju in izpostavitvi najbolj pereËih tećav evidentiranih zbirk in sodelovanju med muzeji in zbiratelji, pripravi izhodipË za oblikovanje priroËni-ka za varovanje etnolopke premiËne kulturne dedipËine na terenu in zasnovanju strokovne bibliografije za to problematiko. Leta 2004 smo izvedli prijavo na MK, pripravili in objavili razpisno dokumentacijo, zbrali prijave sodelujoËih muzejev in organizirali informativne sestanke. Do konca leta 2004 se je k projektu prijavilo 24 muzejev, pozneje sta se pridrućila pe dva (Mestni muzej Ljubljana in Javni zavod Kozjanski park), ena lastnica zasebne zbirke iz obËine Krpko je izpolnjen vprapalnik oddala sama. Trije muzeji (Javni zavod Miklova hipa v Ribnici, Posavski muzej Brećice in Pokrajinski muzej Maribor) pri projektu niso ćeleli sodelovati. Decembra 2004 smo izvedli tri regijske strokovne sestanke (na Ptuju, v Kranju in Novi Gorici), na katerih smo pregledali razpisno dokumentacijo (aktualna slovenska zakonodaja, raz-poloćljiva strokovna literatura, izjava za javnost, prijavnice) in vprapalnike. Glede zakonodaje smo pregledali aktualne splopne zakone o kulturi, ki urejajo podroËje muzejev, pravilnike o naËinih financiranja javnih zavodov in Nacionalni program za kulturo. Ob pogovoru smo oblikovali vprapanja, ki smo jih naslovili na tedanjo svetovalko MK, go. Tanjo Roćenbergar ©ega. Zanimalo nas je, ali v slovenski muzejski terminologiji obstaja poleg ICOM-ove pe kakpna uradna opredelitev muzeja in muzejske zbirke (ne tiste, ki naj bi sestavljala fond muzeja, temveË tiste, s katero upravljajo druge pravne osebe). Drugo vprapanje se je nanapalo na registracijo zasebnih muzejskih zbirk, oz. kje so te registrirane: na lokalni ravni ali tudi na MK? Podobno vprapanje smo postavili v zvezi z licencami: kakpne kriterije mora izpolnjevati prosilec za pridobitev licence, kajti Zakon o varstvu kulturne dedipËine je pred popravki glede tega zelo splopen. Tretje vprapanje, na katerega nismo poznali odgovora, je povezano s postopkom razglasitve premiËne kulturne dedipËine za spomenik. So kakpna navodila, kdo je predlagatelj oz. kdo pripravi strokovno obrazloćitev? Nazadnje nas je zanimalo, kdaj bo stekel postopek za vzpostavitev registra premiËne dedipËine. Ga. Roćenbergar ©ega se je sicer prijazno odzvala, vendar odgovorov na zastavljena vprapanja nismo dobili. Vsa tovrstna dokumentacija (zapisniki, prijavnice, korespondenca) je shranjena v arhivu SED. 1 Spletna stran Slovenskega etnološkega društva: http://www.sed-drustvo.si, 2004. 2 Glasnik SED let. 44, št. 2, Ljubljana 2004, 80. 3 Po Uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na podrocju varstva premicne kulturne dedišcine in dolocitvi državnih muzejev, Ur. 1. RS, št. 97/00. 4 Glasnik SED let. 44, št. 3, 4, Ljubljana 2004. OBZORJA STRO Leta 2005 sta sledili izvedba in analiza zbranih podatkov. V sodelovanju s SEM in podjetjem Gofer d. o. o. smo pripravili pomoćni program za elektronski vpis evidentiranih zbirk, ki omogoËa tudi urejevanje zapisov in pregledovanje statistiËnih podatkov po obËinah. Vpisovanje podatkov v elektronsko bazo poteka prek interneta, z rabo doloËenega ukaza jih je mogoËe tudi popravljati in dopolnjevati. Elektronska baza je zaenkrat dostopna samo koordinatorju projekta in SEM. Program je pe moËno v povojih in ga bo treba za resnejpe delo precej izpopolniti, prav gotovo pa je za temeljne potrebe napega projekta svojo nalogo dobro opravil. Medtem so kustosi in zunanji sodelavci muzejev evidentirali zbirke na terenu. V napo evidenco naj bi praviloma sodile samo zbirke, za katere pristojni muzeji ne skrbijo, torej zanje skrbijo fiziËne ali druge pravne osebe, katerih temeljna dejavnost ni varovanje kulturne dedipËine; zbirke so praviloma dostopne javnosti. Dislocirane enote posameznih muzejev niso bile subjekt popisa. Oktobra 2005 je vodja projekta, Tita Porenta, projekt in delne rezultate evidentiranja zasebnih zbirk predstavila tudi na Zborovanju Slovenskega muzejskega druptva (v nadaljevanju SMD) v Portoroću (20.‡22. 10. 2005). Referat je objavljen v zborniku, ki ga je SMD izdalo ob tej priloćnosti.5 StatistiËno poroËilo Do konca leta 2005 je rezultate popisa oddalo 21 muzejev in ena lastnica zbirke. Za Kamnipki muzej in Muzej Velenje, ki nimata zaposlenega etnologa, sta zbirke popisovala zunanja sodelavca. Zbirke z obmoËja obËine Radovljica je popisala kustodinja iz Gorenjskega muzeja Kranj. Za obËino Krpko, ki sicer spada pod obmoËno matiËnost Posavskega muzeja Brećice, je vprapalnik za svojo zbirko izpolnila lastnica sama. Poleg će navedenih treh muzejev, ki so odklonili sodelovanje, rezultatov niso posredovali tudi naslednji trije: Pokrajinski muzej Koper, Dolenjski muzej Novo mesto in Pokrajinski muzej KoËevje. Zbirke na obmoËju, ki spadajo pod Pokrajinski muzej KoËevje, naj bi popisal Slovenski etnografski muzej, vendar do realizacije ni priplo. Zbirko ©krabËeva domaËija v obËini Ribnica je zaradi porodnipke odsotnosti etnologinje iz Javnega zavoda Miklova hipa ćelel evidentirati Mestni muzej Ljubljana, vendar s strani lastnikov zasebne zbirke ni bilo odziva. Dolenjski muzej Novo mesto bo zaradi priprave obsećnejpe etnolopke razstave v letu 2005 rezultate evidentiranja zbirk na svojem obmoËju posredoval pozneje. Pokrajinski muzej Koper je sporoËil samo ptevilo evidentiranih zbirk, gradiva pa ni oddal. V projektu je sodelovalo 72 odstotkov slovenskih pokrajinskih, medobËinskih in specialnih muzejev, ki so vkljuËeni v slovensko muzejsko mrećo. 5 Tita Porenta, Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk. V: Darko Knez (ur.), Zborovanje Slovenskega muzejskega društva, Portorož, 20.-22. 10. 2005; Ljubljana 2005, Slovensko muzejsko društvo, 77-85. c, poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 20 ©tevilo evidentiranih zbirk po muzejih Navedenih 21 slovenskih muzejev je evidentiralo 160 etnolopkih in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj njihove strokovne pristojnosti, spadajo pa pod njihovo obmocno mat-icnost. 1. Gornjesavski muzej Jesenice 5 zbirk 2. Tržiški muzej 6 zbirk 3. Gorenjski muzej 10 zbirk 4. Loški muzej Škofja Loka 4 zbirke 5. Mestni muzej Ljubljana 6 zbirk 6. Notranjski muzej Postojna 16 zbirk 7. Kamniški muzej 12 zbirk 8. Slovenski verski muzej 1 zbirka 9. Pokrajinski muzej Celje 4 zbirke 10. Muzej Velenje 12 zbirk 11. Zasavski muzej Trbovlje 8 zbirk 12. Muzej novejše zgodovine Celje 11 zbirk 13. Javni zavod Kozjanski park 1 zbirka 14. Goriški muzej Nova Gorica 21 zbirk 15. Mestni muzej Idrija 1 zbirka 16. Tolminski muzej 7 zbirk 17. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran 2 zbirki 18. Pokrajinski muzej Ptuj 5 zbirk 19. Pokrajinski muzej Murska Sobota 5 zbirk 20. Belokranjski muzej Metlika 7 zbirk 21. Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec 15 zbirk 22. Ljudmila Šribar, obcina Krško 1 zbirka 23. Slovenski etnografski muzej 0 zbirk Seznam sodelujoËih muzejev s ptevilom evidentiranih zbirk. ©tevilo evidentiranih zbirk je odvisno od obsega in specifike obmoËne matiËnosti (ptevila obËin ter obsega in znaËilnosti terena, ki ga pokrivajo posamezni muzeji). Prav gotovo lahko iz tabele razberemo tudi odnos muzejev do projekta oz. će predhodno opravljeno delo ter stopnjo osebne angaćiranosti posameznih kustosov, Ëeprav veËje ptevilo popisanih zbirk ni vedno odraz visoke kakovosti posredovanja podatkov. Ker gre za pilotni projekt, je bila razlika v ptevilu evidentiranih zbirk, koliËini in kakovosti zbranih podatkov priËakovana. Kustosi so v evidenËnih listih poroËali tudi o primerih, ko so lastniki zbirk zaradi razliËnih vzrokov izpolnjevanje vprapalnika zavrnili. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 21 poroËila OBZORJA STROKE Specifikacija evidentiranih zbirk po obËinah: Obcina Št. evidentiranih zbirk Obcina Št. evidentiranih zbirk Ajdovšcina 7 Moravce 3 Bled 1 Muta 1 Bloke 3 Naklo 2 Brda 2 Nova Gorica 5 Brezovica 3 Piran 2 Cerknica 3 Pivka 2 Crnomelj 6 Postojna 6 Divaca 1 Prebold 1 Dobrna 2 Preddvor 1 Domžale 3 Prevalje 3 Dravograd 5 Ptuj 1 Gorenja vas - Poljane 1 Radece 1 Gorišnica 1 Radlje ob Dravi 1 Gornji Grad 1 Radovljica 3 Horjul 3 Ribnica na Pohorju 1 Hrastnik 1 Semic 1 Idrija 1 Sežana 2 Ivancna Gorica 1 Slovenj Gradec 4 Jesenice 3 Slovenjske konjice 1 Juršinci 2 Sveti Jurij 1 Kamnik 4 Šentjur 1 Kanal 4 Škofja Loka 1 Kobarid 3 Šmartno ob Paki 1 Komen 1 Šoštanj 1 Komenda 1 Tolmin 3 Kozje 1 Trbovlje 3 Kranj 3 Tržic 6 Kranjska gora 1 Turnišce 1 Krško 1 Velenje 9 Lendava 1 Veržej 1 Ljubljana 2 Vipava 1 Ljubno 1 Vransko 3 Loška dolina 1 Zagorje ob Savi 2 Luce 1 Žalec 1 Lukovica 1 Železniki 1 Majšperk 1 Žiri 1 Miren - Kostanjevica 1 Žirovnica 1 Seznam obËin, v katerih so bile evidentirane zbirke. Zemljevid z oznacenimi obcinami, kjer so bile evidentirane zbirke. Vir: Interaktivni atlas, Mladinska knjiga, Založba, d. d., Geodetski zavod Slovenije, d. d., Globalvision, d. d. Zbirke so evidentirane v 76 slovenskih obËinah, torej le na nekaj manj kot 40 odstotkih slovenskega ozemlja glede na upravno razdelitev na obËine.6 Strokovno poroËilo Vprašalnik, na podlagi katerega smo zbirali podatke, smo razdelili na štiri vsebinske sklope. V prvem delu smo zbirali splošne podatke o zbirki: o nazivu in statusu zbirke, zgodovini, opisu, dokumentaciji gradiva, fizicnem varovanju, posredovanju gradiva in promociji zbirke, dostopnosti in financni podpori. V drugem delu smo želeli spoznati, kakšno je sodelovanje pristojnih muzejev in lastnikov evidentiranih zbirk. V tretjem delu smo lastnike spraševali, kaj razmišljajo o prihodnosti zbirk. Nazadnje smo podali možnost beleženja dodatnih pripomb in predlogov tako lastnikov zbirke kot popisovalcev. 1. Splošni podatki o evidentiranih zbirkah: Lastniki svoje zbirke ponavadi poimenujejo glede na prevladujoco vrsto gradiva, ki sestavlja zbirko (npr. Zbirka o gradnji karavanškega cestnega predora, Etnološka zbirka kmeckega orodja ipd.), po zbiralcu (npr. Etnološka zbirka Eriha Cvirna, Zbirka igrac Majde Susek ipd.), po krajevni provenienci zbrane materialne dedišcine (npr. Muzejska zbirka v Krašnji, Etnološka zbirka na Sorici ipd.) ali po stavbi, v kateri je zbirka urejena (npr. Domacija Raztresen, Dupljanska grašcina ipd.). Nekateri jim dajejo tudi bolj poeticna (npr. Od jutra do vecera, Ohranimo dedišcino naših prednikov) oz. splošna imena Etnografska, Etnološka zbirka, Spominska soba, kar ne pripomore k njihovi prepoznavnosti. 18 zbirk ima v svojem naslovu besedo muzej (npr. Muzej Grubelnik, Muzej v stari hiši /mlinu/), kar prica o pomanjkanju pravnega reda na podrocju varovanja kulturne dedišcine. 6 Stanje se nanaša na število obcin pred zadnjim referendumom o nastanku novih obcin konec 1. 2005. OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 22 V primeru, da se bo v prihodnje oblikoval slovenski register premiËne dedipËine oz. zbirk, katerega podatki se bodo aćuri-rali, bi morali biti pozorni na nazive zbirk, saj se bodo drugaËe v elektronski evidenci ti podvajali. Glede lastniptva zbirk prevladujejo zasebne zbirke, katerih lastniki so fiziËne osebe, ali pa je gradivo drućinska dedipËina (113). Lokalna skupnost (ćupnipËe, krajevna skupnost ipd.) upravlja s 17 evidentiranimi zbirkami. V lasti oz. upravljanju raznih druptev in strokovnih zdrućenj je 14 evidentiranih zbirk. Svoje zbirke ima pest pol. Drugi lastniki (gospodarske drućbe, gostinski obrati in druge pravne osebe) skrbijo za devet zbirk. LASTNIŠTVO ZBIRK 120- f\ 100- 80 60 40- 20 n n fh 4a 0- I__f I__f CIP c=r/ m tu w to tr 1 1 al D O Popisovalci so na vprapanje, ali ima zbirka urejen pravni status oz. Ëe o njenem nastanku in delovanju obstajajo kakpni pravni dokumenti, pritrdilno odgovorili v 17 primerih, in to veËinoma za tiste, ki jih upravljajo lokalne skupnosti ali druptva, ali pa se nahajajo v stavbah, ki so vpisane v register nepremiËne dedipËine RS kot spomeniki lokalnega oz. drćavnega pomena. Vprapalniki ne vsebujejo podatkov o tem, za kakpno vrsto dokumentov gre in kje so zbirke registrirane. V nekaterih primerih so navedeni samo Odloki o razglasitvah spomenikov nepremiËne dedipËine. Kar 128 zbirk ni registriranih, za 15 zbirk ni podatkov. Iz podatkov o lastniku, kontaktni osebi in skrbniku lahko sklepamo, da veËina (75) lastnikov sama skrbi za svoje zbirke. 46 lastnikov (zlasti pravnih oseb) je skrb za zbirke prepustilo drugi osebi (bodisi Ëlanu druptva, uslućbencu lokalne skupnosti ali lokalnemu strokovnemu zdrućenju), Ëeprav razdelitev nalog med lastnikom in skrbnikom ni znana. V dveh primerih kustosi niso zabelećili niti imena lastnika zbirke; v treh primerih so navedli, da lastnik obstaja, vendar za zbirko trenutno nihËe ne skrbi. Za dve zbirki strokovno skrbita dva pristojna muzeja oz. je gradivo deponirano v muzejskih depojih. Veliko veËino lastnikov lahko pokliËemo samo po stacionarnem ali mobilnem telefonu (142), samo 30 jih ima tudi telefaks, 41 je dosegljivih po elektronski popti in le 24 ima urejene spletne strani. Podatki o starosti, spolu in izobrazbi skrbnikov zbirk so zelo pomanjkljivi. Iz zbranih podatkov lahko izlupËimo naslednje podatke: 1. Med lastniki oz. skrbniki zbirk prevladujejo mopki (98), skoraj polovico manj je lastnic oz. skrbnic (45). Za 17 zbirk ni podatkov oz. zanje skrbijo pravne osebe (kolektivna skrb). 2. Glede na starost lastnikov oz. skrbnikov je stanje naslednje: • 2 sta stara manj kot 20 let; • 4 so stari med 20 in 30 let; • 12 je starih med 31 in 40 let; • 15 je starih med 41 in 50 let; • 41 je starih med 51 in 60 let; • 27 je starih med 61 in 70 let; • 15 je starih med 71 in 80 let; • 6 je starih med 81 in 90 let. 3. Stopnja izobrazbe lastnikov oz. skrbnikov zbirk: osnovno polo je konËalo 21, prav toliko poklicno, srednjo polo je obiskovalo 42 lastnikov oz. oskrbnikov, 2 sta ptudenta, vipjo polo ima 6, visoko 20, doktorat pa 3 lastniki; 9 je upokojenih. Iz podatkov je razvidno, da niti eden nima izobrazbe humanistiËne smeri. Zanimivi so podatki o lokacijah zbirk. Glede na to, da je veËina zbirk v zasebni lasti, so te razstavljene oz. deponirane v zasebnih prostorih (104 zbirke): bodisi v stanovanjih ali v posebnih prostorih bivalnega dela hip, v ali na gospodarskih poslopjih, v kozolcih ‡ toplarjih, na vrtu, v sklopu turistiËne kmetije ali lokala, nekaj lastnikov pa je zaradi zbirk obnovilo stare hipe ali celo na novo zgradilo posebne prostore. Druge zbirke (50) so razstavljene ali deponirane v javnih prostorih: na hodnikih pol, v ćupnipËih, kulturnih ali zdravstvenih domovih, poslovnih stavbah, obnovljenih hipah ‡ kulturnih spomenikih ipd. Nekaj zbirk je deponiranih in niso na ogled. Zbrani podatki o lokacijah so zelo razliËni. Nekateri kustosi so navajali samo naslove lokacij, drugi kakovost prostora (velikost, ogrevanost ipd.), tretji so zabelećili zgolj vrsto prostora (soba, dvorana ipd). Primer shranjevanja zbirke v depoju. Foto: Tita Porenta, 2005 V sklopu podatkov o zgodovini zbirke smo zbirali podatke o letu / Ëasu nastanka, zaËetniku zbiranja, razlogih za nastanek zbirke in o razvoju zbirke do evidentiranja. VeËino zbirk so odprli za javnost po letu 1990, gradivo so nekateri zbirali će prej. Med razlogi za nastanek zbirke lastniki najveËkrat ome-njajo zbirateljsko strast oz. zanimanje za flstare stvari«, Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 23 poroËila Primer razstavljanja zbirke v avtentiËnem prostoru. Foto: Tita Porenta, 2001 Primer razstavljanja zbirke na prostem. Foto: Tita Porenta, 2005 ohra-njanje drućinske ali splopne lokalne dedipËine, spomin na lastno ćivljenjsko delo, ćivljenjsko delo sorodnika ali drućbe-noaktivnega sokrajana, njihovih posebnih dosećkov, tudi ohranjanje tradicije specialne (ene vrste) lokalne tradicije. Iz podatkov o razvoju zbirk smo ćeleli izvedeti, kakpen odnos imajo lastniki oz. skrbniki do svojih zbirk: ali in na kakpen naËin jih dopolnjujejo, urejajo prostor, nadgrajujejo svoje znanje, kaj zbirke najbolj ogroća. Podatkov o razvoju zbirk ne moremo prikazati s skupnim imenovalcem, saj se med seboj razlikujejo. NajveË energije in denarja lastniki namenjajo urejanju razstavnih prostorov. Opis zbirke sestavljajo podatki o znaËilnostih zbirke glede na prevladujoËe gradivo, zbiralni politiki, oceni ptevila predmetov in drugega gradiva, njegovi popolnosti (glede na zbiralno usmerjenost in fiziËno stanje posameznih predmetov) in predlogi kustosov za razglasitev spomenika premiËne dedipËine v prihodnosti. Med predmeti prevladuje etnolopka dedipËina, torej predmeti, ki so bili nekdaj v vsakdanji rabi ali namensko izdelani oz. predelani. Poleg predmetov zbiralci zbirajo pe fotografije, arhivske dokumente in drugo gradivo. Evidentirane so tudi flmepane zbirke« in zbirke ozko specializirane narave, za njihovo oceno pa bi prav gotovo potrebovali pomoË kolegov iz tehnipkih, umetnostnozgodovinske, literarnozgodovinske, ZORJA STROKE MJW naravoslovnih in drugih strok. Med znacilnostmi zbirk, za katere strokovno ne skrbijo pristojni muzeji, sta pomanjkljiva dokumentacija in stalno dopolnjevanje zbirk, zato število predmetov ponavadi ni znano ali je podana zgolj ocena njihovega števila. Cilj projekta je bil evidenca zbirk kot celote in ne posameznih predmetov, zato njihovo skupno število še ni znano. Glede na zbiralno usmerjenost prevladujejo splošne zbirke, povezane z lokalnim obmocjem, sledijo jim zbirke s specialnim gradivom, povezane z dolocenim lokalnim obmocjem, manj je zbirk z zgolj specialnim gradivom. Evidentirane zbirke v vecini primerov hranijo gradivo, ki ga državni, pokrajinski in obcinski muzeji nimajo, zato je nekaj zbirk izrednega pomena ne le na lokalni, temvec tudi nacionalni ravni. Ali in kako so zasebne zbirke dokumentirane? Prevladujejo zbirke brez kakršne koli dokumentacije (preprostega popisa, evidence, dokumentacije, fotografij predmetov, objave ipd.). Za evidentirane zbirke sedaj veljajo vse, ki so vkljucene v naš projekt. To pa ne pomeni, da je gradivo natancno popisano, evidentirano, dokumentirano ali kako drugace zabeleženo. Predmeti so za lastnike bodisi objekti obcudovanja, spomin na preteklost, jih zamenjujejo in kupujejo na bolšjih trgih, podatki o lokalni dedišcini še vedno živijo v »glavah« živecih darovalcev ali lastnikov. Žal tudi društva in podjetja nimajo tocnega inventarja svojih zbirk. Tisti obmocni muzeji, ki so že do sedaj sodelovali z lastniki posameznih zbirk, vodijo evidenco o njihovem obstoju zaradi sodelovanja pri razstavljanju in medsebojni izposoji gradiva (reverz). Vecina zbirk tudi ni fotografirana, nekatere so fotografirane v razstavnem prostoru kot celota, nobena nima fotografij vseh posameznih predmetov. Nekaj zbirk oz. del njihovega inventarja je objavljenih v strokovnih casopisih. Poglavje o fizicnem varovanju gradiva je namenjeno ugotavljanju stopnje (ne)zašcitenost gradiva pred zunanjimi kvarnimi vplivi (kraja, vlaga, požar, poškodbe) in (ne)zašcitenost gradiva pred notranjimi kvarnimi vplivi (propadanje gradiva). Nadalje nas je zanimalo, kaj se z zbirkami dogaja: ali jih lastniki dopolnjujejo, cuvajo, brišejo prah z gradiva, konservirajo, proucujejo ipd. Zanimala nas je stopnja fizicnega vzdrževanja zbirk: ali so predmeti ocišceni, preparirani, konservirani, restavrirani, v kakšnem obsegu in kdo opravlja te posege na gradivu in kakšni so ti posegi. Odgovori popisovalcev na ti dve vprašanji veckrat sploh niso zabeleženi; tisti, ki so odgovorili, so zabeležili najveckrat zgolj ocišceno gradivo, nekateri lastniki sami opravljajo preproste zašcitne premaze, konserviranega in restavriranega gradiva je malo; tovrstne posege ponavadi opravljajo konservatorji v pristojnih obmocnih muzejih, razen na specialnih zbirkah, ko so ponavadi lastniki tudi strokovnjaki za tovrstne predmete. Praviloma smo evidentirali javnosti dostopne zbirke. Dostopnost smo definirali kot: • stalno ali obcasno dostopno (ob jubilejih, vsako leto za krajevni praznik, na dolocenih prireditvah ipd.); • dostopno po dolocenem odpiralnem casu; • dostopno po predhodni najavi. Nekaj evidentiranih zbirk še ni dostopnih, ker lastniki išcejo možnost za razstavljanje. Vecina zbirk je stalno razstavljena in dostopna po predhodni najavi. Vecina zbirk še ni predstav- OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 24 ljena v samostojnih zloćenkah, so pa objavljene vsaj v lokalnih Ëasopisih. V vsebinski povezavi z nekaterimi zbirkami se odvijajo razne prireditve ali pa se prostor nudi za gostujoËe razstave, v prostorih, kjer so nastanjene zbirke, se odvijajo igre, recitali, lokalne proslave. Lastniki vam jih z veseljem pokaćejo in o njih povedo vse, kar vedo. Le redke so objave zbirk na spletnih straneh in oglapevanje v Ëasopisih. Pet zbirk ima celo svojo celostno grafiËno podobo. Lastniki zbirk svoje zbirke financirajo na veË naËinov: • v veliki veËini za zbirke skrbijo sami z lastnimi sredstvi; • nekaterim pomagajo obËine, druptva ali druge pravne osebe; • nekaj se jih je će uspepno prijavilo na katerega od projektnih razpisov; • nekatere zbirke so povsem brez sredstev za vzdrćevanje; • nekaj lastnikov zbirk pobira prostovoljne prispevke oz. sim-boliËno vstopnino. zbirk će sodelovala. Pobudo za sodelovanje so dajali v enakem obsegu. Kustosi najveËkrat poroËajo o flzadovoljivem medsebojnem sodelovanju«, vendar zaradi ohlapne zakonodaje iz podatkov razbiramo precej raznolike modele sodelovanja in razumevanja dolćnosti, ki izhajajo iz javne slućbe. Lastniki zbirk od pristojnih muzejev priËakujejo kompleksno pomoË: identifikacijo predmetov, popis (dokumentacijo gradiva), konservacijo, pomoË pri upravljanju zbirk, finanËno pomoË, postavitev zbirke, promocijo zbirke, nasvete in celo dejanja. Eden veËjih strokovnih problemov tovrstnega sodelovanja je dokumentacija oz. vprapanje verodostojnosti podatkov o gradivu. Kustos beleći celo vrsto podatkov, ki omogoËajo vkljuËevanje v muzejski kontekst.7 Lastniki zasebnih zbirk so za nas teren ‡ informatorji, hkrati pa ti od nas priËakujejo identifikacijo predmetov, ki so jih sami iztrgali iz prvotnega konteksta. Tudi konservacija gradiva potrebuje sistemsko repitev, kajti nekateri muzeji nimajo svojih konserva-torskih delavnic in tećko fiziËno vzdrćujejo će lastne zbirke. Podatki o tem, v katere aktivnosti vlagajo sredstva, so zelo razliËni: nekateri vlagajo samo v vzdrćevanje prostora, drugi v nakup gradiva, nato sledi vlaganje v promocijo zbirk, v konserviranje gradiva. En lastnik zbirke je omenil potrebo po montiranju varnostnih kamer. Ćal kar nekaj lastnikov ne vlaga v zbirke, v doloËenih primerih lastniki kot pravne osebe za Ëuvanje zbirk plaËujejo zunanje sodelavce. NihËe pa ne namerava vlagati v pripravo dokumentacije in raziskovanje, ker to priËakujejo od strokovnjakov v pristojnih muzejih. 2. Sodelovanje lastnikov zbirk s pristojnimi muzeji Drugi sklop vprapanj se je nanapal na sodelovanje lastnikov zbirk s pristojnimi muzeji. Zanimalo nas je, ali in na kakpen naËin poteka to sodelovanje, kdo je njegov pobudnik, kakpno strokovno pomoË ipËejo lastniki zbirk in kakpne so izkupnje muzejev. VeËina pristojnih muzejev je z lastniki evidentiranih Naslovnica kataloga, ki ga je leta 2001 izdal Gornjesavski muzej Jesenice ob razstavi zasebnih zbirk z obmoËja obËine Jesenice. 3. Prihodnost zbirk Tretji sklop vprapanj je skupal spodbuditi lastnike zbirk k razmipljanju o prihodnosti njihovih zbirk. Kaj nameravajo z zbirko v prihodnosti: jo prodati, ali ima pristojni muzej predkupno pravico do zbirke, jo ćelijo dopolnjevati, kdo bo zbirko nasledil ipd. Skoraj vsi lastniki so odgovarjali, da zbirka ni naprodaj, da je ne mislijo zapustiti muzeju, najveË zasebnih zbirk bodo nasledili otroci, drućina, druptva in drugi. Precej lastnikov o prihodnosti svojih zbirk sploh ne razmiplja. Le redki muzeji so po smrti zbiralca prevzeli zbirko v svoje upravljanje, vendar niso znani postopki (pogodbe, prevzemni pogoji ipd.). Ob tem se pojavljajo novi problemi in etiËna vprapanja, o katerih napa strokovna javnost ne pipe prav veliko. 4. Pripombe in predlogi V zadnji rubriki smo ćeleli zbrati tiste misli lastnikov in kustosov (popisovalcev) o zbirki, ki jih predhodna vprapanja niso vsebovala. Ćal ta rubrika najveËkrat ni bila izpolnjena. Lastniki, ki so odgovarjali tudi na to rubriko, so na tem mestu na kratko povzemali probleme, ki jih opaćajo pri upravljanju z zbirkami, opominjali na pomanjkljivost sistema financiranja in zakonodaje ali pojasnjevali vizijo svojih zbirk. Kustosi so belećili svoja opaćanja, probleme pri evidentiranju in ugotovitve, nekateri so v tej rubriki na kratko zapisali, da podpirajo prizadevanja lastnikov. ZakljuËek Ob koncu projekta ugotavljamo, da ga je podprla veËina (ne pa vsa) muzejske etnolopke strokovne javnosti, torej vsebina Uredbe o muzejski mreći in matiËnih nalogah v praksi oz. v zavesti vseh muzejev pe ni prisotna. Belećimo razliËne 7 Glej: Alenka Simikic, Predlog etnoloških podatkovnih standardov. V: Etnolog let. LVI, pt. 5. Ljubljana 1995, 385-391. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 25 poroËila O izkupnje in pristope muzejev pri sodelovanju z zasebnimi zbiralci, iz Ëesar izhajajo razlike v kakovosti in koliËini zbranih podatkov in gradiva. Zbirke, za katere ne skrbijo pristojni muzeji, hranijo izjemno bogato in raznovrstno gradivo, ki jih pristojni muzeji v svojih zbirkah ne premorejo, so pa ogroćene zaradi razliËnih vzrokov, pogojenih z lastniptvom, (ne)znanjem, s finanËnimi problemi, pomanjkanjem ustrezne zakonodaje in neustrezne namestitve oz. nezapËitenosti pred propadanjem. Lastniki v veËini primerov od muzejev priËakujejo kompleksno pomoË; med njimi so taki, ki si to sodelovanje predstavljajo enostransko in svoje znanje precenjujejo, pa tudi taki, ki za svoje zbirke skrbijo z vso odgovornostjo in upoptevajo strokovno mnenje muzejev. Opozarjamo na potrebo po izpopolnitvi enotnega elektronskega vprapalnika, saj podatki trenutno niso dostopni niti vsem kustosom niti zbirateljem niti potencialnim uporabnikom. Zametke nacionalne dokumentacije o muzejskih zbirkah, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev, trenutno sestavljajo: • evidenËni listi pristojnih muzejev, ki potrjujejo verodostojnost podatkov in hrambo primarne dokumentacije ter imena odgovornih kustosov in popisovalcev; • terenski zapisniki v obliki izpolnjenih vprapalnikov; • fotografije, zloćenke, kopije objav in drugo promocijsko in informativno gradivo; • elektronska evidenca zbirk. Celotno gradivo se zbira v Slovenskem etnografskem muzeju, pokrajinski in medobËinski muzeji pa hranijo primarno dokumentacijo gradiva, zbranega v skladu z njihovo teritorialno matiËnostjo. Vse evidentirane zbirke so vpisane v će omenjeno skupno elektronsko bazo. Eden od stranskih produktov projekta je tudi bibliografija na temo zasebnega zbirateljstva, ki bo objavljena v enem od naslednjih Glasnikov SED. Rezultati projekta so ogledalo trenutne slovenske muzejske organiziranosti in identitete posameznih regij. Opozarjajo vse pristojne inptitucije v sedanjem slovenskem sistemu varovanja kulturne dedipËine, da se zaËno zavedati svoje odgovornosti in v blićnji prihodnosti poskrbijo za sistemsko in strokovno ureditev na podroËju zasebnega zbirateljstva. Do sedaj so se na nap projekt odzvali le nekateri zasebni zbiralci, ki pe niso bili vkljuËeni v popis. Trem smo će omogoËili objavo zbirk v Glasniku SED.8 Druga strokovna javnost pe molËi, Ëeprav smo projekt jeseni 2005 predstavili na Zborovanju Slovenskega muzejskega druptva. Upajmo, da bo do izmenjave mnenj in izkupenj priplo po objavi tega prispevka v prvi ptevilki Arga v letu 2006. 8 Ljudmila Šribar, Etnografska zbirka družine Šribar. V: Glasnik SED let. 44, pt. 2. Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 2004, 37-39; Svetozar Gucek, O pipcu. V: Glasnik SED let. 45, pt. 3. Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 2005, 114-119; mag. Marko Smole, »Palcava šiša« - poldrugo stoletje družine Cop iz obmejne vasi Plešce. V: Glasnik SED let. 45, pt. 4. Slovensko etnološko društvo, Ljubljana 2005, 128-132. ZORJA STROKE MJW Tudi Slovensko etnološko društvo ima s projektom še nekaj nacrtov. Skupaj s pristojnimi muzeji in lastniki zbirk nacrtujemo objavo zbirk na dveh spletnih portalih, predstavitev rezultatov projekta tudi v drugih medijih in pripravo prirocnika za zbiralce. Zavedamo se pomena povezovanja z drugimi muzejskimi strokami, s strokovnjaki in z lastniki zbirk, zato bi bil potreben poseben forum, simpozij ali okrogla miza. Kako uspešni bomo v izpolnjevanju svojih obljub, bomo sproti porocali na straneh Glasnika SED. Viri in literatura: GLASNIK SED 2004, let. 44, št. 2, Ljubljana, 80. GLASNIK SED 2004, let. 44, št. 3, 4, Ljubljana. GUCEK, Svetozar 2005: O pipcu. V: Glasnik SED let. 45, pt. 3. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 114-119. PORENTA Tita 2005: Evidentiranje oziroma terenska topografija etnoloških in sorodnih zbirk. V: Darko Knez (ur.), Zborovanje Slovenskega muzejskega društva, Portorož, 20.-22. 10. 2005; Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo, 77-85. SIMIKIC, Alenka 1995: Predlog etnoloških podatkovnih standardov. V: Etnolog let. LVI, št. 5. Ljubljana, 385-391. SMOLE mag. Marko 2005: »Palcava šiša« - poldrugo stoletje družine Cop iz obmejne vasi Plešce. V: Glasnik SED let. 45, pt. 4. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 128-132. ŠRIBAR, Ljudmila 2004: Etnografska zbirka družine Šribar. V: Glasnik SED let. 44, pt. 2. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 37-39. UREDBA o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na podrocju varstva premicne kulturne dedišcine in dolocitvi državnih muzejev, Ur. 1. RS, št. 97/00. Spletna stran Slovenskega etnološkega društva: http://www.sed-drustvo.si, 2004. Datum prejema prispevka v uredništvo: 26. 3. 2006 OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 26 Strokovni Ëlanek/1.04 dr. Rajko Muršic MO» IN NEMO» SODOBNE DRUĆBOSLOVNE MISLI OB SOO»ENJU S FANTOMOM POSOCIALIZMA flNSF Workshop Cultural Politics of Globalization and Community in East Central Europe«, Budimpepta, 13. in 14. 5. 2005 V zadnjih nekaj desetletjih se je razlagalna moË drućboslovja prevesila od fascinacije nad velikimi razlagalnimi sistemi, kakrpni so bili funkcionalizem, strukturalizem in sistemska teorija, k omejenim pojasnitvam posamiËnih drućbenih pojavov brez pretenzij po generalizaciji pojasnjevanja drućbe-nih dogodkov. V ospredju je Weberjeva idealistiËna pozicija, po kateri moramo, Ëe hoËemo razumeti drućbena dogajanja, izhajati iz dojemanja drućbene resniËnosti tistih vkljuËenih posameznikov, ki jo konstruirajo. V sociolopki literaturi je ta teoretska pozicija, krićana s fenomenolopkim lupljenjem predstavne Ëebule, napla svoja glavna protagonista v Tomaću Luckmannu in Petru Bergerju (1988 [1967]), v antropolopki pa v odmevnem delu Clifforda Geertza. (1993 [1973]) Ta pristop je uporaben, ko se lotevamo analiz konkretnih skupnosti, svoje omejitve pa pokaće, ko naj bi razloćili splopne drućbene procese. Morda prav zato po eni strani naokoli kroći prava inflacija del o tranziciji in posocializmu, na drugi strani pa o posocializmu pe po veË kot desetletju in pol ne moremo ponuditi koherentne drućboslovne razlage. Zadrege z omejenostjo razlagalnih modelov ne zaznavamo le v antropologiji, ki v javnem in kvazistrokovnem diskurzu, kot opozarja Maurice Bloch (2005), nedvomno izgublja bitko z zavajajoËimi, a posplopujoËimi razlagalnimi sistemi neoevolucionistov, na primer v sociobiologiji, kognitivni znanosti ali evolucijski psihologiji, temveË tudi v sociologiji in drugih drućbenih vedah. Te ne ponujajo preprostih odgovorov na temeljna vprapanja o Ëloveku, ki si jih nestrokovnjaki v svoji neposredni naivnosti pe vedno zastavljajo. Sodelavci Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo smo razmeroma zgodaj vstopili v krog razpravljavcev o poe-tikah in politikah posocializma ne le kot njegove ćrtve, temveË kot njegovi neposredni opazovalci, kar je prihajalo v ospredje v rednih sreËanjih s poljskimi kolegi in kolegicami iz Lodća, s katerimi smo o razliËnih reËeh razpravljali od zaËetka osemdesetih let, intenzivno pa smo spremljali posledice radikalnih drućbenih sprememb zlasti v prvi polovici devetdesetih let tako na Poljskem kot v Sloveniji. SporadiËne razprave o fltranziciji« smo uokvirili v splopno tematsko razpravo pele leta 1997. Zbornika, ki je izpel dve leti pozneje (Brumen in MurpiË 1999), kritiki predvsem v tistih delih, ki koketirajo z generalizacijskimi razlagami posocializma, niso sprejeli s kakpnim navdupenjem ‡ Ëe so ga sploh opazili (prim. npr. VreËer 1999, Norman 2002 in PasariĘ 2004). Zato je bila multidisciplinarna razprava o posocializmu, ki ga je ob petnajsti obletnici zadnjega velikega drućbenega prevrata v 20. stoletju organizirala Univerza v Michiganu oz. njen Center za ruske in vzhodnoevropske raziskave (Center for Russian and East European Studies) pod vodstvom Michaela D. Kennedyja in Genevičve Zubrzycki, izvrstna priloćnost za presojo dometov sodobnega drućboslovja in humanistike pri preuËevanju tako akutne tematike, kot je posocializem. Pri razpravi so sodelovali sociologi, antropologi, ekonomisti, zgodovinarji in drugi. Prispevek je sicer nekakpen povzetek dvodnevnih intenzivnih razprav, pri Ëemer nisem posebej poudarjal posameznih prispevkov, temveË izjemno ćivahne razprave, vendar pa so tudi te le izhodipËe za pregledno oceno dometov in razpotij sodobne drućboslovne misli, ko se sooËa s problematiko posocializma. »ari posocializma Madćarski zgodovinar, ki deluje v ZDA, Jozsef Böröcz, je uvedel razpravo z opozorilom na nedavne kritike pojma kulture. V zadnjem Ëasu se sooËamo z veË razliËicami pojmovanja kulture oz. njene kritike. Prvega je hudomupno uokviril Ulf Hannerz v skovanko kulturorek (culturespeak; glej Hannerz 1999), saj je kultura postala prava mantra, ki jo ima vsakdo na jeziku, pe posebej evropski politiki in tisti, ki bi si ćeleli svoje dećele videti flËiste«. Zelo ilustrativno je to obliko razumevanja kulture razkrinkala Verena Stolcke v besedilu o flgovoreËi kulturi« oz. flgovoru o kulturi« (1995), v katerem je neusmiljeno obdelala primere flkulturnega fundamentalizma«, ki v sodobni Evropi in svetu vodijo v spore in spopade z daljnosećnimi in pogosto katastrofalnimi uËinki. Zygmunt Baumann v delu Zakonodajalci in interpreti (Legislators and Interpreters: On Modernity, Post-Modernity, and the Intelectuals, Oxford 1987) omenja tri pojmovanja kulture: hierarhiËno (kulturni proti nekulturnim), razloËevalno (oznaËuje razliËne skupine ljudi v Ëasu, prostoru in glede na drućbeno razloËevanje) in univerzalistiËno (Ëlovepka kultura nasploh). Poljski antropolog in sociolog Marian Kempny je v razpravi poudaril, da se pri procesih nacionalne in multikulturne pripadnosti sreËujemo z dvema vrstama identifikacije: etniËno in drćavljansko. NaËini izkljuËevanja, ki jih analizira Verena Stolcke, vodijo v takpne ali drugaËne oblike reifikacije. To pomeni, da jemljemo kulturo kot nekaj dejansko obstojeËega in nekaj, kar ima samosvojo voljo in drućbeno moË, Ëeprav gre v resnici le za naËine artikulacije medËlovepkih odnosov. (glej Keesing 1993 [1990]) V skladu s kritiko reifikacije kulture se moramo, Ëe pri analizi sodobnih drućbenih pojavov, povezanih s kulturorekom, noËemo zavreËi tudi samega pojma, o katerem razpravljamo (kot npr. Kuper 1999; glej pe MurpiË Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 27 poroËila O 2002), nasloniti na pojmovanje kulture kveËjemu kot medij komunikacije in izmenjave, ne pa je obravnavati kot nosilca konflikta med skupnostmi, kar poËno Samuel Huntington in plejada njegovih posnemovalcev. Iz tega seveda sledi, da moramo biti zelo pozorni, kako uporabljamo sam pojem poso-cializma in dećel, ki so ga v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi zavrgle po letu 1989. Med zdravila proti reifikaciji predstave o flVzhodni Evropi« sodi upoptevanje lokalnih razprav o kulturi v sami flVzhodni Evropi«, ki se nekoliko razloËujejo od zahodnih, Ëemur pa so se zahodni analitiki doslej praviloma izogibali, Ëep da so flvzhodnoevropski« pogledi na (svojo in tujo) kulturo anahronizem, ki ni vreden njihove raziskovalne pozorno-sti (tipiËen primer je Kuper in njegovo arogantno stalipËe do flvzhodnoevropskih« etnologij, niË bolje pa se ni obnesel Michael Herzfeld; prim. Kuper 1994, 114; Herzfeld 2001, 39‡40). Ameripka sociologinja Joane Nagel z Univerze v Kansasu je predstavila nekaj zelo zanimivih primerov povezav med podobami spolnosti in rasizma ter politiËnimi mobilizacijami in v svojem delu uveljavila pojem fletnospolnih mej« (ethnosexual frontiers). Andreas Glaeser je kot diskutant uvodnih prispevkov govoril o pojmu flprojektivne artikulacije« (projective articulation), ki naj bi oznaËeval nove naËine in vidike rabe komunikacije, pri katerih je vsaka vsebina komunikacije usmerjena k doloËenemu cilju, Ëeprav drućbeni imaginarij danes preËi meje sem in tja (znanstvena fantastika tako bogati znanstveno produkcijo in narobe ...). Prav tako se premepËajo drućbene solidarnosti, priËa pa smo tudi distribuciji in redistri-buciji ćivljenjskih moćnosti oz. perspektiv, kot bi rekel Max Weber. V skupni razpravi se je nato izkristaliziralo naslednje trpko spoznanje: tudi Ëe pri analizi sodobnih drućbenih procesov v posocialistiËni Evropi uporabljamo pokolonialno terminologijo, lahko zapademo v pasti ponavljanja flkolonialnega« vzorca. Namesto enega gospodarja oz. oznaËevalca gospodarja (drćavni socializem, ki se je materializiral v KomunistiËni partiji Sovjetske zveze) dobimo novega in drugaËnega (na primer birokracijo v Bruslju). Poljski sociolog Tomasz Zarycki je na primer omenil, da se sedaj smeri kolonialnega uËinkovanja spreminjajo. Tako ima Poljska kot Ëlanica EU novo in dru-gaËno vlogo: postaja dejavnik flciviliziranja« vzhodnoevropskih drćav, od Ukrajine in Belorusije do Rusije. Nosilec tega projekta pa ni Zahodna Evropa, temveË flZahod Vzhoda«, Ëe ga lahko tako imenujemo. Periferija ne le da ostaja periferija, temveË ob izvrpevanju politike centra postaja pe bolj periferija, kar zelo dobro Ëutimo tudi v Sloveniji, ki ji flzahodnoevropska centrala« namenja skorajda izkljuËno vlogo civiliziranja flBalkana«. Mar ni resnica pozahodnjenja flvzhodnoevropskih« drućb, ki so će vstopile v nebesa Evropske unije, prej ali slej prav fldivja privatizacija«, ki brez dvoma nastopa kot pravi oznaËevalec gospodar posocialistiËnega obdobja? »e fldivjo privatizacijo« beremo skozi registre popularnokulturnega oznaËevalca fldivjega zahoda«, ki je seveda podoba brata dvojËka fldivje privatizacije«, lahko izlupËimo oznaËevalsko resnico trenutne situacije flzahodnega sveta« z ugotovitvijo, da se po letu 1989 v bistvu kaćejo Zdrućene drćave Amerike, imperij ekonomskega neoliberalizma, kot pravi fldivji zahod Evrope«. Ker je ZORJA STROKE MJW zahod Zahoda divji zahod, tudi posocialistiËna privatizacija ne more biti drugaËna kot fldivja privatizacija«. Zato se seveda prav v flZahodni Evropi« kaće izrazita potreba po Homo Europeanusu, kot ga je imenoval Chris Shore. (V delu Building Europe: The Cultural Politics of European Integration, Routledge 2000) Poljski kulturni antropolog, ki veËinoma deluje v Zdrućenih drćavah Amerike, Jan Kubik, je omenil, da se z leti spreminjajo teme teh in tovrstnih diskusij. Trenutno je na primer povsem pozabljena pe pred nekaj leti zelo vroËa tema flSrednje Evrope«. Po njegovem bi se morali lotevati bistveno veË raziskav razreda (na kar sem dan pozneje opozoril tudi sam) in prelomov med generacijami ter poloćaja mladih. Prav slednja kategorija je pe posebej pomembna, saj moramo nameniti veË raziskovalne pozornosti ne le migrantom, ki prihajajo v Evropo, temveË tudi njihovim potomcem, ki so se rodili v Evropi, pa so pe vedno izkljuËeni iz veËinske drućbe, kar je postalo jasno po francoskem uporu ponićanih in razćaljenih mladih predmestnih potomcev priseljencev. V smislu socialne promocije in dolgoroËnega naËrtovanja svojega ćivljenja so v neoliberalnem primeću celotne generacije evropskih mladih, ki se morajo spopadati z dejansko situacijo, ki smo jo v sedemdesetih uokvirili v abstraktno frazo flNo Future« (brez prihodnosti). Marian Kempny je omenil, da moramo opazovati globalizacijo skozi globalno popularno kulturo, Michael Kennedy pa je opozoril, da nimamo opraviti le s ten-zijo med abstraktno / kognitivno in emocionalno / doćiveto sfero, temveË tudi s povratno zvezo med njima. Litvanska sociologinja z Univerze v Washingtonu Daina Stukuls Eglitis je spomnila na Wallersteinovo teorijo svetovnega sistema, po kateri temelji razvoj nekega dela sveta na zaostalosti drugega dela. Nadaljnja razprava je izkristalizirala potrebo po tem, da se postavimo Wallersteinu na ramena in pogledamo naprej, morda s pomoËjo analiz reprezentacije in teorij reprezentacije na materialistiËnih postavkah ... Danapnje sredipËe sveta so ZDA. Danes celo afripki ptudentje raje prihajajo na ameripke univerze, Evrope pa kot sredipËa ne dojemajo veË. TećipËe prihodnjih svetovnih premikov se je danes preneslo na Kitajsko in Azijo ‡ od tam pa ni dvoma, da vidijo sredipËe sveta v ZDA. József Börösz je sklenil ta del diskusije s tezo, da sta tako Evropa kot (njena) civilna drućba mita, v katero verjamemo predvsem Evropejci, izhajata pa iz postavitve globalne moËi in premoËi. Sam dodajam, da v to zgodbo nedvomno sodi tudi mit o Ëlovekovih pravicah, ki vedno znova nastopa kot instrument globalnih politiËnih premikov, navadni ljudje pa trpijo pe naprej. Ali pe bolj. Posocializem nekoË in danes: od kali posocializma v socializmu do plodov socializma v posocializmu »e hoËemo razumeti posocializem, se moramo na sodobnost ozreti s historiËne perspektive, zato je nujni del raziskav posocializma tudi historiËna antropologija socializma. Jan Kubik nas je spomnil na 70. leta v Krakovu in opozoril na tamkajpnje zelo specifiËno ćivljenje pod socializmom; razliËne skupine ljudi so ga doćivljale na razliËne naËine. Krakov je će pred drugo svetovno vojno postal sredipËe poljskega jazza, ki se je v obliki nekaterih slavnih lokalnih dixieland skupin OBZORJA STRO ohranil vse do danes, po vojni pa je postal sredipËe njegovih sodobnih tokov (na primer z imeni kot so Krzysztof Komeda, Tomasz Stanko ali Janusz Muniak) in posebne oblike poljskega kabareja, ki je v prostorih, kot je bil npr. Pod Baranami, navdupeval generacije k umetnostnemu izraćanju nagnjenih svobodnjakov. Jan Kubik je opozoril, da moramo kot drućboslovci resno jemati in preuËevati tista drućbena gibanja, ki vkljuËujejo simbolen odpor osrednji drućbi, na primer umetnipka gibanja, saj se prav tam na zelo oËiten naËin konstruirajo pomeni in z njimi (pre)oblikujejo silnice drućbene moËi. Vsekakor pogrepamo pogled na tisto, kar se je dogajalo v umetnostnih tokovih v Vzhodni Evropi, pa naj se nam zdi podoba posameznih dogajanj pe tako kompleksna. Upoptevati moramo meje njihovega dometa in vire, po katerih so se zgledovali posamezni umetniki. Za razliko od Poljske v sedemdesetih letih takpnih umetnipkih gibanj na primer v Sovjetski zvezi ni bilo. Razlike med posameznimi socialistiËnimi dećelami so bile v resnici prav dramatiËne, zato jih nikakor ni mogoËe metati v isti kop, kar tako radi poËno politologi in ekonomisti. SocialistiËni realizem je na primer na Poljskem trajal vsega skupaj kakih pet let, v Sovjetski zvezi pa veliko dlje. Jan Kubik je opozoril pe na to, da moramo preuËevati mehanizme kulturne agregacije in odgovoriti na vprapanje, kako se surovo gradivo vsakdanjega ćivljenja in umetnipkih praks lokalnega tipa spreminja v nekaj nacionalnega in nadnacional-nega. Umetniki jemljejo svojo lokalno izkupnjo in jo prevajajo v nadnacionalno / globalno. In nacionalisti nikakor niso edini, ki lahko uporabljajo to gradivo. Produkcija kulture je povezana z drćavo. Pri vsem pisanju o globalizaciji redko omenjajo razliËne tipe drćav. Najmanj, kar velja upoptevati pri razumevanju globalnih kulturnih tokov, so razlike glede cenzure in nadzora v posameznih drćavah. Drća-va v marsikaterem smislu nastopa kot producent, in tudi Ëe ne nastopa tako, pogosto deluje kot vratar / Ëuvaj (gatekeeper). Da je bilo Kubikovo opozorilo res na mestu, dokazuje sprejetje Unescove deklaracije o kulturni raznovrstnosti, ki kot mednarodno normo uveljavlja princip skrbi drćav za njihovo kulturno razliËnost ter spodbuja ukrepe kulturnega protekcionizma (na to opozarjajo ptirje Ëlanki v razdelku pod naslovom flViews on Global Cultural Policy« v reviji Anthropology News, december 2005). Danapnje drćave nekatere dele kulturne produkcije spodbujajo in podpirajo, druge nadzorujejo, nekatere zatirajo. Ob koncu svojega prispevka je Jan Kubik opozoril pe na to, da imamo premalo primerjav in podrobnih opisov mehanizmov, ki spropËajo in narekujejo razlike. Tip angaćmaja skupin v socialistiËnem sistemu pe danes, v obdobju posocializma, zelo moËno vpliva na vkljuËevanje pirpe javnosti v svetovne tokove. Madćarska sociologinja Judit Bodnár je v razpravi dodala, da govorimo o tveganju in negotovosti. Negotovost (uncertainty) je v teorijo pripeljala Mary Douglas, drućbo tveganja pa je analiziral Ulrich Beck. Na pretnje negotovosti, ki jih prinapa liberalizem, se ljudje odzivajo z nostalgijami, ki pa se lahko manifestirajo na tak ali drugaËen naËin, torej v skladu z levo ali desno politiËno usmeritvijo. »eprav moramo socializem razumeti v kontekstu modernizacije, ga moramo vsekakor obravnavati skozi partikularne izkupnje. Konec koncev so bili socialistiËni prevrati uspepni prav v manj razvitih evropskih E poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 28 regijah. Danapnji alternativni politiËni festivali, na primer flEkofest«, naj bi ponujali alternative liberalnemu trgu. Razvile so se drugaËne skupnosti in pojavi, ki ne potrjujejo priËakovanj in analiz zahodnih levih kritikov o porastu mednarodne solidarnosti. Nasprotno, vsaj na podroËju kulture prihaja predvsem do nacionalnih odzivov. Konec koncev je bil sam socializem reakcija na takratno trćno drućbo. Danes alternativ ni veË ali pa se artikulirajo zgolj v okviru govora hegemonije. Slovenska sociologinja ekonomije, ki deluje v ZDA, Nina Bandelj je opozorila, da zunanje investicije nimajo samo ekonomskega pomena, temveË jih lahko razumemo le skoz analizo odzivov in preuËevanje lokalnega razumevanja. Srednjeevropska nagnjenja k nacionalnemu so odziv na globalnost in globalizacijo. Michael D. Kennedy, ki je kot sociolog preuËeval poljsko drućbo, je potrdil, da je o spremembah v Vzhodni Evropi vsekakor mogoËe govoriti v smislu imperializma, pe posebej zato, ker prostor Vzhodne Evrope zaradi Rusije in njenega interesnega obmoËja sega daleË v srednjo Azijo. Tam pa je najpomembnejpi dejavnik nafta. Moto njegove naËrtovane raziskave je: flNe potujejo le ideje, ampak tudi nafta.« Na podlagi tega opozorila vsekakor moram pripomniti, da se vsaka velika veberjanska ideja, ki naj bi motivirala Ëlovepka dejanja, prej ali slej pokaće le kot sredstvo sledenja materialnemu interesu. Za razumevanje situacije v posocialistiËnih dećelah je vsekakor zelo pomembno vedeti, zakaj gradijo doloËene naftovode ali rafinerije prav v doloËenih drćavah, kaj meni prebivalstvo o invaziji na Irak ali prodaji letal. KljuËna vprapanja, ki pe Ëaka-jo na odgovor, zadevajo na primer energetsko varnost in njen vpliv na odnose v tem delu sveta, problematiko vzpostavljanja analitiËnega orodja za razumevanje geopolitiËnih premikov, prepoznavanje diskurzov o politiËnih in vojapkih zadevah pri nabavah oroćja, nova zavezniptva in odvisnosti. Mithell Orenstein je povzel dotedanjo razpravo, po kateri naj bi pri Kubiku globalni okvir postal vir lokalnega odpora. NaËin lokalizirane izkupnje brez vnaprejpnje pretenzije lahko v doloËenih situacijah dobi nove razsećnosti in nove pomene. Po njegovem so kljuËna vprapanja razprave o posocializmu v opredelitvah enot analize in prikazu povezav med njimi. Zelo uporaben analitiËni model za razumevanje razliËnih naËinov interakcije ponuja James Rosenau v delu Distant Proximities: Dynamics Beyond Globalization. (Princeton University Press 2003) Po opozorilu Józsefa Böröcza so se v evropskih socialistiËnih drćavah v 60. in 70. letih na razliËne naËine povezovali in navezovali na Zahodno Evropo, kar pe posebej velja za razliËne starostne skupine. V tej luËi se tudi danes namesto odnosa do globalizacije postavlja v ospredje vprapanje, kako so posamezne drćave vkljuËene v procese globalizacije. Ti pa ne potekajo le na ravni pretakanja simbolnih praks. Zahodne drćave so vse bolj odvisne od naravnih virov, ki se nahajajo drugod. Drćave, ki imajo te vire, se utapljajo v diktaturah. Ta dva pojava sta med seboj povezana. Prav na tej toËki se po mojem mnenju najbolj jasno pokaće delovanje ideologije, ki resniËnost prikriva, a prav zato, da jo lahko prikrije, jo obenem v obliki bizarnih samoumevnosti ali puhlic tudi brutalno neposredno razkriva. Resnica brutalno Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 29 poroËila O oËitne stalne ideolopke mantre ponavljanja tez o neuniËljivi prisotnosti flsil kontinuitete« je v evidentnem brisanju zgodovinskega spomina: sile kontinuitete je treba izbrisati s sveta, da bomo vstopili v novo ero dokonËne repitve. Madćarska antropologinja, ki deluje v ZDA, Zsuzsa Gille je dodala, da moramo razloËevati med diskurzom elit in navadnih ljudi, pri Ëemer nas vsakokrat zanima raven, na kateri sprejemajo odloËitve. AnalitiËnih orodij, ki naj bi jih pri tem uporabljali, imamo po mnenju Jana Kubika v drućboslovju dovolj, to so koncepti mreć, vozlov, polj itd. Pri tem moramo upoptevati transnacionalna gibanja, ki so će v preteklosti presegala meje drćav in nacionalnih skupnosti. Artikulacija lokalnih prostorov je bila vedno povezana z nacionalnimi okviri. (prim. Gupta in Ferguson 1992) Svoj prostor vsak dojema drugaËe, in to na veË ravneh. Politike konstrukcije identitet so zelo razliËne, pri tem pa modni pojem deteritorializacije ne pomeni enako kot pojem globalizacije. Govorimo lahko celo o virtualni lokalnosti (virtual locality) in fiziËni globalnosti (physical globality). Bistveno je razumeti virtualnost in to, kar je v tej igri novega. Globalnost velikokrat razumemo v partikularnem smislu ‡ torej zelo stereotipno. Tako lahko globalne sile nastopajo v obliki flĆidov« (bogatapev), pa tudi v obliki religij ‡ in celo ras. Podobno se dogaja pri drugih sorodnih predstavah. Prav zaradi te inherentne nejasnosti je globalizacija izjemno sporen termin, bav-bav beseda, ki se je bomo morali Ëimprej znebiti. Konec koncev ima tudi tisto, kar se skriva v njenem nasprotnem pojmu, antiglobalizacija, desne in leve vidike. Po mnenju Michaela Kennedyja nikakor ni vseeno, kateri deli strokovnega besednjaka bodo pripli v ospredje javnega diskurza. Tudi Ëe bo to beseda imperij, je malo verjetno, da bo to kompleksno pojmovanje imperializma pri Davidu Harveyu v knjigi The New Imperialism. (Oxford University Press 2003) Cyntia Miller-Idriss z Univerze v New Yorku je pripravila zelo zanimivo analizo pripisovanja nempkega drćavljanstva bodisi na podlagi krvnega porekla ali skoz kulturo. Opozorila je na razliko med artikulacijo in prakso nacionalne pripadnosti, pri Ëemer se dominantno razumevanje flnempkosti« na podlagi krvi poËasi umika pred kulturnim razumevanjem nemptva. Poljski sociolog Tomasz Zarycki je predstavil raziskavo poljskega razumniptva. Po njegovem je delu razumniptva uspelo transformirati kulturni kapital, ki so ga pridobili pe v socializmu, v ekonomski. To izkupnjo je do doloËene mere mogoËe posplopiti, Ëeprav se je kulturni kapital razumniptva najprej preoblikoval v socialnega, pele potem v finanËnega. In prav ta kapital danes problematizira njihovo zmoćnost drućbene kritike. Razumniki so po njegovem posredniki ali celo nekakpni mepetarji (middlemen) v procesih civiliziranja. Na tej toËki moram dodati, da uporabljamo pojem flkulturnega posrednika« (glej Bulc 2004) nekoliko pirpe. V nekem smislu so postali nepogrepljivi v postmodernih Ëasih preseganja razlik med elitnimi in drugimi kulturami. Njihova nepogrepljiva vloga je v posredovanju med kulturnim kapitalom in njegovimi drugimi oblikami: delujejo kot nekakpni katalizatorji, ki spreminjajo kulturni kapital v simbolnega, s tem pa omogoËajo tudi morebitno transformacijo obeh v ekonomski kapital, v kar so ob koncu 20. stoletja zaËeli verjeti celo ekonomisti. (glej npr. Frith 1991; o razliËnih oblikah kapitala prim. Bourdieu ZORJA STROKE MJW 1984 in 2002) Po Michaelu Kennedyju, ki je interpretiral prispevek Genevieve Zubricky, se lahko pri analizi drućbenih procesov enako legitimno kot na skupnosti usmerimo tudi na simbole. V tem primeru lahko vidimo, kako se skoz simbole prikazujejo in manifestirajo razmerja med skupnostmi tako v krajpih kot daljpih obdobjih. Civilna družba in njeni posocialisticni diskurzi Civilna drućba je prava magiËna beseda, ki jo radi ponavljajo tako drućboslovci kot opazovalci sprememb v posocialistiËni Evropi, kot da do leta 1989 civilne drućbe v teh dećelah ne bi bilo, potem pa so ljudje nenadoma zadihali svobodo in zaËeli ustanavljati nevladne organizacije, kot jih imenujemo v ponesreËenem prevodu. Anglepko besedo government so prvi prevajalci prevedli dobesedno kot vlada, Ëeprav pri sintagmi nongovernmental organization beseda government pomeni oblast oz. tisto, kar mi pojmujemo kot drćava ‡ torej gre za organizacije, ki niso del drćavnega aparata. Naravnost smepno pa je obravnavanje velikega dela nevladnih organizacij kot samostojnih in neodvisnih, ko pa jih veËinoma financirajo s sredstvi drćavnih (in nadnacionalnih) proraËunov. ©e veË, civilna drućba niso samo Ëloveku prijazne dejavnosti, ki jih ponavadi povezujemo z njihovimi dejavnostmi, na primer pri prizadevanjih za uveljavljanje Ëlovekovih pravic in svobopËin, temveË se zelo pogosto povampirijo. Vsaj v Sloveniji se će od leta 1991 sooËamo s fapizacijo civilne drućbe, ki je pokazala svoje zobe ob vseh dosedanjih referendumih, ki so korak za korakom omejevali svobopËine vseh, predvsem pa manjpin. Civilna drućba omogoËa nove in specifiËne naËine izvajanja pritiskov majorizacije in izkljuËevanja. Uporabnost sintagme civilne drućbe je v tem, da je to dobra in vedno uporabna etiketa, s katero opisujemo politiËne akcije proti zatiranju, ki jih inicirajo navadni ljudje od spodaj navzgor in s tem prepreËujejo zatiranje. Glavni problem je v tem, da civilna drućba le redko deluje zares neodvisno od politike, kar so zaenkrat uËinkovito izkoristile razliËne konservativne politiËne sile in populisti, ki tako ali tako sebe vidijo kot gibanja, ne pa kot politiËne stranke. Ameripki antropolog Gerald Creed je povzel razpravo o civilni drućbi s trditvijo, da v vsakem primeru potrebujemo vodenje drućb, poraćenci tranzicije pa poskupajo najti nove naËine lastne pozicioniranosti. Pri tem moramo razloËevati med prakso in konceptualizacijo skupin iz konteksta civilne drućbe, ki vendarle lahko nastopajo tudi kot instrument civiliziranja. Konec koncev je sama zamisel razsvetljenske civilne drućbe v tem, da je treba primordialno ljudstvo spraviti v reprezentaci-jski kod sodobne demokracije. Lawrence King je zastavil izzivalno vprapanje, zakaj se delavci v socialistiËnih drćavah niso uprli privatizaciji. Izkazalo se je, da sociologi o tem niso opravili praktiËno nobenih empiriËnih raziskav. Etnografske raziskave poznega socializma (npr. Katherine Verdery, Chris Hann, Caroline Humphrey; prim. Kürti 2002) so pokazale, da je obstajala specifiËna oblika delavskega razreda, ki se je potem razslojila, Ëe ne kar razkrojila. PosocialistiËni delavski razred v nekaterih drćavah, na primer v Rusiji ali Ukrajini, pe naprej ostaja izrazito povezan in vpet v drćavno gospodarstvo oz. drćavni kapitalizem (patri- OBZORJA STRO monial capitalism), drugod se razkraja ali pa seli v samostojne dejavnosti, na primer v obrti in malo trgovino. Le tu in tam se je razvila nekakpna delavska aristokracija, ki je znala izkoristiti svoj trenutek osamosvojitve. V Rusiji in njenih satelitih je drćava birokratska, kapital pa mednaroden. Madćarska socialna antropologinja Eva Fodor je pripomnila, da moramo slediti oblikovanju razmerij med globalnim in lokalnim na podlagi iskanja vzorcev in analize konkretnih primerov. Diskurze danes oblikujejo mediji in materialna (potropnipka) kultura, torej nekaj, kar je madćarska sociologinja, ki deluje v ZDA, Krisztina Fehérváry, imenovala flimaginarij mnoćiËnih medijev« (mass media imagery). Ko se na primer sprapujemo o delavskem razredu, moramo izslediti naËine njegove artiku-lacije in razloćiti, kdo in kako ga lahko interpretira. Madćarska antropologinja z Univerze v Illinoisu Zsuzsa Gille je dodala, da se identitetni znaki spreminjajo, ker so situacijski. Zato ne moremo brez zadrćkov generalizirati konkretnih, partikularnih izkupenj. To velja tudi za prej omenjene totalitarne tećnje v civilni drućbi. V diskusiji sem opozoril na to, da civilna drućba lahko nastopa tudi kot kolonizacijsko orodje. Pri tem nisem imel v mislih le inflacije nevladnih organizacij, ki z roko v roki z vojapkimi silami in multinacionalkami sodelujejo pri fldemokratizaciji« na primer Iraka, temveË tudi domaËo inteligenco, ki sicer po svojem lastnem mnenju nastopa kot nosilec ali zastopnik osredja (mainstreama) javnosti, a prav te flrazumnike« zaznamuje jasna politiËna barva, ki so jo vedno znova pripravljeni prodati najugodnejpemu ponudniku. Jan Kubik je dodal, da je civilna drućba oblika drućbene organizacije. Po Ernestu Gellnerju ima dva sovraćnika: drćavo in flobiËaje« (ki se kaćejo v instituciji flbratranstva«). OznaËuje jo neformalnost, njeni osrednji vlogi pa sta emancipacija in odgovornost. Prav zato moramo vse te pojme vedno znova kritiËno vrednotiti. »e razpravljamo o povezovanju dejanskega dogajanja na terenu v okolju Vzhodne Evrope in izkupenj globalizacije, nam lahko koncept civilne drućbe po mnenju Micheala Kennedyja pomaga zdrućevati obe sferi. V tem je moË mobilnosti in uporabnosti pojma. Zaenkrat paË nimamo boljpe alternative. József Böröcz se je v svoji razpravi najprej skliceval na Etien-na Balibarja, ki je v Ëlanku o tem, ali obstaja neorasizem, trdil, da je med pojmoma kultura in rasa le majhna razlika. Podobno majhna razlika je med pojmoma civilne drućbe in demokracije. V analitiËnem smislu je civilna drućba vse, kar ne sodi v okrilje drćave. Je samoorganizirana in javno oblikovana sfera. Ni pod nadzorom drćave, da bi lahko nadzirala drćavo. V tem smislu je civilna drućba nujna za funkcioniranje zahodnih demokracij. Toda na drugi strani civilna drućba v marsiËem podpira kolonizacijski model. Prav zato na koncu pridemo do navidez paradoksalnega ‡ samoumevno trivialnega ‡ sklepa, ki ga je formulirala Judit Bodnár, da je edina alternativa civilni drućbi drćava. Drćavo potrebujemo zato, da lahko repujemo tećave, s katerimi se sooËajo neformalna zdrućenja, in zato, ker nas civilna drućba ne more repiti pred razdori in nasiljem. Sam dodajam, da nas prav izkupnja posocialistiËnih preobrazb svari pred povam-pirjenjem civilne drućbe, ki morda strukturno ni pretirano oddaljena od povampirjenja totalitarnih drćav. Tećava namreË nastopi takrat, ko se povampirita obe. Takrat ne le, da nobena E poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 30 sfera ne kroti druge, temveË vzajemno vlivata olje na ogenj. TipiËen primer povampirjene civilne drućbe je pojav t. i. paravojapkih enot v vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Brćkone je prav v tem razlog, da moramo razviti mehanizme, ki bi pre-preËevali, da bi obe sferi hkrati zasedali iste prostore. Vsekakor pa je v razpravi postalo jasno, da so govori o kulturi, rasi in civilni drućbi bistveno bolj povezani med seboj, kot bi si morda predstavljali. Razlog se skriva v pasteh identifikacijskih procesov, ki izhajajo iz travmatiËnega izkustva zrcalnega stadija pri vsaki identifikaciji, katerega uËinek je razcep subjekta. (glej Lacan 1996) Gerald Creed je sklenil razpravo z opozorilom, da nas v tem kontekstu zanimajo naËini, na katere nam lahko osrednji termini, kot so civilna drućba, spol, skupnost itd., govorijo o posocializmu. Vprapati se moramo tudi, kako civilna drućba izkljuËuje, kajti civilna drućba je tudi institucija izkljuËevanja, Ëetudi obenem tudi vkljuËevanja. Je tudi obenem analitiËno in politiËno orodje. Slednje si vedno znova prizadevajo monopo-lizirati. Tudi skupnost je po njegovem pomemben mobilizacijski moment. Prav zato moramo biti zelo previdni tako pri etnografskih kot pri sociolopkih raziskavah. Zgodbe preprostih in manj preprostih ljudi na prepihu globalnih tokov Nempka antropologinja, ki deluje v ZDA, Daphne Berdahl, je predstavila primer leipzipkega tranzicijskega fltajkuna« Jür-gena Schneiderja. V zastavitvi primera je sledila Anni Tsing, ki je v Ëlanku flV ekonomiji prikazni« (Inside the Economy of Appearances, Public Culture 2000/1) opredelila globaliza-cijo kot stopenjski projekt (scale-making project). V analizi konkretnega primera jo zanima globalizacija skoz tokove finanËnega kapitala, ki premika oz. bripe meje med resniËno-stjo in iluzijo. Med napa analitiËna orodja in v drućboslovni besednjak vnapa pojem performativnega vidika kapitala (in s tem kapitalizma). Vlaganje fiktivnega kapitala v razvoj mesta Leipziga in Schneiderjeva osebna zgodba, povezana s tem, sta odliËna primera, kako lahko globalno postane nacionalno oz. se artikulira in manifestira skoz nacionalno oz. lokalno. Zsuzsa Gille je v svoji razpravi o predstavah v zvezi z zastrupljeno papriko na Madćarskem poudarila, da je velika prednost antropolopkega pristopa in opisov prav v tem, da majhne reËi govorijo o velikih. Iz malih reËi in bojev lahko vidimo celotno EU in odnose v njej ter problematiko moËi v zelo pirokem obsegu. Sam sem dodal, da moramo prav zato jemati skrajno resno vsako pripovedovanje kot sredstvo za analizo diskurza gospodarja. V nadaljnji razpravi se je izkristaliziralo mnenje, da lahko v sodobni Vzhodni Evropi sledimo razvoju dveh modelov kapitalizma. Prvi je protekcionistiËni, drugi pa liberalni (trćni) kapitalizem oz. fleksibilni produkcijski model. Ko se pri analizah konkretnih primerov znajdemo v dialektiki med nacionalnim in transnacionalnim / globalnim, moramo pogledati na oba modela kot na strani istega kovanca. Oba se namreË vzajemno podpirata in sta nenadejana posledica drug drugega. Madćarska antropologinja Krisztina Fehérváry je prikazala, kako se lokalna klasifikacija uspeha ali neuspeha v posocialis-tiËnem obdobju v marsiËem materializira v materialni kulturi. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 31 poroËila OBZORJA STROKE Posocializem je prikazala skoz posege v prostor in gradnjo ter opremljanje drućinskih hip na Madćarskem. Predstavo o srednjem razredu sooblikujejo mediji, pe posebej razliËne televizijske nadaljevanke, ki ponujajo presojo o tem, kaj je prav in kaj narobe. Krisztina Fehérváry je pri analizi konkretnih primerov novogradenj na obrobju Budimpepte uporabila uËinkovito sintagmo flantisocialistiËna estetika«. Jan Kubik se je v svoji diskusiji naslonil na koncept flhibridne globalizacije«. Po njegovem se moramo vprapati, kaj je globalnega v spremembah, ki jih opaćamo. Globalni tokovi in situacije so v konkretnih primerih videti zelo kompleksni, pa naj gre za flDoca« Schneiderja, zastrupljene paprike, podobe popularne glasbe ali gradnjo hip srednjega razreda. Tudi popularna kultura (na primer s TV nanizankami, tako domaËimi kot tujimi) flcivilizira« in obenem hibridizira, zato jo moramo pozorno spremljati. Prav tako pa moramo upoptevati tudi kljuËne razlike med transnacionalnim, nacionalnim in lokalnim kontekstom. Sam sem opozoril na primere desakralizacije prostora in na rabo globalnih tokov proti lokalni zaplankano-sti. Po mnenju Jana Kubika si moramo zastaviti vprapanje, v Ëigavem interesu se oblikujejo ti hibridi, kdo jih producira in zakaj ter kdo je nosilec (agent), ki producira te hibride. V svojem odgovoru sem opozoril, da moramo hkrati na novo premisliti in preformulirati tudi odnos med sodobnim pojmovanjem globalizacije in preteklim pojmovanjem inter-nacionalizma. Govor o internacionalnosti je danes povsem poniknil, a je nedvomno kljuËnega pomena pri natanËnejpi opredelitvi globalnosti. Andreas Glaeser, sociolog z Univerze v Chicagu, je poudaril, da pri globalizaciji nimamo osrednjih institucij. Vprapal se je, Ëe Evropska unija, ki jo je vzel kot primer posledice globaliza-cijskih procesov, postaja nacionalna drćava ali pa bo ostala bolj zrahljana zveza brez sredipËa. Litvanska sociologinja Daina Stukuls Eglitis z Univerze Georga Washingtona je postavila v ospredje problematiko izkoripËanja, ki je v sodobni obliki imperializma drugaËno. »e so prej izkoripËali producenta, sedaj po njenem izkoripËajo konzumenta. Tako naj bi trdili nekateri ekonomski analitiki. Sam bi dodal, da gre morda pri teh teorijah za ideolopko premestitev: kapitalisti pe vedno izkoripËajo producente, vendar ne veË domaËih, temveË Ëim bolj oddaljene. Prav zato je za razumevanje globalizacije tako pomembna pokolonialna teorija. Zaenkrat je pe ni videti v konËni obliki, ampak poko-lonialna teorija lahko postane nova razredna teorija oz. bo to nujno postala. »e hoËemo razumeti, kaj naj bi bilo globalno, moramo po mnenju Zsuzse Gille razumeti, da globalni sistemi razlikovanja nadomepËajo lokalne sisteme ‡ prav to je novo v glo-balizaciji in obenem njen uËinek. Zato se po mnenju Jana Kubika lokalni naËini pojmovanja srednjega razreda tako zelo razlikujejo. József Böröcz je nato opozoril pe na retoriko normalnosti. Globalni srednji razred se danes predstavlja kot norma, ki jo pe najjasneje prikazujejo televizijske serije in filmi. Celo Vzhodnoevropejci se lahko uvrpËamo v ta tok, toda kaj je z drugimi zunaj Evrope, z veËino Ëloveptva, ki ćivi daleË pod to ćivljenjsko ravnjo? V napem delu sveta se ne zavedamo dovolj revpËine veËjega dela sveta. OzavepËenje te globalne podobe neenakosti in neenako- pravnosti bi lahko omogoËilo tudi bolj objektivno uvrpËanje posameznih vzhodnoevropskih drćav (ne le Madćarske, o kateri je govoril József) v sistem svetovne blaginje. Po mnenju poljskega sociologa in antropologa Mariana Kemp-nyja moramo spregovoriti tudi o problematiki partikularnosti in specifik. Med globalnim in internacionalnim imamo pe eno potencialno uporabno konceptualno sfero: regionalno. Vendar moramo regionalno razumeti na nov naËin skoz branje Appaduraija. (glej npr. 1996) Morda pa lahko najdemo celo flpotencialno subverzivne pomene« prav v regionalnih kulturah posocializma. Michael Kennedy je v svoji razpravi izhajal iz tega, da moramo slediti nasprotjem med tistimi, ki imajo moË, in poraćenci tranzicije, pri tem pa pogumno uporabljati tudi nove pristope. Da bo neka oblast dolgotrajna, mora razviti mit o sebi, zato je pe kako pomembno preuËevanje njene mediacijske zmoćnosti. Pri preuËevanju kulture organizacij so na primer (Naomi Klein) razvili teorijo funkcioniranja blagovnih znamk (brand). Opazovanje naËina, kako ravnajo z neko blagovno znamko, je mogoËe uporabiti tudi pri preuËevanju civilne drućbe. Judit Bodnár se ni ustavila le pri srednjem razredu, temveË je problematizirala tudi pozicijo visokega razreda. »e le 20 odstotkov svetovnega prebivalstva sodi v zgornji del svetovne razvitosti, sodimo tudi Vzhodnoevropejci v svetovno elito. Potropnipki srednji razred je po njenem mnenju globalni fenomen, ki se zaveda negotovosti svojega poloćaja in ćivi v strahu pred fldeklasiranostjo«. Elaine Weiner, politologinja z Univerze McGill v Kanadi se je v svojem prispevku sprapevala, zakaj delavci v Vzhodni Evropi pristajajo na marginalizacijo. Odgovor se po njenem mnenju skriva tako v institucionalni kot ideolopki zapupËini preteklosti. Preprosto noËejo povezovati zanje novih drućbenih gibanj (ćenskih in feministiËnih) in delavskega gibanja s preteklimi zavrćenimi praksami iz socializma. Pri tem ideolopki diskurz deluje zelo enostavno, tako da najprej izenaËi socializem s sućenjstvom, potem pa pe kapitalizem s svobodo. To je jedro ideologije, ki omogoËa sodobno razredno podrejenost. Ta ideologija seveda producira svoje pripovedi: dominantna pripoved posocializma je postala pripoved trga. Sam dodajam, da lahko z nekaj miselne akrobatike hitro ugotovimo, da posocializem ni postmoderen. PosocialistiËna pripoved, v katero ne verjamejo le nove elite, temveË vanjo kot samoumevno verjamemo vsi, je glavna pripoved danapnjega Ëasa. In Ëe je res tako, ne ćivimo v lyotardovskem postmo-dernizmu (prim. Lyotard 1988 [1979]) in brćkone tudi ne v flpostsocializmu«, temveË v samozanikanem modernizmu in samozanikanem socializmu, ki pa je bil v svojem bistvu tako ali tako zgolj radikalna inaËica drćavnega kapitalizma. Zakaj bi se sicer izogibali izrazom, kot so postkapitalizem, neokapi-talizem ali novi kapitalizem? Med pogledom drugega in njegovim konstruktom: od infe-riorizacije do pokolonialne teorije Madćarska sociologinja Evá Fodor je v svojem prispevku o mednarodnih poroËilih o poloćaju ćensk v Vzhodni Evropi razkrivala diskurz, v katerem se vse, kar je na vzhodu slabpega, potencira do skrajnosti, karkoli pa je pri poloćaju ćensk boljpega (nedvomen znak uspepnosti socializma), pa OBZORJA STRO zanje preprosto ne obstaja. Gre, skratka, za klasiËen oriental-istiËen diskurz, ki ga od zahodnih ćensk, ki veËinoma pripravljajo uradna poroËila, ne bi priËakovali. Beograjska sociologinja Vesna NikoliĘ-KrstanoviĘ je potrdila, da, tako na zahodu kot na vzhodu, prevladuje politika, po kateri je treba vse stare uspepne socialistiËne modele sesuti, ne glede na ceno. To velja tudi pri migracijski politiki, ki jo zaznamuje izjemna neenakopravnost. Tu ima v mislih kategorizacijo drćav glede na uspepnost prepreËevanja migracij z viznim rećimom in rećimom sodelovanja. Balkanske drćave so videti kot demonske drćave ‡ v tem primeru je orientalizacija povsem oËitna. Kar je na Balkanu, je paË vse slabo, razen morda kakpne nenevarne balkanske ekso-tike, kot je na primer BregoviĘeva glasba, in pika. SoËasno pa mednarodne institucije upravljajo dve drćavi na tem obmoËju, BiH in Kosovo. ©e veË, tudi trgovino z belim blagom na tem obmoËju pogosto vodijo prav pripadniki vojapkih sil zahodnih drćav. Nevladne organizacije ne poskrbijo niti za temeljno seznanjanje prostovoljcev o dećelah, v katere jih popiljajo. Za nameËek pa to niso pravi strokovnjaki, ampak navadno ljudje, ki dejansko nimajo pojma o lokaciji ali regiji. Isto velja tudi za financiranje projektov. Daina Stukuls Eglitis je predstavila svoje raziskave s podroËja medicinske sociologije. Zanima jo spol kot riziËen dejavnik, pri tem pa je preuËila predstave o ćenskah in mopkih, ki jih najdemo v ćenskih in mopkih revijah. Pri odnosih med mopkimi in ćenskami se pojavljajo duhovi preteklosti. Daina Stukuls Eglitis je poudarila, da lahko potropnipko drućbo opazujemo tudi skoz opazovanje prodajanja in potropnje spolnih uslug v Vzhodni Evropi. Mitchell Orenstein je opozoril na problematiko vzhodnoevropskih Romov v primeću globalizacije in mimogrede omenil, da je Svetovna banka izdala knjigo o revpËini med Romi. Diskutantka Joan Nagel z Univerze v Kansasu je povzela teme, ki jih je vredno preuËevati. V okviru konstrukcije flVzhodne Evrope« ne smemo in ne moremo spregledati problematike ćenske in vloge, ki jo igrajo predvsem tuje nevladne organizacije pri problematiki drućbene enakopravnosti ćensk. Pri tem mora biti v ospredju raziskovanje naËinov, na katere mednarodne organizacije poveËujejo in poglabljajo globalno neenakost, prav tako pa je potrebno od blizu preuËiti primere nasilja nad ćenskami. Zahodni raziskovalci, je poudarila Joan Nagel, tudi ne morejo vedeti, Ëe lahko priËakujejo sodelovanje ali pokroviteljstvo, brez intenzivnih raziskav in sodelovanja z domaËimi raziskovalci pa tudi ne morejo natanËneje opredeliti specifiËne dialektike manjvrednosti in podrejenosti posocia-listiËnih dećel. Zsuzsa Gille je v svoji diskusiji opozorila, da glede na njene izkupnje v mednarodnih organizacijah opozoril domaËinov praviloma ne poslupajo. Po njenem morda leći glavni razlog v tem, da ne smep in ne morep reËi karkoli pozitivnega o drćavnem socializmu. Sam dodajam, da je prav v tem kljuËna vloga domaËinov, ki povsod, kamor pogledajo, vidijo bav-bave ostankov socializma oz. flsil kontinuitete«. Prav zaradi te svoje samoorientalizacije je pe kako pomembno uporabljati pokolonialno teorijo. (glej Said 1996) Mitchell Orenstein je to diskusijo sklenil s trditvijo, da dominantni (zahodni) diskurz uporablja diskreditacijo socializma kot E poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 32 zagovor novega podrejanja. Evá Fodor je dodala, da obstajajo interesi za vzpostavljanje in vzdrćevanje pozicije podrejenosti na osebni, institucionalni in politiËni ravni. Tomasz Zarycki in Judit Bodnár sta opozorila, da morajo vzhodnoevropski raziskovalci najprej opredeliti lastno pozicijo, potem pa upoptevati tudi senzibilnost pokolonialnega premisleka. Pozicija vzhodnoevropskega kritiËnega antropologa je v svojem bistvu skrajno zagatna. (glej npr. MurpiË 2005) V boju za emancipacijo ‡ doma in na tujem ‡ smo v razliËnih okolipËinah prisiljeni igrati vloge antinacionalistov, postna-cionalistov in celo nacionalistov ali neonacionalistov. Samo nevtralni ne moremo biti, saj takoj ko stegnemo jezik, će trËimo v narod ali nacijo. Drugi emancipacijski procesi pa se ne kaćejo veË jasno na razmejitveni Ërti veËnega spopada med delom in kapitalom. Morda bi lahko v zvezi z globalizacijo govorili o novi obliki kapitala, o nekakpnem virtualnem kapitalu, simulakru kapitala (o simulakru glej Baudrillard 1999), v nekem smislu celo o neoprijemljivem vseprisotnom duhu, ki ga ne moremo zaznati in locirati, a vemo, da deluje in da participiramo v njem … In prav ta kapital danes ne nastopa veË proti (fiziËnemu) delu, temveË proti znanju. Torej moramo Marxove analize razmerja med delom in kapitalom (glej Marx 1986 [1867]) prevesti v analize razmerja med intelektualnim delom in virtualnim kapitalom. József Böröcz je opozoril, da kolaps socializma pe ni sklenjen: pe vedno smo pod njegovim vplivom oz. urokom. Objektivna dejstva, ki jih drućboslovci moramo izlupËiti, govorijo drugaËe kot ljudje, pe posebej elite. Madćari se na primer vedno primerjajo z Avstrijo in NemËijo, zato so nujno zafrustrirani. Evropa je v primeru posocializma preprosto napaËen referent. »e se Vzhodnoevropejci primerjajo z Evropo, izgubljajo moćnost emancipacije. Svet pa je v resnici v glavnem reven in drćave med seboj pe zdaleË niso enakopravne. Po njegovem moramo slediti reprezentacijam inferiornosti, kajti pe danes v svetu najdemo kolonije ‡ veËinoma jih imajo evropske drćave. Tudi sam obËutek inferiornosti je treba skrbneje premisliti. Konec koncev so se kljub dejstvu, da so bile vzhodnoevropske drćave politiËno podrejene Sovjetski zvezi, navadni ljudje v resnici poËutili superiorne nasproti prebivalcem Sovjetske zveze. Po mnenju Józsefa Böröcza je prav v tem verjetno razlog, da se ljudje v Vzhodni Evropi danes ne znajo odzivati na poskuse inferiorizacije. To pa po mojem mnenju pe toliko bolj velja za Slovence, ki se pe danes (Ëisto mimo tehtnih razlogov za to) poËutijo superiorne proti flvzhodu« (in fljugovzhodu«), pri Ëemer le pe spodbujajo prastare obËutke inferiornosti prak-tiËno nikoli samostojnega obmoËja, ki je bilo skoz celotno zgodovino periferno in provincialno. Pri preuËevanju dejanskega poloćaja vzhodnoevropskega prebivalstva je po mnenju Józsefa Böröcza mogoËe uporabiti dve pomembni analitiËni orodji, ki ju je ponudila Partha Chat-terjee (v delu The Nation and Its Fragments: Colonial and Postcolonial Histories, Princeton University Press 1993), fltrenutek odpora« in fltrenutek odhoda«. Vprapal se je, kaj nas Ëaka in kakpno pozicijo naj zavzamemo. Ameripki politolog Jeremy Brooke Straughn je izhajal iz teze, da lahko razumemo vzpostavljanje prostora osrednjosti (Srednja Evropa) kot obliko hibridnosti. Glede na situacijo v ©leziji, ki jo je predstavil Ëepki sociolog Jakub Grygar, bi lahko postali zaskrbljeni nad procesi evropeizacije, ki lahko vodijo v Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 33 poroËila O nacionalizem na lokalnih ravneh. Britanski antropolog Jon E. Fox je opozoril na povezavo med politiËnimi reprezent-acijami in kolektivi na razliËnih ravneh. Ko nacionalisti govorijo v imenu ljudi, mora raziskovalce zanimati, kaj navadni ljudje menijo o tem. Zanima nas skratka instrumentalizacija diskurzivnega konstrukta. Tako na primer na Madćarskem madćarsko govoreËe delavce iz Romunije imenujejo Romuni, kar pomeni, da v instrumentalizaciji diskurza ne gre zgolj za poimenovanje skupnosti v etniËnem smislu, ampak je pomemben tudi socialni vidik. Andreas Glaeser je v diskusiji poudaril, da si danes drućbe ne predstavljamo veË kot korporativne enote, zato moramo analizirati diskurze in kulturne forme ter pojave, ki jih lahko imenujemo flvzporedne skupnosti« (na primer priseljencev v evropskih drućbah). Upoptevati moramo tako institucionalni red kot svobodne interpretacije tega reda. Diskusijo je strnil József Böröcz, ki je najprej opozoril na zahtevo po tem, da razËistimo pojem fltujega« in se vprapamo o akterjih karakterizacij skupin. Splopno vprapanje pa je, Ëe se Evropska unija razvija v nekaj takpnega, kot je bil nekoË habsburpki imperij. Vsaj v flSrednji Evropi« je videti, da bi ta lahko postala nekaj takpnega, kot je bil nekoË v manjpem obsegu avstrijski imperij. Na Madćarskem in drugod v sodobni Evropi zatirajo priseljene delavce preprosto zato, da jim znićajo ceno dela. To je strategija vsakega sprejemanja in angaćiranja tuje delovne sile. Ali torej s tega vidika stara levica lahko doda kaj k novim razpravam o nacionalizmu? Jon E. Fox je opozoril, da se v stigmatizacijskem kompleksu pogosto sreËujemo s primeri podrejene skupnosti, ki sama sebe Ëuti in razume kot pomembnejpo od matiËne ali dominantne. Tako se imajo Madćari v Romuniji za bolj Ëiste in pristne Madćare od Madćarov na Madćarskem. Morda bi lahko to izkupnjo posplopili na Vzhodno Evropo, saj Vzhod-noevropejci vidijo Zahodno Evropo kot nepristno, pokvarjeno in dekadentno. Sklep in zalet Michael Kennedy je dvodnevno diskusijo strnil v sklepni razpravi. Med temami, ki so vredne nadaljnje znanstvene obravnave, so razprave o kategorijah in mejah med njimi (posebej glede na pozicijo Vzhodna Evropa ‡ ZDA); o simbolnih formah in oblikah komunikacije (potrebujemo primerjalne analize simbolov in medijev); o identifikaciji in opredelitvi agensov skoz analizo transnacionalnih pogledov na margi-nalizirane in privilegirane skupnosti ter politiËne povezave; o simbolni geografiji in razmerju med obsegi obmoËij in skupnosti (izmeriti je treba stopnje homogenosti in variacij v skupnostih); o odnosu med realnim in nerealnim (resniËnim in neresniËnim) skoz dogodke iz leta 1989 in potem. V bistvu je mogoËe vsa kljuËna razmerja zvesti na razmerja in nasprotja med resniËnim in neresniËnim: homogenostjo in variacijami; simbolno geografijo in obmoËji; dogodki in tematikami; kategorijami in mejami; simbolnimi in komunikacijskimi formami ter identifikacijo agensov in strategijami ter viri. V razpravo pa bi morali po mnenju Andreasa Glaeserja pritegniti pe koncept flalternativne modernosti« (alternative modernity), po mnenju Zsuzse Gille pa koncept materialnosti, ZORJA STROKE MJW saj brez njega ne moremo razumeti socialnosti. Po mnenju Judit Bodnár bo prav pripel koncept flveËkratne modernosti« (multiple modernity), po mnenju Józsefa Böröcza pa moramo polje zanimanja razpiriti pe na srednjo Azijo in Kitajsko. Jan Kubik pa je dodal pe pojem vesternizacije ter odnose med sredipËem in periferijo. Dela nam, Ëe bomo le znali nastaviti svoje epistemolopke radarje, zlepa ne bo zmanjkalo. Edina tećava, ki nam jo povzroËa napa lastna izkupnja poso-cializma, je v tem, da se vsakokrat, ko odpremo usta, vpipemo v register izjavljanja. Pri tem je veliko vprapanje, Ëe o poso-cializmu sploh lahko govorimo, ne da bi orientalizirali ali da nas ne bi orientaliziral nekdo drug, brćkone pa o teh procesih ne moremo presojati, ne da bi bili pokroviteljski ali pod nekogarpnjim pokroviteljstvom. Le nevtralni in objektivni ne bomo nikoli ‡ ne mi, ki procese opazujemo flod znotraj«, niti oni, ki jih opazujejo flod zunaj«. Viri in literatura: APPADURAI, Arjun 1996: Modernity at Large: Cultural Dimensions of Globalization. Minneapolis; London: University of Minnesota Press. BAUDRILLARD, Jean 1999: Simulaker in simulacija. Popoln zloËin. Ljubljana: ©OU, ©tudentska zaloćba (Koda). BERGER, Peter L. in Thomas LUCKMANN, 1988 (1967): Drućbena konstrukcija realnosti: Razprava iz sociologije znanja. Ljubljana: Cankarjeva zaloćba. BLOCH, Maurice 2005: Where did Anthropology Go? Or the Need for flHuman Nature«. V: isti, Essays on Cultural Transmission. Oxford; New York: Berg, 1‡19. BOURDIEU, Pierre 1984 (1979): Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste. London: Routledge. BOURDIEU, Pierre 2002: PraktiËni Ëut. Ljubljana: Studia humanitatis. BULC, Gregor 2004: Proizvodnja kulture: Vloga in pomen kulturnih posrednikov. Maribor: Subkulturni azil. FRITH, Simon 1991: Knowing One’s Place: The Culture of Cultural Industries. Cultural Studies 1: 134‡155. GEERTZ, Clifford 1993 (1973): The Interpretation of Cultures: Selected Essays. London: Fontana Press. GUPTA, Akhil in James Ferguson 1992: Beyond flCulture«: Space, Identity, and the Politics of Difference. Cultural Anthropology 7 (1): 6‡23. HANNERZ, Ulf 1999: Reflections on Varieties of Culture-speak. European Journal of Cultural Studies 2 (3): 393‡407. HERZFELD, Michael 2001: Anthropology: Theoretical Practice in Culture and Society. Malden; Oxford: Blackwell; Unesco. KEESING, Roger M. 1993 (1990): Ponovno o teorijah kulture. Antropolopki zvezki 3: 23‡32. KUPER, Adam 1999: Culture: The Anthropologists Account. Cambridge; Massachusetts; London: Harvard University Press. KÜRTI, László 2002: Youth and the State in Hungary: Capitalism, Communism and Class. London; Sterling: Pluto Press. LACAN, Jacques 1996: ©tirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Analecta. OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 34 LYOTARD, Jean-François, 1988 (1979): Postmoderno stanje. Novi Sad: Bratstvo-Jedinstvo. MARX, Karl 1986 (1867): Kapital. Ljubljana: Cankarjeva zaloćba. MUR©I», Rajko 2002: Kultura v primeću globalizacijskih procesov in vseprisotne popularne kulture. IzloËitev pojma iz strokovnega besednjaka? Glasnik SED 42 (3): 4‡10. MUR©I», Rajko 2005: Between Discursive Fitness and Parochialism: Slovene Ethnologists Standing at the Crossroads. Anthropology News 46 (9): 8‡10. NORMAN, Karin 2002: Borut Brumen in Rajko MurpiË, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Anthropological Theory 2 (2): 258‡260. PASARIC, Maja 2004: Borut Brumen in Rajko Muršic, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Sociologija sela 42 (163-164; 1-2): 225-229. SAID, Edward W. 1996: Orientalizem: Zahodnjapki pogledi na Orient. Ljubljana: Studia humanitatis. STOLCKE, Verena 1995: Talking Culture: New Boundaries: New Rhetorics of Exclusion in Europe. Current Anthropology 36 (1): 1-13. VRECER, Natalija 1999: Borut Brumen in Rajko Muršic, Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Etnolog 9 (2): 230-232. Datum prejema prispevka v uredništvo: 12. 3. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 dr. Duša Krnel-Umek NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA Samozaloćba, Izola 2003, 165 str., ilustr. NADA RAVBAR-MORATO: GLOBOKO SO KORENINE: RODBINSKA KRONIKA 2, KORTE Samozaloćba, Izola 2004, 78 str., ilustr. Raziskovanje lastnih korenin je raziskovanje svojega rodovnika. Rodovnik se raziskuje po oËetovi ali po materini liniji. V etnologiji je uveljavljeno mipljenje, da so prvotne drućbe ptele rod po materini liniji ‡ to je bil matriarhat, z razvojem drućbe pa se je uveljavil oËetov rod ‡ to je patriarhat. Prvega povezujejo s prvotnimi drućbami nabiralcev in lovcev, drugega s poljedelstvom in z nomadstvom. Ohranjanje vrste ali rodu je ena od prvobitnih naravnih in s tem Ëlovepkih danosti. Zanimanje za rodovnike je zato predmet veË ved. S tem se ukvarjajo zgodovina, etnologija in rodoslovje (genealogija), Ëe naptejem samo tri, povezane s predstavljenima knjigama. V zgodovinski vedi so raziskovali predvsem rodbinske kronike in rodbinska debla vladajoËih vladarskih drućin, kar je bilo povezano z razvojem dećel in drćav. V etnologiji so predmet raziskav drućine in pege, povezane z rojstvom, poroko in smrtjo. Drućinska debla, ki jim je po arhivskih virih mogoËe slediti za zadnjih dvesto let, so hkrati podlaga za raziskave o ćivljenju prebivalcev posameznega kraja. Rodoslovje raziskuje posamezna rodbinska debla ali drevesa. V Evropi so ga poznali će v preteklosti, in to predvsem v zvezi z ljudmi modre krvi in s kraljevskimi drućinami. Nasledstvo se je ptelo po mopki liniji in je prehajalo od oËeta na najstarejpega sina. Ena drućina, nato rodbina je imela pravico do prestola in s tem do upravljanja s kraljevino, to je z drćavo, ali drugaËe povedano, z doloËenim ozemljem. Borbe za nasledstvo so bile povezane tako z nasledstvom rodbine kot z nasledstvom za upravljanje z drćavo. Celjski grofje so po nasledstveni pogodbi s Habsburćani, potem ko so mopki potomci izumrli, izgubili tudi svoje ozemlje. Vlado Habjan v delu Mejniki slovenske zgodovine navaja, da je bil izbris dveh suverenih rodbin na Slovenskem ‡ celjskih in goripkih, usoden vsaj za naslednjih petsto let. Na nićji stopnji je bilo nasledstvo po mopki liniji vezano na kmeËko posest, na pravico do zemlje in hipe, ki je navadno pripadla najstarejpemu sinu. Verjetno je najstarejpi znani ohranjeni rodbinski arhiv iz Kitajske. Kitajski cesar je pred 2500 leti podelil Konfucijevi rodbini poseben naziv in privilegij s ptevilnimi stavbami, s Ëimer ohranjajo spomin na velikega misleca. Eden od njegovih potomcev ‡ menda jih je ptiri milijone ‡ je zaposlen v ustanovi, ki pripravlja rodbinsko deblo za 78 vse do danes segajoËih rodov. ©e danes pa eden njihovih potomcev opravlja obrede na Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 35 poroËila C Tajvanu, kamor so ga po letu 1945 izgnali iz Kitajske. Pri nas se je zanimanje za rodoslovje razširilo zlasti po osamosvojitvi. Na tem podrocju delujeta dve društvi: Heral-dica Slovenica - heraldicno ali grboslovno, genealoško ali rodoslovno in veksilološko ali zastavoslovno društvo, in Slovensko rodoslovno društvo. Priimki so povezani z družino in rodbino po moški liniji; najprej žena nato pa potomci - moški in ženski - prevzamejo samo ocetov priimek. Dekliškega priimka se navadno ne uporablja. So pa tudi izjeme, ko ženske obdržijo svoj dekliški priimek, ki mu dodajo moževega. Za južnoslovanske narode je bila v preteklosti znacilna velika družina, tako imenovana zadruga, ki je na enem mestu poleg staršev in starih staršev združevala tudi družine otrok. Ti so tudi po odselitvi gojili izrocilo o pripadnosti rodbini z istim priimkom. Za slovenske vasi, posebno na zahodu, je bilo znacilno, da so bile endogamne, kar pomeni, da so se ljudje porocali znotraj svojih skupnosti. Zato je bilo v preteklosti znacilno majhno število priimkov v eni vasi. Stopnje krvne povezanosti gredo od družine, rodu in plemena do ljudstva in naroda. Z izvirom ljudstev in narodov se ukvarja etnogeneza, tudi paleoetnologija. Iz rodu so se oblikovale najprej manjše krajevne skupnosti - naselja in vasi, potem vecji trgi in vecja mesta, nato dežele in države. Pri tem je treba jasno razlocevati med narodi in državami, med njihovimi izviri in imeni. S tem vprašanjem pa je povezano v zgodovini vedno aktualno vprašanje staroselcev in prišlekov. S tem vprašanjem so povezane pravice do lastnine zemlje, bivanja na dolocenem ozemlju in upravljanja z njim, to je do odlocanja. Povezano je z razvojem lastnega jezika in kulture ter z gojenjem spomina na lastno zgodovino. Viri za pisanje rodbinskih kronik so maticne knjige: rojstne, porocne, mrliške in družinske knjige (status animarum). Hranijo jih v župnišcih in škofijskih arhivih. Seznam prvih je objavljen za vso Slovenijo, ne pa tudi za kraje slovenskega narodnostnega obmocja zunaj meja RS, kar kaže na pomanjkljivost v raziskovalnem pristopu. Zacetki pisanja maticnih knjig segajo do samega zacetka kršcanstva, tako da so že v tretjem stoletju zapisovali kršcene in umrle. Pri nas so najstarejše maticne knjige iz Pirana, rojstne iz leta 1458, in Izole pa iz leta 1506. Verjetno so bile koprske še starejše, a je arhiv po napadu Genovežanov leta 1380 zgorel. Družinske knjige so zaceli pisati v 19. stoletju, tako da podatki segajo od konca 18. in zacetka 19. stoletja. Za Istro so leta 1945 izdali Catastre national, ki vsebuje popis vseh priimkov po krajih. Priimki so slovenski, hrvaški, italijanski in drugi. Slovenske in hrvaške priimke so v vsej zgodovini poitalijancevali, najbolj med fašizmom po prvi svetovni vojni, ko so sprejeli zakon, po katerem so vsem spremenili priimke. Zakon do sedaj še ni odpravljen, tako da mora vsak, ki hoce ZORJA STROKE MJW ponovno pridobiti svoj prvotni priimek, vložiti prošnjo. To od raziskovalca zahteva dodatno poglobljeno znanje o politicnem in družbenem dogajanju na tem obmocju. Nada Ravbar-Morato je avtorica vec del, ki opisujejo zgodovino njenega domacega okolja Repentabra, in njenega novega doma, kjer si je ustavila družino, to so Korte, vas v zaledju Izole. V predstavljenih delih je opisala dve rodbini s Tržaškega Krasa, Ravbar iz Repentabra in Legiša iz Mavhinj pri Devinu. Prikaz rodbin je povezala z zgodovinskim dogajanjem in opisom vsakdanjega življenja skoz spomine treh clanov: Hinka Ravbarja, Milene Romih in Nade Morato. Po zgodovinskem opisu pokrajine so v posameznih poglavjih opisani rod Kolman Legiša; prvi podatki o priimku iz kupoprodajne pogodbe za vinograd segajo v leto 1647, sledi biografija Lina Legiše, slovstvenega zgodovinarja in esejista (1908-1980), in dva rodova Legiša. Drugo rodbino Ravbarjev je opisala Nada Morato. Prve omembe imena segajo v leto 1370, po avtoricinih domnevah pa sta ime in priimek bogatega piranskega mešcana Joanesa Rapinesa med letoma 1284 in 1286 prav Janez Ravbar, po latinsko Rapines iz Repna. Neki Kristoff Raver (Ravber) pa je leta 1494 zapisan tudi v devinskem urbarju. Ravbarji so bili v 15. in 16. stoletju vitezi in baroni in med najpomembnejšimi družinami na Slovenskem, kar avtorica podrobno navaja iz raznih virov. Poleg glavnih družinskih debel so v prikaz zajete tudi družine, ki so bile povezane s porokami: Kolmanovi in Oštirjevi. Slednji so povezani še s Staršinovimi, Vlkovimi, Taduljevi-mi, Drejckovimi, Milicevimi, Sklancevimi, Joganovimi, Županovimi in Moratovimi. Pripovedi so prepletene s spomini, z zgodovinski opisi dogajanj in znacilnostmi iz vsakdanjega življenja od osmega do štirinajstega rodu. Dve poglavji opisujeta dogajanje med prvo in drugo svetovno vojno, ki sta usodno spremenili življenje posameznikov, družin, naselij in držav na tem obmocju. V prilogi so prikazani clani rodbine Andreja, Hinka in Matevža Ravbarja ter Matije Kolmana. V rodbinski kroniki Kort avtorica v prvem delu knjige po abecedi navaja priimke iz vasi; ti so znani iz ljudskega izrocila in iz pisanih virov. Razloži izvor vsakega od njih. V drugem delu, ki je jedro knjige, pa prikaže register potomcev po generacijah, kolikor nazaj segajo pisani viri. Predstavljeno je enajst rodbin: Kleva, Gerbac, Moratto, Morato, Škerlic, Rakar, Turk (dve), Felda, Tul in Panger. Obe deli Nade Ravbar-Morato kažeta na raziskovalno temeljitost, veliko ljubezen do svojih prednikov in predanost tradiciji, ki je pri velikih narodih nekaj samoumevnega in sestavni del dojemanja posameznika in skupnosti, na našem prepihu in prevratom podvrženem prostoru pa si morajo posamezniki, ki tako razmišljajo in pojmujejo svet, vedno znova utirati pot, da sadove svojega dela lahko predstavijo širši javnosti. Datum prejema prispevka v uredništvo: 2. 2. 2006 OBZORJA STROKE poroËila Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 36 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Tatjana VokiĘ flVILLAS: O SODOBNI RABI IN USTVARJALNEM UPRAVLJANJU DVORCEV, GRADOV IN VIL« 10. november 2005, Zagreb Zagrebpka Fakulteta za arhitekturo je 10. novembra 2005 gostila mednarodno znanstveno-strokovno sreËanje z naslovom flSodobna raba in ustvarjalno upravljanje dvorcev, gradov in vil« v okviru projekta VILLAS.1 Namen projekta VILLAS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg III B / CADSES,2 je preko trajnostnega ekonomskega razvoja poveËati vrednost kulturne dedipËine dvorcev, gradov in vil, ki so pomembni graditelji lokalne identitete prostora CADSES. Drćave partnerice v tem projektu, Italija, Avstrija, GrËija in Hrvapka, ćelijo kulturno dedipËino dvorcev, gradov in vil promovirati kot pomemben dejavnik regionalnega razvoja. Poudarek je na zapËiti, revitalizaciji in prilagajanju rabe omenjene stavbne dedipËine zahtevam sodobnega naËina ćivljenja, kar bi jim omogoËalo ekonomsko samozadostnost. ©tevilni dvorci, gradovi in vile so namreË brez prave rabe, z nerepenim lastnipkim vprapanjem in v razliËnih fazah propadanja. Dolgo-roËno se priËakuje, da bodo moćnosti investiranja, promocija kulturne dedipËine ter osmipljena ponudba kulturnega turizma in kulturnih poti na nacionalni in evropski ravni imeli pozitivne uËinke na lokalne skupnosti. Na sreËanju so se zbrali znanstveniki in strokovnjaki, lastniki in uporabniki dvorcev, gradov in vil, uslućbenci drćavnih ustanov, enot lokalne uprave, zavodov za varstvo kulturne dedipËine in ptudenti. Mladen ©Ęitaroci, vodja hrvapkega dela projekta VILLAS in profesor na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu, je v uvodnem govoru poudaril, da izhodipËa sreËanja niso niti romantiËno-nostalgiËna niti konservatorska, temveË predvsem ekonomsko-pravna. Program je bil razdeljen na tri sklope: - Dvorci, gradovi in vile: kulturna dedipËina kot gibalo gospodarskega razvoja; - Ustvarjalno upravljanje kulturne dedipËine v okviru zakonodajnih in ekonomskih omejitev; - Primeri spremembe namembnosti dvorcev: izkupnje, problemi, moćnosti in naËrti. Poudarila bi nekaj zanimivih predstavitev razlicnih strategij vkljucevanja dvorcev, gradov in vil v turisticno ponudbo (npr. preko gostinskega, kulturnega, kongresnega, športnega turizma): multimedijski prikaz izginule kulturne dedišcine Istre v obliki virtualnega turisticnega itinerarija; mednarodni filmski festival »Tabor film festival« v dvorcu Veliki Tabor; oblikovanje posebne turisticno-izobraževalne ponudbe na podlagi rekonstrukcije nacina življenja na gradovih v preteklosti; dvorec Stubicki Golubovec, sedež kulturnega društva »Kajkaviana« in središce kulturnega dogajanja v Hrvaškem Zagorju; dejavnosti duhovnega centra sester usmiljenk v dvorcu Lužnica. Zbornik s povzetki referatov je dostopen v Restavratorskem centru v Ljubljani. Datum prejema prispevka v uredniptvo: 17. 1. 2006 1 Spletni naslov: http://www.villas-eu.org 2 CADSES: Central European Adriatic Danubian South-Eastern Europaen Space. Spletni naslov: http://www.cadses.net Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 37 poroËila OBZORJA STROKE Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Tatjana VokiĘ flTRANSROMANICA: TRANSNACIONALNI TURISTI»NO-KULTURNI PROGRAM« 12.‡16. november 2005, Ljubljana. Med 12. in 16. 11. 2005 je bilo v Centru Evropa v Ljubljani sreËanje potencialnih partnerjev mednarodnega projekta Trans-romanica1 iz »epke, Madćarske, Hrvapke, Srbije in »rne gore. Projekt temelji na razvoju in trćenju turistiËno-kulturnih programov iz obdobja romanike in vkljuËuje 25 najveËjih romanskih znamenitosti v nempkih regijah Sapki-Anhalt in Turingiji, avstrijski Koropki, Sloveniji in italijanskih provincah Modeni, Ferrari in Parmi. Ob tej osrednji turistiËno-kulturni poti se bo razvil pe posebni kulturno-turistiËni program, ki bo vkljuËeval romansko kulturo avstrijske Koropke in Slovenije. Vodilni partner v projektu je Ministrstvo za gradnjo in promet nempke zvezne dećele Sapka- Anhalt iz NemËije, slovenski partner pa je Mednarodni inptitut za turizem (MIT) pri Nacionalnem turistiËnem zdrućenju (NTZ),2 ki sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dedipËine in nekaterimi turistiËnimi organizacijami. Projekt je sofinanciran v okviru programa EU Interreg III B / CADSES3 in se bo zakljuËil novembra 2006. Transromanica vkljuËuje pet slovenskih romanskih spomenikov: Grad Podsredo, Cistercijanski samostan v StiËni, katedralo Marijinega vnebovzetja v Kopru, Ptujski grad ter cerkev Sv. Martina v Lapkem. Glavnim spomenikom se pridrućuje pe druga pomembnejpa kulturna dedipËina romanike v Sloveniji, od Sela v Prekmurju, Maribora, Slovenj Gradca, Slovenskih Konjic, Kartuzije Pleterje, Kostanjevice na Krki in Novega mesta, Moravskih Toplic, Brećic, Krpkega z gradom Rajhen-burg, Svetih gora, Malega gradu s Kamnikom ter gorenjskega dela s Kranjem in z Bledom. Poudarek bo pe na aktivnostih in razvijanju kulturno-turistiËnih potencialov drugih znamenitosti okrog romanskih spomenikov. Projekt se piri tudi v druge drćave Evrope, pri Ëemer igra MIT pomembno vlogo, saj je pod njegovim vodstvom septembra 2005 s predstavniki »epke, Madćarske, Hrvapke, Srbije in »rne gore će bila izvedena prva delavnica v Budvi, kjer so inventarizirali in ovrednotili romansko kulturno dedipËino teh drćav. Na novembrskem sreËanju v Sloveniji pa so udelećenci omenjenih drćav predstavili izbrane spomenike, se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih in si ogledali slovenske romanske spomenike. V prihodnjem obdobju naj bi se v projekt vkljuËile pe Madćarska, Poljska, Francija, ©panija, Velika Britanija in nekatere vzhodnoevropske drćave. Vodja projekta in vodilni partner Frank Thaeger je poudaril cilj projekta: Transromanica naj bi se uvrstila v program evropskih kulturnih poti, ki jih vodi Evropski inštitut za kulturne poti iz Luxemburga.4 Janez Širše, direktor Mednarodnega inštituta za turizem, je povedal, da bo ta po opravljenem strokovnem usposabljanju slovenskih turisticnih in kulturnih delavcev za potrebe razvoja in trženja poti Transromanica spomladi 2006 izvedel enako usposabljanje še za predstavnike omenjenih štirih držav, kamor naj bi se projekt širil v prihodnje. Izdal naj bi tudi informativno promocijsko gradivo: animacijsko zloženko, prospekt, zemljevid, razglednice in CD za slovenski del poti Transromanica. Datum prejema prispevka v uredništvo: 17. 1. 2006 1 Spletna stran: http://www.transromanica.com/ 2 Spletna stran: http://www.ntz-nta.si/ 3 Spletna stran: http://www.cadses.net 4 Spletna stran European Institute of Cultural Routes: http://www.culture-routes.lu OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 38 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Katja Jerman TRADITIONES 34/1, 2005 Traditiones, zbornik Inptituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inptituta ZRC SAZU, v letniku 34 ponuja dve ptevilki zanimivega branja. V prvi je, kot je će v navadi, predstavljeno delovanje in udejstvovanje Glasbeno-narodopisnega inptituta. Tokratna vsebina prve ptevilke je predstavljena v dveh delih. Prvi, obsećnejpi del je namenjen razmipljanjem ob simpoziju z naslovom Ljudska pesem kot izziv, ki je bil v Ljubljani med 13. in 15. aprilom 2005. V uvodniku flOb simpoziju o drućbeni vlogi ljudske pesmi« Marija KlobËar predstavlja impulz za znanstveno sreËanje, stoletnico velike zbirateljske akcije, s katero so prek zanimanja za ljudsko pesem skupali politiËno in kulturno povezati vse dedne dećele avstro-ogrske monarhije. Avtorica meni, da sta zbiralni akciji Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (1887‡1902) in pa zgodnejpa Die Völker Österreich-Ungarns nastali iz potrebe drućbe, ki je poskupala preseËi svoja notranja razhajanja in ravno prek ljudskih pesmi vplivati na spoznavanje in spoptovanje lastnega ter hkrati prepoznavanje tujega. »eprav ta pretenciozna ideja v politiki ni imela veËjega odmeva, je kljub temu spodbudila narode, da so se sooËili z lastno dedipËino in jo zaËeli bolj sistematiËno zapisovati. Avtorica nato opozori, da je mogoËe rezultate takih pobud najti tudi v poznejpih letih. Meni, da morajo biti danapnji narodi, ki so priËa ponovnemu zdrućeva-nju in tećnjam po globalizaciji, ponovno pozorni na dedipËino in s tem tudi na ljudsko pesem, instrumentalno glasbo in ples, saj so ti temelj za razloËevanje pa tudi za povezovanje znotraj evropskega konglomerata. Cilj tovrstnih znanstvenih sreËanj je tako opozoriti na dejstvo, da pele zrelost naroda omogoËa odgovoren odnos do lastne dedipËine ter spoptovanje drugih. ©tevilko uvaja pozdravni govor dr. Kajetana Gantarja, ki mu sledijo prispevki simpozija, razdeljeni na tri sklope, pri Ëemer se prispevki iz prvega sklopa usmerjajo na vprapanje drućbene vloge ljudske pesmi pred sto leti, nekateri prispevki pa ipËejo paralele z danapnjim Ëasom. Vinko Rajpp v prispevku flAustrian State Policy and Its Interest in Slovenian Folk Culture« predstavlja potek in interese projekta Narodna pesem v Avstriji ter poudarja njegov pomen pri uveljavljanju slovenpËine kot jezika slovenske ljudske kulture, pri Ëemer opozarja, da vanj ni bilo vkljuËeno Prek-murje. Eva Maria Hois v prispevku z naslovom flFolk Music Research in ‘Old’ Austria and in ‘New’ Europe Concerning Understanding between Nations and National Endeavors« opisuje folkloristiËne in predvsem drućbenopolitiËne razloge za izvajanje projekta Ljudska pesem v Avstriji, kjer je bil cilj projekta v spodbujanju razumevanja narodov znotraj avstrijskega dela monarhije ter predvsem v favoriziranju nacionalne zavesti. Avtorica ugotavlja, da danapnji projekti med Avstrijo in Slovenijo poskupajo doseËi podobno vzdupje, in upa, da lahko ljudska glasba pripomore k veËji strpnosti znotraj evropskih povezav. Prispevek Marije KlobËar fl’The Young Sing Only Modern Songs’ or The Large-Scale Program for Collecting Folk Songs between Expectations and Recognitions« se osredotoËa na zbiranje pesemske dedipËine prek posebnih vprapalnikov. V njih naj bi bila v veËji meri zaznana vitalnost ljudske pesmi v doloËenem okolju, vendar pa nas avtorica opozarja pe na veËplastnost zabelećenih informacij. Te namreË podajajo oËrt skupnosti, ki je ohranjala svoj pesemski spomin, se odzivala na pomembne pojave in dogodke Ëasa, predvsem pa podajala drobce iz njenega vsakdanjega ćivljenja. Avtorica ob koncu ugotavlja, da je bil med celotno akcijo razloËek med priËakovanji in spoznanji prisoten kot bojazen, Ëep da bodo nezapisane pesmi utonile v pozabo, vendar pa ravno stoletnica akcije dokazuje, da kljub temu, da flmlado poje le moderne«, to ni tako. Prispevek z naslovom flZapupËina zapisovalca ljudskih pesmi Gabrijela Majcna: o etnografiji v Slovenskih goricah na Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 39 recenzije OBZORJA STROKE zaËetku 20. stoletja in sto let kasneje« avtor Rajko MurpiË gradi na primerjavi dveh ravni. Na ravni vede podaja razliko med delovanjem ljubiteljskih narodopiscev in univerzitetnih profesorjev v drugi polovici 19. stoletja ter situacijo preslikava v vedo in razmerja znotraj nje danes. Na drugi ravni pa se osredotoËa na delovanje Gabriela Majcna kot prezrtega avtorja prvih narodopisnih vprapalnic, sistematika pri urejevanju tematik narodopisja, kritiËnega in utipanega repetalca pomena narodopisja ter kot skrbnega in marljivega zbiratelja ljudskih pesmi. Fabio Chiocchetti in Roberto Starec v flIn Search of The ‘Ladin Song’: The Project Das Volkslied in Österreich in The Ladin Areas of Tyrol and East Friuli (1904‡1914)« predstavljata pe neobjavljeno gradivo leta 1995 ponovno odkrite zbirke filologa Theodorja Gartnerja. Ta naj bi pomagala orisati ladinsko jezikovno skupnost na zaËetku 20. stoletja ter hkrati razumeti postopke selekcije in prenose ustnega izroËila znotraj jezikovne skupine na obmoËju Tirolske in v vzhodni Furla-niji. Prvi tematski sklop zakljuËuje prispevek Marjete Pisk z naslovom flCharacteristics of Collecting Folksong Material at the Intersection of Peoples and Cultures: The OSNP Program in the Princely County of Gorizia and Gradisca«, kjer predstavlja tiskano in ustno gradivo duhovnika in sodelavca akcije Odbora za slovensko narodno pesem Ivana Kokoparja, ter se v drugem delu dotika vprapanj o vlogi in recepciji ljudske, predvsem zborovske pesmi v pokrajini na stiËipËu narodov. Druga skupina prispevkov je naravnana bolj na razmipljanje o tehniËnih moćnostih pri ujetju zvoka in pesmi v trajni spomin ter podaja novejpe tehniËne repitve, ki ipËejo najustreznejpe naËine, da starejpe pesmi in viće ponovno zakroćijo med ljudmi. Prvi prispevek v tem nizu je delo avstrijske raziskovalke Vere Tiefenthaler z naslovom flJosip ©iroki: Singer and Transcriber at the Same Time. An Analiysis of His Aims, Methods and Findings« in predstavlja dejavnost hrvapkega raziskovalca ter zbiralca folklornega izroËila, predvsem pa njegove metode ohranjanja ljudskega gradiva, ki so se moËno razlikovale od takratnih će ustaljenih naËinov zapisa. Avtorico zanima tudi splopno zanimanje jezikoslovcev (slavistov) za ljudske pesmi in zato poudarja ©irokijev preplet raziskav ljudskega gradiva kot glasbenega in jezikovnega znanja. Gerda Lechleiter s prispevkom fl’Capturing’ Sound: The Phonograph in (Early) Folk Music Research« znotraj zgodovinskega okvira osvetljuje spremembe, nastale v raziskovanju ljudske glasbe od prvih posnetkov, ki so rabili predvsem za zapisovanje in transkribiranje manj znanih skladb, najveËkrat v fltujih civilizacijah«, pa vse do sprejema nove tehnologije ohranjanja gradiva, ki bi omogoËil, da bi sicer nenehno spremi-njajoËi se pojav popularne kulture in z njo tudi ljudske glasbe lahko dosledno dokumentirali. Nicola Benz in Michaela Brodl v prispevku flThe Registration of Songs in The Infolk Database: A Virtual Networking of Folk Song Archives in Aus-tria« v besedni in slikovni razlagi predstavljata sistematiËno raËunalnipko arhiviranje ljudskih pesmi v vseh avstrijskih zveznih dećelah in poudarjata njeno preglednost in dostopnost, ki sta plod doslednega in premipljenega razvrpËanja ljudskih pesmi glede na glasbeno-poetiËne figure, besedilne in glasbene zvrsti, funkcije in priloćnosti. Prispevek flWe Have Planty of Words Written Down, We Need Melodies! The Purchase of The First Recording Device For Ethnolmusicological Research in Slovenia« Draga Kuneja podrobno predstavlja prizadevanja Karla ©treklja in Matije Murka po zvoËnem snemanju ljudskega gradiva s fonografi, ob koncu pa podaja pomembnost teh posnetkov, saj tako zapisano gradivo postane primarni in preverljivi vir v raziskovanju ljudske glasbe. V tretji skupini je zbir besedil, ki problematizira vlogo in podobo ljudskih pesmi, glasbe in plesa v danapnjem Ëasu. Izredno razgibana tematika tretjega sklopa tako zajema poglobljena razmipljanja o funkcijski in estetski plati ljudske zvoËnosti, o vprapanjih sodobnega poustvarjanja glasbe in sodobnega raziskovanja. Mirko Ramovp v prispevku flMethamorphoses of Slovenian Folk Dance« v prvem delu analizira in opredeljuje drućbene spremembe, ki so vplivale na ples v vsakdanjem in prazniËnem ćivljenju v zaËetku 20. stoletja, v drugem pa podaja meta-morfoze oblik, vsebin, funkcij, imen, ter razlaga vzroke za metamorfoze ljudskih plesov. Ob koncu pa dodaja pe pregled sicer skromnega plesnega gradiva, zabelećenega znotraj akcije Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Iryna Fedun v flThe Folkdances of the Western Polissia Region of Ucraine: Traditions and Innovations« predstavlja plesno izroËilo obmoËja Zahodnega Polesja v SZ Ukrajini ter opozarja na spremembe repertoarja plesov, ki so posledica vplivov manjpin, sosednjih narodov in razrapËajoËe se mestne kulture ter mnoćiËnih medijev. V prispevku flBosnian Urban Traditional Song in Transformation: From Ludvik Kuba to Electronic Medias« Tamara KaraËa Beljak obravnava proces transformacije in spremembe interpretativnih naËinov tradicionalne pesmi (sevdalinke) v urbanem okolju od konca 19. stoletja do dobe elektronskih medijev, ko so sevdalinke kot reprezentativen in pomemben del bosanske kulturne dedipËine doćivele preporod. Marjetka Goleć KavËiË se v flFolk Song Today: Between Function and Aesthetics« loteva vprapanja, v katero seman-tiËno polje uvrpËamo ljudsko pesem danes, v nadaljevanju pa opozarja na funkcijsko razsećnost ljudskih pesmi in se sprapuje tudi o novih komunikacijskih kanalih, po katerih se ljudska pesem ponovno vraËa v tradicionalno okolje. Prispevek z naslovom flWhy Play and Sing? The Role of Folk Games and Folk Songs in Everyday Life« madćarske raziskovalke Katalin Lázár posega v polje didaktike in pedagogike, saj ugotavlja, da so lahko tradicionalne igre in igrice otrokom pomembno sredstvo za spoznavanje telesa, zunanjega sveta in drućbe. V drugem delu pa se loteva povezave med plesom in petjem ter predvsem prenosa znanja z generacije na generacijo. Boptjan Narat se v prispevku flLjudsko izroËilo in sodobna (po)ustvarjalnost: (z)godba za 3 min in 12 sek« sprapuje o ljudski in sodobni glasbeni izkupnji ter s tem povezani (ne)zmoćnosti rekonstrukcije ćive izkupnje. Ta je moËno povezana z razmerji med preteklim in sedanjim, vendar pa se oba horizonta, Ëeprav preËipËena, sreËujeta v poustvar-jalni praksi, ki je prvi pogoj za doćivljanje glasbene situacije. Avtor tudi poudarja, da je znanstven pristop, ki se ukvarja s snemanjem, z arhiviranjem, analiziranjem in s terminolopkim OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 40 (re)definiranjem nujno potreben ter zadosten vir navdiha za ponovno oćivitev. Avtorica Katarina JuvanËiË v prispevku flThe Popularization of Slovenian Folk Music Between the Local and Global: Redemption or Downfall of National Heritage« razkriva tećnje ponarodovanja, avtentizacije in reifikacije ljudske tradicije v 19. in 20. stoletju, v katerih je folkloristika igrala tećipËno vlogo. V nadaljevanju analizira sodobne in zgodovinske oblike oćivljanja ljudske glasbe ter na primeru preporodne glasbe iz Slovenske Istre opazuje njen preplet v lokalnem, nacionalnem in globalnem kontekstu. Namen prispevka Tjape Jakop, naslovljen flThe Reception of Folk Songs by Children and Young People in Slovenia«, je ugotoviti, v kolikpni meri je ljudska pesem prisotna v ćivljenju mladih. Avtorica razvrpËa rezultate glede na pokrajinsko razdelitev anketiranih ter dodaja, da ima slovenska ljudska pesem izredno vlogo med zamejskimi Slovenci, med mladimi v Sloveniji pa se veËa poslupanost sodobne reinterpretacije ljudskih pesmi. Zadnji prispevek sklopa je naslovljen flThe Legacy of Singer Ham-dija ©ahinpapiĘ in Bosniac Oral Literary Tradition«, kjer avtor Manib MaglajliĘ predstavlja ćivljenje in delovanje Hamdija Šapinpašica, leta 2003 preminulega pevca. Bil je eden redkih posameznikov, ki so si (bili) sposobni zapomniti pesmi v njihovi avtenticni tradicionalni obliki. Skupni imenovalec prispevkov celotnega simpozija so razmišljanja o dedišcini, o taki, kot s(m)o jo prejeli, in taki, ki jo (po)ustvarjamo, ali kot pravi avtorica, je »kot spomin na pesem in kot pesem oddaljenega in današnjega spomina«. (Klobcar 2005, 6) Zadnji del številke je namenjen drugi temi. Tu nas namrec Rebeka Kunej na petih straneh opominja na sedemdesetletnico etnokoreologa Mirka Ramovša, na njegovo delo doma in na tujem. Posebej poudarja njegovo razvejano delovanje na polju akademskega delovanja (natancno poznavanje inštitutskega arhivskega gradiva in literature, številni clanki in druge objave, antologija Plesat me pelji, zbirka sedmih knjig Polka je ukazana), publicisticnega (radijske oddaje o slovenskem plesnem in pesemskem izrocilu) in kot strokovnega in umetniškega vodje AFS France Marolt, za kar je prejel številne nagrade. Datum prejema prispevka v uredništvo: 28. 2. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 TRADITIONES 34/2, 2005 Katja Jerman Druga ptevilka je nastala pod okriljem Inptituta za slovensko narodopisje in nam ponuja v branje trinajst izvirnih znanstvenih Ëlankov. flRazprave in razglede« zaËenja prispevek Veronice E. Aplenc z naslovom flTo Develop the Acceptable Modern. A Slovenian Urban Landscape Under Socialism 1969‡1982 / Kako razviti sprejemljivo moderno. Slovenska urbana krajina v socializmu 1969‡1982, ki je bil predstavljen na sreËanju American Association for the Advancement of Slavic Studies (AAASS) v Bostonu (ZDA) med 4. in 7. decembrom 2004. V Ëlanku avtorica predstavlja ljubljansko sosesko Trnovo med letoma 1969 in 1982, ko so urbanisti nekdaj vrtnarski predel mesta z razliË-nimi urbanistiËnimi naËrti zaËeli spreminjati. Ti so zahtevali, da se zgodovinski del soseske porupi in se na njenem mestu zgradi moderna stanovanjska soseska. Prvotni upor domaËi-nov je bil sËasoma utipan, leta 1982 pa je bila soseska konËno dograjena in umepËena med posamezne kmetije. Avtorica ugotavlja, da uniËenje Trnovega jasno kaće na ćelje takratne Jugoslavije, da bi izbrisala nezaćeleni element, vendar pa ne razloći podrobno, zakaj je bilo prav Trnovo tako izpostavljeno novim naËelom, ki so skupali odstraniti razlike med vapkim in urbanim, in po Ëem se je razlikovalo od drugih ljubljanskih predmestij. Trnovo je (bilo) tako na razcepu: po eni strani so njegovo drugaËnost utemeljevali na podlagi romantiËnih vizij flljudskega«, po drugi pa so obËudovali zgodnjemoderno PleËnikovo arhitekturo. V drugem delu avtorica podaja izseke intervjujev izbranih pripovedovalcev, ki so uspeli s pomoËjo neformalnih razgovorov na svojih podroËjih delovanja vpli- vati na spremembe urbanisticnih nacrtov Trnovega. Nekdanji prodajalci vrtnin ali pa clani njihovih družin sicer obžalujejo izgubo stare podobe predmestja, vendar bolj poudarjajo izgubo življenjskega stila. Ob koncu clanek razkriva še eno plast, ki se je je avtorica lotevala; gre za koncepta »ljudsko«, »preprosto«, ki sta bila pripisana avtohtonim prebivalcem soseske. Besedilo Jerneja Mlekuža »Reprezentacije ženskosti v tisku slovenske politicne emigracije v Argentini« se ukvarja z vprašanjem, kakšen model ženskosti je postavljala slovenska politicna emigracija (SPE), kako je artikulirala to tematiko in kakšen »material« za konstrukcijo identitete spolov je pri tem ponujala. Clanek uvaja kratek oris slovenske politicne emigracije v Argentino s posebnim poudarkom na ženskah, na njihovih motivih za prihod, njihovi poklicni porazdeljenosti in na Zvezi slovenskih mater in žena. V analizi osrednjega tiskanega medija SPE Svobodna Slovenija (SS) med letoma 1948 in 1990 ugotavlja, da je ta o ženskah pisala v petih okvirih: 1. v prispevkih o / za materinski dan, 2. v prilogi Ćena in njen svet, kjer se je poudarjala predvsem skrb za vzgojo otrok, 3. porocila o obcnih zborih, predavanjih, cajankah Zveze Slovenskih mater in žena izražajo vlogo žensk pri nazorskem in politicnem boju, kjer so bile predstavljene kot pomembne borke na ideološkem polju, 4. širši problemski sklopi o ženskah, ženskem vprašanju, ki so v vecini povzemali porocila konferenc in papeževih okrožnic in poudarjali mocno katoliško navezavo in tradicijo, 5. drugi prispevki, ki so ženske obravnavali bolj neposredno. Pretres prispevkov pokaže, da se je ne glede na raznovrstnost besedil ustvarjala podoba ženske kot matere, vzgojiteljice otrok, žene, Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 41 recenzije O opore svojemu moću, kot gospodinje in kraljice doma. Avtor ugotavlja, da je bila ćenskost artikulirana precej stereotipno, ter da je SS gradila pravo mitologijo materinstva, domaËnosti in pasivnosti. Kljub temu pa ob koncu dodaja, da prispevki ponujajo zgolj neko zamipljeno / ćeleno podobo ćenske, ki se bolj spogleduje z neko idejo, konstrukcijo, idealom kakor pa s stvarnostjo, kar tudi pokaće na kratkem opisu delovanja Bare Remec. Poleg tega pa dodaja, da je tako predstavljen model ćenskosti vsekakor imel realne uËinke, ki je (lahko) usmerjal ćivljenja dejanskih ljudi. flKomercializacija, kapitalizem, praznovanje / Commercialism, Capitalism and Celebration« je naslov Ëlanka Jacka Santina, v katerem poudarja komercializacijo, s katero so zaznamovani tradicionalni prazniki v ZDA. Med njimi se osredotoËa na dva najpomembnejpa: boćiË in noË Ëarovnic, pri Ëemer najprej poudari, da se prav ta dva praznika najbolj priblićujeta festivalom porabniptva in da se prav pri njima najbolj kaće nelagodna napetost z bolj simboliËno inverznimi praznovanji, ki izvirajo iz popularne in ljudske kulture. Avtor nato v nadaljevanju predstavlja komercializacijo, ki jo je mogoËe opazovati na veË ravneh. Najopaznejpa je na ravni, ko se prvotne prvine praznovanja (npr. doma narejena darila, sveËe, zavitki suhega sadja) nadomepËajo z industrijskimi izdelki (kupljena darila, elektriËne luËke, sladkarije). ZORJA STROKE MJW Druga je razpiritev znaËilnosti praznika na drug praznik (npr. okrapevanje s svetili ne zgolj za boćiË, temveË tudi za druge praznike …) in pa tudi pojav, da se lokalne ali regionalne pege v transformirani obliki razpirjajo na nacionalno raven (npr. za JZ del ZDA znaËilno prićiganje boćiËnih luËi se je na poseben naËin preneslo na obmoËje celotne ZDA ter se ponekod v lokalnih okoljih spremenilo). V drugem delu avtor opisuje nenehno pritoćevanje nad komercializacijo praznikov in poudarja, da so roËno izdelana darila moËno cenjena in da se jih hrani tudi kot sled povezave med ljudmi in kot simbol njihovih razmerij. V drugem delu avtor bolj podrobno analizira praznik noË Ëarovnic iz veË perspektiv: kot priloćnost, ki ga uradni in komercialni interesi pe niso povsem zasedli in kot zgled za razpiritev pege ali simbola z enega praznika na drugega. Ob tem vedno poudarja pomen dinamike komercializacije, ki je posegla na polja krapenja domov in prostorov, na gibkost industrije, ki se hitro in uËinkovito prilagaja prazniËnemu letnemu ciklu ter na pojav prevajanja prazniËnega leta v medije (popularna glasba, filmi …). Ob koncu pa Santino ugotavlja, da je za raziskovalca najbolj zanimivo prav to, kako ljudje po eni strani podlegajo vplivom mnoćiËnih medijev in potropnipki logiki, ki vodi v Ëisti kapitalistiËni dobiËek, po drugi pa prav te produkte mnoćiËne kulture vkljuËujejo v pege in izroËila, uporabljajo in prilagajajo, z namenom, da ustvarjajo pomen v kontekstu svojih lastnih prioritet znotraj ćivljenja. Jaka RepiË se v prispevku flTranslokalne skupnosti v urbanih naseljih Port Moresbyja«, kot je napisano v podnaslovu, ukvarja s pomenom pojmovanja prostora v procesu ustvarjanja etniËnih identitet na primeru urbane skupnosti priseljencev iz Okape v Vzhodnem vipavju, sicer ćiveËe v barakarskem naselju Two Mile v Port Moresbyju (Papua Nova Gvineja). V uvodu avtor predstavi potek urbanizacije v izbranem naselju in se osredo-toËa predvsem na migracije med vasmi in mesti, nato pa pod drobnogled vzame primer urbanega naselja v Port Moresbyju. OsredotoËa se na (pri)mestna naselja, kjer so ljudje naseljeni na doloËenem predelu brez ustreznih dovoljenj. Poimenuje jih urbana naselja, Ëeprav gre za veËinoma barakarska naselja, ki niso urbanistiËno in infrastrukturno urejena. Vendar pa na podlagi spremenljivega in dinamiËnega karakterja, ki je znaËilen za urbana okolja, naselju Two Miles avtor upraviËeno doda pridevnik urbano. V nadaljevanju avtor namenja pozornost podrobnemu statistiËnemu, drućbenemu, jezikovnemu orisu in opisu migracijskih valov Okapijcev ter zasleduje, kako se na podlagi predstav o skupnem izvoru priseljenci povezujejo ter tako (po)ustvarjajo in (re)konceptualizirajo svoje socialne mreće. Ob koncu avtor predstavi pomen domaËega kraja pri urbanih identifikacijah in Ëlanek sklene s kratkim premislekom o etniËnosti in nacionalnosti v urbanem okolju ter njunem prerapËanju na polje translokalnosti. Jurij Fikfak v prispevku flO produkciji in recepciji harmonije: Nekaj izhodipË na primeru pkoromatov« razpravlja o dilemi, pred katero je (bil) postavljen raziskovalec ljudskega ćivljenja. Na tem mestu nas avtor opozarja, da nekateri pripovedovalci raziskovalcu ponujajo harmoniËno in idealno tipsko podobo doloËene ritualske prakse, pri Ëemer na doloËen naËin lahko tudi nezavedno zavajajo raziskovalca. V nadaljevanju bralec naleti na opozorilo, da lahko raziskovalec na podlagi njemu prirejene podobe zaide v past in nekritiËno zamrzne Ëas, po OBZORJA STRO drugi pa tako predstavljena podoba lahko odkriva kontekst, v katerem se izkazuje samopredstavitev lokalne skupnosti in njenih pomembnejpih predstavnikov. V flO etnologiji in leksikografiji: Slovenski etnolopki leksikon med zamislijo in izidom« Ingrid Slavec Gradipnik razkriva konceptualne, organizacijske in finanËne poglede, preglede in zaplete nastajanja Slovenskega etnološkega leksikona. Avtorica razkriva zgodovinski razvoj zamisli nastanka leksikona na konceptualni in tudi leksikografski ravni in flod znotraj« predstavlja tiste znaËilnosti nastajanja leksikona, ki so povezane z zasnovo, organizacijsko pripravo, delom in redakcijo geselni-ka in geselnih Ëlankov. Leksikon je na tem mestu predstavljen kot izjemen etnolopki in leksikografski projekt ter kot izjemno pionirsko delo, ki pa se zaveda svojih pomanjkljivosti, ki bi bile morda manjpe, Ëe bi bile avtorske moËi in predlogi bolj uglapeni ter bi sodelovanje med vsemi vpletenimi potekalo bolj kontinuirano in dlje Ëasa. V nadaljevanju Miran Puconja objavlja sklepni del svoje doktorske disertacije in ga naslavlja flO kmeËki kulturi«. V uvodnem delu podaja teoretiËna razmipljanja izkljuËno slovenskih znanstvenikov o kmeËki kulturi, ki jo enaËi z ljudsko. V nadaljevanju ponuja opis sedemnajstih kmetij na Cvenu in razËlenjuje poloćaj kmeta, njegovo socialno, ekonomsko in drućbeno podobo od leta 1948 do danes. Opozarja na posledice gospodarskih kriz, vojn ter tudi na inovacije, ki so vzniknile iz teh situacij. Nato se osredotoËa na racionalizacijo kmetijstva po drugi svetovni vojni, ko je izginjal tradicionalni naËin kmetovanja, s Ëimer se je bistveno spremenila miselnost in vrednotenje kmeËkega Ëloveka. Ob koncu ugotavlja, da se tradicionalne kulturne oblike ohranjajo tako dolgo, dokler so v postopnem prehodu v popolno prevlado mnoćiËne kulture funkcionalno upraviËene. KmeËko kulturo tako zasleduje kot kulturni pojav, ki je vzniknil ob nastanku drućbene skupine, doćivel z njeno socialno rastjo vrhunec razvoja in se z njenim zatonom umaknil in se spojil z mnoćiËno kulturo. flVsakdanja prehrana zasavskih rudarjev v luËi nabavnih knjićic in drugih virov oskrbe« avtorice Jane Mlakar AdamiË obravnava vsakdanjo prehrano zasavskih mezdnih delavcev, predvsem rudarjev, in njihovih drućin. Na podlagi analize raznovrstnih pisnih in ustnih virov prvih pestdeset let 20. stoletja, ki so jih zbirali Ëlani etnolopkega kroćka na Univerzi za tretje ćivljenjsko obdobje za zasavsko regijo, ter z natanËno analizo izbranega reprezentativnega vzorca avtorica smiselno strukturira in predstavlja vse vire prehrane v zasavski knapov-ski koloniji ter njenem oćjem zaledju. Prispevek flKostumiranje narodno-zabavnih ansamblov« Bojana Knifica obravnava odrski oblaËilni videz narodno-zabavnih ansamblov ter osvetljuje zakonitosti, ki so vplivale na razvoj tovrstnega kostumiranja v Ëasu od delovanja Ansambla bratov Avsenik (od petdesetih let) do danapnjih dni, ko je narodna nopa postala obvezen prepoznavni element slovenske narodne glasbe. Avtor v veËini povzema literaturo Ivana Sivca in prek nje gradi zgodbo o razvoju kostumiranja slovenskih narodno-zabavnih ansamblov ter o njihovem prezentiranju v tujini. Ob koncu predstavi pojav odmika od flklasiËnih« narodnih nop, kostumiranje ansamblov v sodobna oblaËila, na kratko predstavi oblikovalce konstumske podobe nekaterih ansamblov in prispevek sklene s primeri, kjer imajo kostumi ali deli kostuma ErecenzijeGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 42 izrazito zabavno funkcijo. Marija Cvetek v flBajeslovnem izroËilu v bohinjskem folklornem pripovedniptvu« predstavlja pripovedniptvo o bajnih bitjih na obmoËju Bohinja, ki so sicer zabelećene v avtoriËini knjigi z naslovom Naš voca so vcas zapodval: Bohinjske prav-Ijojce (1993). Cvetkova v razpravi predstavi najprej geografske okvire raziskave, nato pa podrobno razloći panteon vseh obravnavanih bajnih bitij, njihovo pojavljanje, delovanje in njihove uËinke ter predstavi tudi razliËice pravljic, med katerimi nekatera pe ćivijo v bohinjskem folklornem izroËilu. Avtorica poudarka, da je v predstavljenem gradivu mogoËe prepoznati trdoćivost bohinjske bajeslovne dedipËine, odnos do nje v zapisih Janeza Mencingerja ter tudi danapnji razmislek o davnih verovanjih napih prednikov. flFranc Kramar in njegova zbirka ‘Ićanskega in drugega narodnega blaga’« je naslovljen prispevek o skladatelju iz Matene pri Igu na Dolenjskem, kjer Monika Kropej v prvem delu predstavlja delovanje Franca Kramarja kot nabiralca raznovrstnega pripovednega gradiva, v drugem pa razkriva Kramarjevo gradivo, razdeljeno na paljive zgodbe in anekdote, pravljice in pripovedke. »lanek konËuje kratka sinteza Kramarjevega gradiva ter namigi za nadaljnje raziskave. Napko Krićnar v prispevku flFilmi Boća ©treklja« razkriva delovanje prvega doktorja etnologije v tedanji Jugoslaviji s pe neosvetljene perspektive, kot filmskega amaterja. Od tridesetih letih 20. stoletja je ©trekelj z malo ozkotraËno filmsko kamero snemal prizore iz drućinskega ćivljenja in utrinke iz slućbenega okolja z namenom zgolj nizati posnetke in iz njih ne nujno ustvarjati posebne zgodbe. V drugem delu pa Krićnar razkriva seznam ptiriindvajsetih filmskih enot, ki jim dodaja podrobnejpi opis, pridobljen s pomoËjo analize ©kerljeve korespondence in informacij ©kerljeve hËerke Dagmar Slekovec. Niz znanstvenih Ëlankov nato konËuje Mojca Ravnik s prispevkom flSv. ©tefan v Zanigradu ob desetletnici ćegnanja konj: Popravki in dopolnitve«, kjer dodatno osvetljuje pomen Konjenipkega druptva Stena ter ga umepËa v staro kulturno izroËilo Zanigrada ter kontinuiteto praznovanja sv. ©tefana. Drugo ptevilko 34. letnika Traditionesa konËuje flIn memo-riam« konec julija preminulemu dr. Borutu Brumnu, deset raznovrstnih knjićnih poroËil in ocen ter poroËilo o konferenci. Datum prejema prispevka v uredništvo: 2. 3. 2006 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 43 recenzije OBZORJA STROKE Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich PRETRGANE KORENINE - SLEDI ŽIVLJENJA IN DELA RAJKA LOŽARJA Založba ZRC SAZU, zbirka Opera ethnologica slovenica, Ljubljana 2005, 415 str. Od druge vojne je minilo će pest desetletij in poldrugo od osamosvojitve, vendar pe vedno ni poravnan dolg do vseh za napo kulturno in znanstveno zgodovino pomembnih rojakov, ki se jim je tako imenovano enoumje brez premisleka odreklo in jih bolj ali manj izrinilo iz nape kulturne zavesti in spomina. Prav v vrh tega sramotnega seznama sodi profesor Rajko Loćar (1904‡1985), znanstvenik izjemnih razgledov in predan raziskovalec na mnogih razliËnih podroËjih, kakrpne lahko v preteklosti preptejemo na prste. Kar zadeva dostopnost njegovih razprav in drugih spisov iz povojnega obdobja nam-reË v slovenskih knjićnicah do znanstvenega sreËanja v njegov spomin 19. in 20 oktobra 2004 v Ljubljani (o katerem je bilo v 45. ptevilki Glasnika SED će objavljeno izËrpno poroËilo Ingrid Slavec Gradipnik) zija ena sama vrzel! Od skupaj veË kot 300 bibliografskih enot jih je pri nas evidentiranih vsega 48! Seveda tudi zapisov o profesorju Loćarju, zlasti tja do poznih osemdesetih let prejpnjega stoletja, ko se je zaËela flrehabilitacija«, ni bilo prav veliko. Rajko Loćar je bil po ptudijih arheolog in umetnostni zgodovinar, po nagnjenju in delovanju etnolog in jezikoslovec, obenem tudi umetnostni in literarni kritik, publicist in urednik, flpo dupi«, ne nazadnje, tudi alpinist. Objavljati je zaËel će v ptudentskih letih, globoke sledove v obdobju med obema vojnama in do odhoda v begunstvo, Ëeprav politiËno ni bil dejaven ‡ sam je zase dejal, da je flbil v politiËnem oziru vselej zelo velik analfabet« ‡ pa je zapustil kot urednik Etnologa, Zbornika za umetnostno zgodovino in pe nekaterih znanstvenih in leposlovnih revij ter kot arheolog v Narodnem muzeju in ravnatelj Etnografskega muzeja. Njegovo najpomembnejpe strokovno delo je prvi zvezek monografije Narodopisje Slovencev (1944), ki ga je uredil in bil ‡ poleg Franceta Kotnika, Sergija Vilfana in Borisa Orla ‡ njegov osrednji avtor; za drugi zvezek predvideno poglavje o ljudski obrti in trgovini je bilo iz prirejene in okrnjene izdaje (1952) izloËeno in je bilo objavljeno pele v Zgodovinskem zborniku v Buenos Airesu (1959). Bivanje v begunskih taboripËih na Koropkem je profesor Loćar med drugim izkoristil za preuËevanje znaËilnosti kmeËke arhitekture, prehrane in nareËij tamkajpnjih Slovencev. O Sloveniji in rojakih je pisal tudi pe pozneje, kot emigrant v Zdrućenih drćavah, kamor je odpel leta 1951 in pet let pozneje postal direktor mestnega muzeja v Manitowocu v Wisconsinu. Tudi v obdobju postopnega spropËanja in odpiranja v Sloveniji, ko je pe pripel na Koropko, da se je poslovil od svojcev, se će bolehni in razoËarani Rajko Loćar ni veË vrnil v domovino, vendar je do konca ostal zvest svojim narodnim koreninam. Morda je med drugim premalo znano njegovo zavzemanje za vrnitev tako imenovane Mecklenburške arheološke zbirke iz Harvarda v Slovenijo; upajmo, da bo njegova prizadevanja nadaljevale in izpolnile institucije slovenske države, ki je takrat še ni bilo! Cloveško plat Rajka Ložarja še posebej od blizu osvetljujeta necakinja Helena Ložar - Podlogar in necak Tom Ložar, ki je o stricevi nerodnosti po prihodu v ZDA malce pikro in še bolj prizadeto med drugim zapisal: »Rajko je, žal, kot Ložar in Slovenec, vse vedel. To ni najboljša drža, ko išceš službo. Tisti, ki so mu skušali pomagati, so ob njegovi ošabnosti obupali ...« Zbornik s pomenljivim naslovom Pretrgane korenine je s sodelovanjem Helene Ložar - Podlogar uredila Ingrid Slavec Gradišnik, prinaša pa v razpravno obliko predelane referate OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 44 z interdisciplinarnega znanstvenega sreËanja jeseni 2004 v Ljubljani. PriËujoËa knjiga, izdana dobro leto po spominskem simpoziju, ki ga je spodbudila stoletnica Loćarjevega rojstva, torej nadgrajuje za takratno priloćnost pripravljeno knjićico s tujejeziËnimi povzetki, predvsem pa izpolnjuje tedaj dano obljubo in v pe veËji meri popravlja krivico, storjeno velikemu uËenjaku in Slovencu, profesorju Rajku Loćarju. Poteze njegovega Ëlovepko zapletenega in znanstveno veËplastnega portreta so poleg obeh sorodnikov s spominskimi in strokovnimi, tudi kritiËnimi prispevki pomagali izostriti pe France Bernik v uvodni besedi ter 21 drugih avtorjev v petih tematsko zaokroćenih razdelkih, ki pokrivajo poglavitna podroËja portretiranËevega delovanja. V prvem razdelku, flV vrtincu ćivljenja«, se zvrstijo Kajetan Gantar (flSpomini na gimnazijskega profesorja«), Marjan Drnovpek (flLoćarjevo emigrantstvo«), Tom Loćar (flIt woluldn’t be Trieste, but it’s something«), Joće Velikonja (flIz Loćarjevih zapiskov in pisem«), Andrej Rot (flPravo Ameriko sem imel doma! Stiki s slovensko emigracijo«), Urban Golob (flGornik, alpinist in alpinistiËni mislec«) in Andrej Vovko (flDrugi o njem: Najpomembnejpi biografski prispevki o Rajku Loćarju«). V drugi razdelek, flArheologija«, so uvrpËeni prispevki Staneta Gabrovca (flRajko Loćar ‡ arheolog«), Predraga NovakoviËa (flPogled na slovensko arhe- ologijo in ideja arheologije«), Tomaža Nabergoja (»Muzealec v Narodnem muzeju in zacetki arheologije srednjega veka«) in Antona Velušcka (»Ljubljansko barje v kolišcarski dobi«). Tretji razdelek, »Umetnost podob in besed«, prinaša zapise Damjana Prelovška (»Rajko Ložar - umetnostni zgodovinar«), Milcka Komelja (»Rajko Ložar in sodobna slovenska likovna umetnost«) in Matije Ogrina (»Literarnokriticni in estetski pogledi na slovensko literaturo«). V razdelek »Jezik« sta vkljuceni razmišljanji Marjete Humar (»Raziskave slovenskega jezika«) in Herte Maurer Lausegger (»Slovensko-nemška dvojezicnost na Koroškem in Rajko Ložar«). Sklepni razdelek, »Etnologija«, sestavljajo prispevki Ingrid Slavec Gradišnik (»Etnološki nazori Rajka Ložarja«), Helene Ložar - Podlogar (»Ozadje nastanka ‘Narodopisja Slovencev’«), Inje Smerdel (»Pripoved ‘Aktov Etnografskega muzeja’ 1940-1945«), Maje Godina - Golija (»Raziskave prehrane«), Janeza Bogataja (»Pregled ljudske obrti in trgovine v Sloveniji«) in Vita Hazlerja (»Raziskave koroškega stavbarstva«). O obsežnosti in raznovrstnosti Ložarjevega dela naposled zgovorno prica tudi obsežna, ceprav še nepopolna bibliografija, natisnjena na koncu zbornika. Povzetki v knjigi so prevedeni v anglešcino, kar ji odpira vrata v širši znanstveni svet. Datum prejema prispevka v uredništvo: 3. 2. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich ©E ZDAJ, NA TE SVETI DEN, MORE© PREKLINJATI? PSOVKE IN KLETVICE IZ POMURJA IN PORABJA Zbrala Jelka Ppajd. Pokrajinski muzej Murska Sobota v sodelovanju z Zaloćbo ZRC SAZU, Ljubljana 2005, 86 str. Slovar slovenskega knjižnega jezika kot »uradni« prikaz besednega zaklada sodobne slovenšcine obsega nekaj cez 93.000 razloženih gesel in podgesel; socasno nastala zbirka Besedišce slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa upošteva dobrih 178.000 ali skoraj dvakrat toliko besed! Najnovejši korpusi besedja živega slovenskega jezika, kot je na primer referencni elektronski korpus FIDA, so še veliko bolj obsežni. Kam se je »izgubilo« teh vec deset tisoc klenih slovenskih besed? Nikamor; so zabeležene, le da po mnenju sestavljalcev Slovarja slovenskega knjižnega jezika nekako ne sodijo v nabor za knjižno rabo priporocljivih ali bolje, sprejemljivih besed. Vecidel gre za razlicne narecne in žargonske izraze, arhaizme, tujke in spacenke, nemalo pa je vmes tudi najrazlicnejših robatih, kosmatih, opolzkih, posmehljivih in žaljivih besed, ki jih, vsaj najpogostejše, sicer dobro poznamo, uporabljamo pa le selektivno, obcasno ali sploh ne. Ce na primer pogledamo same besede, ki imajo v korenu zloglasni »jeb«, sta v Slovarju upoštevani samo dve, Besedišce pa jih pozna kar osemnajst! Slovenci si sami radi dopovedujemo, da smo nasploh prevec zadržani, bogabojeci in spodobni Srednjeevropejci, da bi, poleg nedolžnih kletvic in zmerljivk avstrijsko-nemškega izvora, v preteklosti razvili tudi svoje bolj socno tovrstno avtenticno izrazje, in da smo se vsega slabega pocez nalezli predvsem od nekulturnih »južnih bratov«, Balkancev, nekaj malega pa prevzeli še od Italijanov in zlasti Madžarov. Etnologinja Jelka Pšajd, kustosinja v murskosoboškem pokrajinskem muzeju, se namesto dušebrižniškemu zgražanju raje prepušca znanstveni radovednosti. V knjižici psovk in kletvic iz širšega Pomurja, ki jih je zbrala in obdelala s Francem Kuzmicem, Jožetom Fticarjem, Milanom Zrinskim, Miranom Puconjo in Bernardom Nežmahom, dokazuje, da zadeva ni tako preprosta in crno-bela. Ker jo je zanimal predvsem tozadevni besedni zaklad na severovzhodu slovenskega etnicnega ozemlja, je seveda ugotovila mocan vpliv dolgoletne madža-rizacije ter služenja pomurske mladine v vojskah nekdanjih jugoslovanskih banovin in republik, odkrila pa je tudi nemalo radožive izvirnosti in ustvarjalnosti tamkajšnjih naših ljudi. Ce izpostavimo najbolj »problematicne« izraze, kot so na primer Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 45 recenzije ZORJA STROKE MJW besede za žensko spolovilo, se je v širšem Pomurju zanje našlo dvajset izrazov in variant, za moško pa še štiri vec; ce se še enkrat vrnemo k besedam in besednim zvezam z »jeb«, pa jih ta zbirka skupaj z madžarizmi navaja kar blizu sto! Odrasli so tudi v Pomurju, seveda brez pravega uspeha, poskušali pred sramotnim in škodljivim »grdim« govorjenjem obvarovati vsaj otroke, Jelka Pšajd pa jih je, prav nasprotno, poklicala na pomoc. Osupljivo bogato gradivo, ki so ga z vprašalniki zbrali osnovno- in srednješolci iz Porabja, Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric ter z njimi dopolnili terenske raziskave in druge vire, je v knjigi v okviru poglavij in podpoglavij urejeno po abecednem redu, posamezne besede pa spremlja še kratek zapis o njihovem pomenu, vsebini in krajevnem izvoru. Ta informacija ne vkljucuje globljih jezikovnih in dialektoloških analiz, je pa dragoceno gradivo in izziv za jezikoslovce in druge strokovnjake. Glavni namen publikacije je bilo po besedah njene urednice in prve avtorice »zbrati in zapisati grde pomurske in porabske besede, kar je tudi nadaljevanje projekta Odi, ka ti povem iz leta 2004«. Zbiranje gradiva je spremljalo prepricanje, da imajo ljudje radi »ljudsko blago«, ceprav se ob neposrednem vprašanju, katere so zanje grde besede, pogosto znajdejo v zadregi, še posebej pa se je zapisovalcem zdelo pomembno, da zberejo »tiste (stare) izraze, o katerih se nerado govori, so pa del naše besedne dedišcine, ki pospešeno izginja«. Bernard Nežmah v predgovoru še opozarja, da so psovalni in preklinjevalni obrazci sestavni del medcloveških komunikacij, ki na severovzhodu, kjer se je poleg protestantizma ohranilo tudi nekaj sledov poganstva, klicejo na pomoc celo staro-slovanska božanstva. Poudarja tudi, da je »fenomen psovanja in preklinjanja navzlic svoji banalnosti globoko kompleksen, zakaj obstajajo red in pravila, ki besede, s katerimi napadamo in se branimo, naredijo za orožja.« Knjigo ©e zdaj, na ta sveti den, morep preklinjati? zakljucujejo seznama virov in pripovedovalcev ter prispevka Jožeta Fticar-ja »Sporocilo ob vzdihu pobožne duše« in Franca Kuzmica »Prekletstvo in blagoslov v Svetem pismu«. Datum prejema prispevka v uredništvo: 14. 2. 2006 NOVI TISKI na kratko Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 46 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Iztok Ilich PAVLE MERKŮ: OD BABE DO SMRTI Mladika, Trst 2005 ff REGOVOR1 M REKI SPRICHWÖRTER UND BAUERNREGELN Tržaški jezikoslovec, glasbenik in etnolog Pavle Merkü s svojimi odkritji vedno znova preseneca in od casa do casa tudi vznemirja. Zlasti tisti del slovenske kulturne javnosti, ki ni neobcutljiv do brezbrižnosti, nestrpnosti in drugih zaskrbljujocih pojavov v vsakodnevnem odnosu do slovenskega jezika - in v zamejstvu tudi do ljudi, ki ga uporabljajo. Pogosto gre za zanimiva opažanja, iskrive domislice in zgovorne besedne igre »jezikovnega starinarja«, kot si pravi sam, obcasno pa tudi za pojave, ki terjajo resnejši razmislek - tudi ce so morda omenjeni v šegavem tonu. Tokrat se Merkü, leto po raziskavi 1300 primorskih priimkov, loteva bogastva slovenskega besedja z druge plati. Zanimajo ga predvsem besede, ki obstajajo, so še žive in po tem podobne vsem živim bitjem, vendar jih tako SSKJ kot nekoc Pleteršnik in drugi »jezikovni muzeji« iz nerazumljivih razlogov spregledujejo - in s tem obsojajo na izginotje, na smrt, ceprav naj bi prav stroka besedni zaklad ohranjala pri življenju in beležila vse razlicne pomene posameznih besed. Pregovori in reki Leto in dan v slovenski ljudski modrosti Sprichwörter und Bauernregeln Das Jahr in der slowenischen Volksweisheit DZS, Ljubljana 2005 Pregovori, reki in sorodne jedrnato izražene misli sodijo med krajše oblike ljudskega slovstva oziroma slovstvene folklore. Nekdaj v neštetih narecnih razlicicah, danes pa v bolj ali manj knjižni obliki, so tudi najbolj vpeti v naše vsakdanje življenje in ravnanje. Z njimi pogosto ilustriramo ali podkrepimo kako misel, pa se tega ponavadi sploh ne zavedamo. Gre torej za »univerzalne modrosti«, ki se v podobnih oblikah pojavljajo v vseh naši sorodnih kulturah. Zato samo pogojno govorimo o slovenskih pregovorih in rekih - ceprav je ta ali oni gotovo nastal tudi pri nas oziroma so ga naši predniki priredili našim razmeram. Dvojezicni slovensko-angleški predstavitvi (2003) tega dela našega folklornega izrocila se je pridružila še slovensko-nemška izdaja s 413 izbranimi pregovori, razporejenimi v 12 tematskih poglavjih. Spremlja jih 40 panjskih koncnic, ki se prilegajo posameznim temam in so samo naša, slovenska posebnost. Koncnice je izbrala in opisala Bojana Rogelj Škafar, nemški prevod besedil pa je delo Gabi Kristan. MIHA PREINFALK: AUERSPERGI ‡ PO SLEDEH MOGO»NEGA TURA Zaloćba ZRC SAZU, Ljubljana 2005 V primerjavi z mogocnimi Celjskimi, ki so na vrhuncu moci tekmovali s Habsburžani, vemo o drugih fevdalnih družinah na Slovenskem precej manj. Tudi o Auerspergih, po naše Turjaških, ki so se kot grofje in knezi prav tako povzpeli med najvplivnejše družine nekdanje Avstrije. Najbrž predvsem zato, ker so bili skoz stoletja trdna opora Habsburžanov in jim tudi izrocilo ni pripisovalo, tako kot Celjskim, vloge združevalcev naših ozemelj ali celo utemeljiteljev slovenske državnosti. Nasprotno, Auerspergi so bili vecidel protislovensko in protislovansko usmerjeni, a kljub temu, kot dokazuje ta temeljita monografija, izjemno pomembni sooblikovalci dogodkov na ozemljih, poseljenih s Slovenci. Zgodovina rodbine Auersperg je zgodovina Srednje Evrope v malem; kranjski Auerspergi so bili v 16. stoletju pomembni kot podporniki Trubarja in protestantov, vidno vlogo pa je odigral tudi pesnik in politik grof Anton Aleksander, Anastasius Grün. Zato je knjiga o Auerspergih tudi knjiga o nas in naši preteklosti. Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 47 na kratko NOVI TISKI SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Ljubezenske in druge lirske SLOVENIAN FOLK SONGS Love songs and other lyric songs DZS, Ljubljana 2004 Knjiga v izvirniku in angleškem prevodu predstavlja še en pomemben del slovenskega ljudskega slovstva: najznacilnejše lirske oziroma ljubezenske pesmi, ki so bile in so ponekod še povezane z izražanjem naklonjenosti in ljubezni, s svatovskimi šegami in z zakonskim življenjem. Uvršcene so v 12 tematskih krogov: Pivske, Vojaške, Fantovske, Dekliške, Vesele, Žalostne, Ljubezenske, Svatovske, Šaljive in nagajive, Poslovilne, Stanovske in Domoljubne. Kot ilustracije jih spremljajo izbrani predmeti iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, s katerimi so si zaljubljenci obljubljali zvestobo, krasili balo ter si lepšali bivalno okolje in zaznamovali redke praznicne trenutke v trdem vsakdanjem življenju. Izbor pesmi dr. Marko Terseglav, prevod Erica Johnson Debeljak, izbor in opis ilustracij Bojana Rogelj Škafar. SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Pripovedne 1 SLOVENIAN FOLK SONGS Narrative 1 DZS, Ljubljana 2005 Lirskim slovenskim ljudskim pesmim sledi v tej knjigi še prvi del izbora epskih pesmi. Razdeljene so v dva sklopa: Junaške in zgodovinske (o Pegamu in Lambergarju, Kralju Matjažu, bojih s Turki pred Siskom, Dunajem in Beogradom itn.) ter Bajeslovne in pravljicne (Riba faronika, Desetnica, Povodni mož, Smrt zaprta v sod, Godec pred peklom itn.) Izbor besedil je pripravil in v uvodni študiji komentiral dr. Marko Terseglav, prevod v anglešcino je znova prispevala Erica Johnson Debeljak, medtem ko je za vecji del slikovnega gradiva s posnetki orožja, slik in drugih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije in za potrebne razlage poskrbel dr. Matija Žargi. Nekaj tem so »pokrile« tudi ilustracije in izbrane panjske koncnice iz zbirke Cebelarskega muzeja Radovljica, ki jih je na kratko opisala Ida Gnilšak. WILHELM TSCHINKEL: KO»EVARSKA FOLKLORA Zaloćba ZRC SAZU, Ljubljana 2005 Dvojezicna monografija Kocevarska folklora v šegah, navadah, pravljicah in povedkah, legendah in drugih folklornih izrocilih je razširjen ponatis leta 1932 objavljenega dela pedagoga in narodopisca Wilhelma Tschinkla, nadaljevalca dela Jožefa Perza in tri leta starejšega strica Hansa Tschinkla. Z njim je pripravil zbirko Povedke iz Kocevja, zaradi cesar naj bi, kot meni Alojzij Pavel Florjancic, z Marijo Stanonik sourednika izdaje, za kocevarsko ljudsko umetnost pomenila to, kar sta brata Grimm za celotno nemštvo. Obnovljeno izdajo Kocevarske folklore zacenjajo poglavja o šegah, navadah in vražah ter o ljudskem zdravilstvu in pravljicah. V osrednjem razdelku so med drugim zbrane povedke o bajnih bitjih, duhovih, coprnicah, cerkvah in kapelicah ter porokah med sorodnikih. Sledijo pravljicne legende, smešnice in pregovori. Na koncu so zbrane še uganke, zbadljivi vzdevki, psovke in zmerljivke, ljudske igre ter izštevanke. Sodobna latinica je v nemški polovici knjige zamenjala izvirno gotico, seveda pa Kocevarska folklora s prevodom v slovenšcino nagovarja zlasti slovenske bralce. Zahtevnejši bodo prebrali tudi študijo Marije Stanonik Kocevarska slovstvena folklora - primerjava in slovenske vzporednice, ki postavlja Tschinklovo delo v zgodovinski in strokovni okvir. Z njegovim koledarjem in izštevankami se je posebej ukvarjal Tomaž Markovic. Kocevarska foklora je torej poleg zarašcenih razvalin in nagrobnikov eno redkih pricevanj o nasilno izkoreninjeni preteklosti neke skupnosti in malone edini spomin na njen izginuli svet in izgubljeno izrocilo. DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 48 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 doc. dr. Aleš Gacnik CELOSTNA GRAFI»NA PODOBA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA V Ëasu intenzivnega globalnega komuniciranja je pe kako pomembno, da z razliËnimi javnostmi komuniciramo na urejen in prepoznaven naËin. To se priËakuje tudi od Slovenskega etnolopkega druptva. Celostna grafiËna podoba SED je cilj, kateremu bi se radi Ëim bolj priblićali. V ta namen smo naredili prve korake, s katerimi nismo ćeleli dramatiËno in popolnoma poseËi v dosedanje znake in logotipe, Ëeprav bi bilo to morda celo nujno. A odloËili smo se, da poskupamo obstojeËa grafiËna in oblikovna prizadevanja razliËnih pobudnikov in ustvarjalcev predvsem urediti in to z minimalnimi, a nujnimi grafiËnimi in oblikovnimi popravki. Spoprijeli smo se z razliËnimi in izkljuËujoËimi tipologijami in logotipi, bodisi na razliËnih publikacijah, spletnih straneh kot tudi razliËnih administrativnih aplikacijah (dopisni papir, ćigi ipd.). Pri izbiri tipa druptvene izkaznice smo nihali med flplastiËnimi« in tiskanimi identitetami, zgledovali pa smo se tudi po nekaterih primerkih, ki so se v praksi uveljavili kot dobri. Ti so skoraj praviloma slabo oblikovani, a uËinkovito delujejo predvsem na formalni ravni, kar je za druptvene izkaznice najpomembnejpe. Koncept druptvene izkaznice SED je v okviru fldanih razmer« korektno, kakovostno in komunikativno oblikoval Savo ©koliber iz oblikovalskega studia s.kolibri, ki je med drugim oblikoval tudi namizne druptvene zastavice. Izdelana je tudi grafiËna podoba letnih nalepk kot dokazila o plaËani letni druptveni Ëlanarini. Tako izkaznice kot nalepke so grafiËna in konceptualna celota. Pred nami so druptvene izkaznice SED, ki so pomemben prispevek k razvoju druptvene identitete. S tem pa se njihova celovita zgodba pe ni izpela. Prav nasprotno. Naloga vseh nas, pe zlasti pa izvrpnega odbora SED je, da razvija formalno moË druptvenih izkaznic SED, kar v praksi pomeni Ëim veËje ptevilo ugodnosti in flodprtih vrat«. To, da smo v SED po dolgoletnih prizadevanjih naposled le dobili druptvene izkaznice, je le zaËetek sistematiËnega pristopa k razvoju celostne grafiËne podobe SED. PrepriËan sem, da smo na dobri poti! Datum prejema prispevka v uredništvo: 2. 2. 2006 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 49 DRU©TVENE STRANI Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 IO SED in UO GSED PROF. DR. SLAVKO KREMEN©EK Prof. dr. Slavku Kremenšku, Ëastnemu Ëlanu Slovenskega etnološkega društva, se ob njegovi 75-letnici zahvaljujemo za podporo, ki nam jo vedno znova izkazuje, in mu želimo, da bi še dolgo tako Ëil prihajal med nas in z nami preživljal tako Ëas, ki ga namenjamo stroki, kot Ëas, ko se družimo. Prof. dr. Slavko Kremenšek na slavnostni akademiji ob 30-letnici SED v SEM. Foto: Alenka »as, 17. 10. 2006 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 50 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Bojan Knific ZLATA PLAKETA DR. MARIJI MAKAROVI» V sredo, 25. januarja 2006, so v Veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani podelili odliËja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2005. Najvipje priznanje za ćivljenjsko delo in nepogrepljiv doprinos k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je prejela etnologinja dr. Marija MakaroviË. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki v Sloveniji in zamejstvu razvija in usmerja delo ljubiteljskih kulturnih druptev, enkrat letno na podlagi razpisa in strokovne presoje prispelih vlog podeljuje odliËja posameznikom in skupinam, bodisi za posamezne ustvarjalne dosećke bodisi za dolgoletno strokovno, organizacijsko, publicistiËno, izobraćevalno ipd. delo na posameznih podroËjih. Letos je najvipje priznanje prviË prejela ćenska, prviË etnologinja in prviË za razvijanje podroËja folklorne dejavnosti. Dr. Marija MakaroviË je izdala 48 monografij, uredila 29 zbirk in monografij in napisala preko 400 znanstvenih in strokovnih Ëlankov. Njeno temeljno delo so predvsem tematske in krajevne monografske raziskave, ki bodo zaradi obilice zbranih podatkov s terena in upoptevanja arhivskega gradiva pe dolgo ostale nepresećene. Nekatere bodo ostale edine priËevalke o ćivljenju ljudi v posameznih krajih na Slovenskem med koncema 19. in 20. stoletja. A dr. Marija MakaroviË priznanja ni prejela (le) zaradi zgoraj navedenega opusa, temveË predvsem zaradi svojega prispevka pri razvijanju folklorne dejavnosti ‡ torej za delo na podroËju aplikativne etnologije, ki je kljub nenehnim pozivom po veËji prisotnosti nape stroke na vseh ravneh ćivljenja pe vedno nekoliko zapostavljena. Deloma morda zaradi skromnosti tistih, ki se z aplikativno etnologijo ukvarjajo, in deloma zaradi veËnih pomislekov, Ëe naj bi bilo za etnologe tovrstno poËetje sploh etiËno. A kakor koli će. Dr. Marija MakaroviË se je teh pomislekov otresla in uspela strokovna spoznanja o oblaËilni kulturi prenesti na ljudi, ki se s tem podroËjem ukvarjajo ljubiteljsko. Za ljubiteljsko kulturo ‡ zlasti za folklorno dejavnost ‡ ima njeno delo izjemen pomen, saj so njena strokovna prizadevanja omogoËila kakovosten razmah pestrosti kostumske podobe napih folklornih skupin.1 Z raziskavami oblaËilne kulture se je zaËela ukvarjati v petdesetih letih 20. stoletja in v okviru muzejskih razstav in objav strokovnih razprav opozarjala na razliËne naËine oblaËenja slovenskega kmeta in sporoËilnost njegove obleke. S svojim delom je strokovno javnost in ljubitelje opozarjala, da so tako imenovane narodne nope, najveËkrat unificirane, v katere so se nekdaj skoraj brez izjem kostumirale tudi folklorne skupine, le majhen delËek zanimive zgodbe o oblaËenju Ëloveka v 19. in na zaËetku 20. stoletja. Na zaËetnih in nadaljevalnih seminarjih je dobitnica priznanja predavala vse do zaËetka devetdesetih let in bila tudi Ëlanica komisije za podeljevanje naziva flIzprapani vodja folklorne skupine«. Predstavljala je oblaËilno kulturo kmeËkega prebivalstva v posameznih pokrajinah, s predstavitvami starih Nagrajenka dr. Marija MakaroviË med prejemanjem priznanja, ki ji ga je izroËil direktor JSKD Igor Terpar na podelitvi odliËij sklada v Narodni galeriji v Ljubljani. Foto: Janez Erćen, 25. 1. 2006 oblaËilnih kosov iz muzejskih zbirk, ki so po obliki in spo-roËilnosti odstopali od tedaj uveljavljenih odrskih predstavitev kmeËke obleke, pa je opozarjala na pestro paleto moćnosti, ki jih folklorne skupine pri svojih interpretacijah lahko upoptevajo. Odmevni seminarji v razliËnih krajih Slovenije so bili zaradi predstavljenih novih spoznanj za udelećence mnogokrat prav pokantni. Sproćili so val sprememb v predstavljanju oblaËilne dedipËine, ki se nadaljujejo pe danes. A njeno delo se s predavanji na seminarjih, pregledovanjem arhivskega gradiva, raziskovanjem terena in prouËeva-njem muzejskih zbirk ne zakljuËi. Nadaljuje ga s praktiËnim svetovanjem folklornim skupinam v Sloveniji in zamejstvu (nakup blaga, krojenje, pivanje, oblaËenje ipd.). Na pobudo in s pomoËjo folklornih skupin je raziskala ptevilna obmoËja, za katera do njenega prihoda Slovenci nismo imeli skorajda 1 NadomepËanje uveljavljenega termina flfolklorna skupina« z izrazom flfolklornipka« oz. flfolkloristiËna skupina«, ki smo jo zasledili v recenziji Folklornika v prejpnji ptevilki Glasnika SED (str. 126‡7) avtorice Zore Slivnik-Pavlin, je nepravilno. Z imenom flfolklorna skupina« je jasno opredeljena njena dejavnost: poustvarjanje folklornih pojavov. flFolklornipka skupina« pa pomeni le, da jo sestavljajo folklorniki, in niË veË. 2 Ravne na Koroškem (obmoËje Strojne), Velenje (©alepka dolina), Novo mesto (rekonstrukcija po freskah na Veseli gori, okolica), Škoc-jan na Dolenjskem (okolica), Poljcane (rekonstrukcija po freskah na Sladki gori, okolica), Zgornja Korena (zahodne Slovenske Gorice), Loka - Rošnja (Dravsko polje), Dolena (Haloze), Tinje na Pohorju, Vuhred (okolica, severozahodno Pohorje), Mozirje (Zgornja Savinjska dolina), Rogatec (okolica), Ivanjkovci (od Jeruzalema do Ormoća), Makole (okolica in obronki Haloz), Pobrežje pri Ptuju, Maribor (okolica), Crna na Koroškem (zgornji del Mećipke doline), Šentanel, Kubed, Lovrenc na Pohorju (severovzhodno Pohorje), Dragatuš (okolica), Destrnik (okolica), Hotiza (Dolinsko). Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 51 DRU©TVENE STRANI nikakrpnih podatkov o naËinu oblaËenja v 19. in na zaËetku 20. stoletja (zlasti na ©tajerskem). Do danes je za folklorne skupine opravila preko ptirideset raziskav, ki zajemajo celotno slovensko narodnostno ozemlje, pri Ëemer je treba pe posebej poudariti raziskave na dvoje-ziËnem ozemlju avstrijske Koropke. Vse potekajo na terenu in po arhivih, vselej s pomoËjo Ëlanov posameznih folklornih skupin; skupine terensko delo omogoËajo tudi gmotno. Vedno so opravljene z mislijo, da rezultati niso namenjeni le skupinam, da si po njih izdelajo kostume za nastopanje, ampak bodo, ko bodo objavljene, rabile tudi pirpemu krogu ljudi. Prav njene terenske raziskave so omogoËile izpolnitev naËrtov nekdanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije, da oblaËilno kulturo Slovencev predstavi v obliki posebnih map. Iz prvotnega naËrta, po katerem bi mape (serija Slovenska ljudska nopa v besedi in podobi) prinapale le barvne podobe in kroje, so se objave razpirile, tako da sleherna poleg risb, krojev in fotografij prinapa strokovno ptudijo o naËinu oblaËenja na doloËenih geografsko zaokroćenih obmoËjih (Dobrepolje 1986, Slovenska Istra 1987, Kozjansko 1988, Kostel 1989, Zilja 1991, Bela krajina 1993 in 1999, Litijsko Posavje 1994, Notranjska 1995, Prekmurje 1996). Dr. Marija MakaroviË oblaËilno kulturo obravnava razvojno, upoptevajoË socialno strukturo prebivalstva, in prinapa tudi opise naËinov oblaËenja Ëloveka v koledarskem in ćivljenj-skem krogu. Poleg del, ki so izpla znotraj zgoraj omenjene knjižne serije, je podobno strukturirana dela, namenjena tudi folklornim skupinam, objavljala pri drugih založnikih - kot samostojne publikacije ali kot razprave v zbornikih. Leta 1988 je izšla Narodna nopnja ‡ Gorenjsko (RateËe), 1996 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Roću, 1996 OblaËilna kultura med Muto in Kaplo, 1999 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Podjuni, 1999 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva na Tolminskem, 2000 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva v Zgornji Vipavski dolini in na Gori, 2003 OblaËilna kultura v Lancovi vasi in okolici, 2004 OblaËilna kultura v obËini Velika Polana. Obsežna poglavja o oblacilni kulturi sestavljajo tudi vse njene monografije. In še nekaj. Dr. Marija Makarovic ne raziskuje in piše zaradi svojega znanstvenega erosa. Ko jo skupine prosijo za pomoc, sprejme nalogo tudi zato, ker ima vedno pred ocmi mlade, ki v teh skupinah sodelujejo. Želi jim pomagati, ker se zaveda, da jih delo v skupini lahko odvraca od razlicnih oblik zasvojenosti. Še vec kot dvajset raziskav,2 po katerih so posamezne folklorne skupine izdelale svoje kostume, caka, da zagledajo luc sveta tudi v knjižni obliki. Dr. Mariji Makarovic želimo, da se ji v prihodnjih letih tudi ta prizadevanja uresnicijo. Avtor prispevka se ji za njeno neprecenljivo delo v imenu vseh fol-klornikov iskreno zahvaljuje. Datum prejema prispevka v uredništvo: 24. 2. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Tanja Tomažic O KARNEVALU V CERKNICI LETA 2006 Etnologi vedo, ce drugace ne, vsaj iz literature, kako se nekaterih ljudi okoli pusta prime orgiasticno pocutje. Kar preberite si Kureta, ki pravi že kar na zacetku, da »v splošni zavesti pa velja pustni cas še zmeraj za nekaj posebnega, ko marsikje ‘ponorijo’«. In veckrat ko to prebereš, bolj se ti zdi, da je bil dr. Kuret res pravi strokovnjak za pustne norcije. Ne verjamem, da so se udeleženci pustovanja v Cerknici, katere je nabrala prizadevna tajnica društva, kaj posebno ozirali na Kuretove zapiske, a tisti maloštevilni, ki smo se koncno znašli skupaj, smo jih imeli bržkone že v krvi. Menda ni prepovedano, da se naštejemo: 1. tajnica Zora, ki je vzorno pripravila vse, kar smo videli, pojedli in prestali, 2—4. družina pridruženega etnologa (Marko, Sonja in Aljaž) po duši, ki se je izkazal že pri zadnjem posvetu SED v Zagrebu oktobra 2005, 5. etnologinja Branka, ki je nekdaj delala na cerkniškem obmocju, sedaj pa v vladnih službah, 6. ljubiteljica stroke Vida, 7. mladi etnolog Miha, ki bo, po nagovarjanju vseh v družbi, v najkrajšem casu diplomiral, 8. etnolog -rodoslovec Leon, ki deluje na cerkniškem obmocju, in smo ga srecali na licu mesta, na karnevalu, 10. arhitekt Marjan, nekdanji muzealec, ki prebiva v Begunjah pri Cerknici, in smo ga po vsej sili zbežali na piano, da se je vsaj ob koncu pojavil na naši zadnji postaji, v gostilni pri Pavu, in 11. kronistka Tanja, etnologinja od zacetka do konca. Nekaj udeležencev je bilo pe posebej povabljenih, a so se opraviËili, kar smo drugi udelećenci sprejeli z velikim obćalovanjem. Le kje so bili vsi ptudenti in muzealci? Vsak na svojem pustovanju? Prvi zbor udelećencev je bil v gostilni Portus na Uncu, kjer smo se zbrali, prevzeli VIP vstopnice in se dogovorili za nadaljnji itinerarij. Da bi ne bili podobni ostali raji, ki si je, po napem strokovnem mipljenju, izbrala za pustno nedeljo samo in izkljuËno ogled cerknipkega karnevala, smo si dan osladili pe z obiskom domaËega muzeja gospoda Vekoslava Kebeta v Dolenji vasi. Posedeli smo ob imenitni maketi cerknipkega jezera, ki je narejena tako, da pe najveËjemu nejeverneću pokaće, kako se voda zliva in izliva po travnikih, slipali smo zgodbo o ljubimcih iz dveh gradov, ki sta ćalostno konËala zaradi zlobe dekletovega oËeta, in pe in pe. Iz gospoda Kebeta, ki je z laserskim svinËnikom kroćil po naseljih in nas opozarjal na kraje in letne Ëase, je vrelo, in ko je konËal s pripovedjo o jezeru, nas je povabil v prostor, kjer flimam pe multivizijo!« Branka, ki se je pred leti kot urbanistka pri podjetju AREA ukvarjala s Cerknipkim jezerom, je povedala nekaj podatkov o skrbi za obmoËje, ki je varovano, a kljub temu silno ranljivo in je bilo će veËkrat delećno neprave obravnave. Seveda smo bili na multiviziji edini gledalci, a takoj nam je bilo jasno, da so ob poletnih dnevih brćkone vse klopi zasedene z gosti, ki se pripeljejo z upokojenskimi in polskimi ekskurzi- DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 52 jami. Video se je vrtel z muziko in izjemnimi zvoËnimi efekti, ki so jih naredili strokovni pomoËniki gospoda Kebeta. Po nakljuËju sem sedela zraven kolega Leona, in moram reËi, da me je najprej presenetilo, ko je ob prikazu jezerskih ptiËev, ki so pridno peli po mikrofonu, rekel: flKdo ve, pa me res zanima, Ëe bomo videli pe tukalico?« Pa je nismo, kot je ni videl Zlatko ©ugman v filmu flPod njenim oknom«. A tako jo poznamo vsaj po imenu. Za ptiËi in ribami so pripli na vrsto pe ljudje, domnevam, da blićnji in dalnji sosedje gospoda Kebeta. Bili so ribiËi, kosci, sprehajalci kar tako, kazali so se pred kamero, kot so jim naroËili, in sosed Leon je govoril: flTa je moj peti bratranec.« In Ëez Ëas spet: flTa je moj tretji bratranec.« Vmes so bile pe druge tete, a bratranci so si vztrajno sledili po ptevilkah. KonËno je bilo filma konec in smo pli pogledat pe cerknipki drevak, ki ga je lastnoroËno stesal sam gospod Kebe, kar je bilo ovekoveËeno tudi na filmu. Na vsak naËin monumentalno delo, Ëoln, s katerim so lahko vozili vole skupaj z vozom. Leon je bil nekoliko kritiËen: flVËasih so to izdolbli vse na roke, sedaj je naredil na stroj!«. To pripombo sem vzela za nekolikanj deplace ‡ kdo pa bo danes pe strućil na roko, Ëe ima zraven mapino! Poglavitno opravilo gospoda Kebeta je brćkone muzealsko opismenjevanje neukih, kar mu gre izvrstno od rok, a zraven se domaËi kljub temu prećivljajo pe z bifejem. Ni ga Ëloveka, ki bi si ne zaćelel ćiveti v takem okolju: ko stopi iz hipe, se zagleda v cerkvico, ki je soseda prijazne domaËije, tako nekako kot Prepernov sv. Marko. Naj je bilo pri Kebetu pe tako prijetno, konËno se je bilo treba odpraviti proti Cerknici, kjer naj bi se ob 12.32 zaËel karnevalski sprevod. Obiskali smo pe cerknipko znamenitost, Krpanovo razstavipËe, kjer pa so nas priËakali priloćnostni sorodniki cerknipkih butalcev ‡ ptujski kurenti, kakor jih je posnel pred leti Bojan AdamiË. Leon, ki je vedel, kam naj nas pelje, nas je spretno vodil po cerknipkih poteh, kjer so se će nabirali obiskovalci. Kadar sem pripla v njegovo blićino, mi je nekam zarotnipko pokazal kakpnega mimoidoËega in ga oznaËil za bratranca s ptevilko. Ker pa je bilo treba hitro naprej, ga nisem mogla vprapati, kdo je to in kaj pomenijo te oznaËbe. Pa tudi tega se ne spomnim, da bi si bila oba izmenjala kakrpen koli znak, da se poznata. MogoËe sta si, pa nisem opazila. Hodili smo previdno med ljudmi ob glavni cesti in konËno pripli so cilja: Mercatorjevo svetipËe je na ravni terasi gostilo gledalce. Tja smo se namenili, pa nas je pred vhodom skoraj ustavil straćar. A smo imeli sreËo, ker je Branka ravno pred vrati sreËala cerknipkega funkcionarja in pod njegovim varstvom smo lahko vstopili. ©ele na vrhu sem opazila, da so se po terasi sprehajali posebne vrste ljudje, oznaËeni z velikimi priponkami, kjer je bila poleg napisa VIP pe ptevilka. To nam je umanjkalo, kdo ve iz kakpnega vzroka. Nekdo v tej verigi priprav je pozabil na razpoznavni znak. Sonce, ki smo ga vse dopoldne hvalili, so kmalu po zaËetku karnevalske parade zakrili Ërni oblaki, zaËelo je pihati in po dveh urah stanja na odprtem se je veËina vipovcev umaknila v notranjost. In tam je bilo kaj videti: miza se je pibila pod dobrotami in bolj ko so si gostje z njimi stregli, veË novih so prinapali, kot na pravo mizico, pogrni se! Seveda je bilo logiËno, da smo si postregli tudi etnologi, dasiravno nismo Mizica, pogrni se! Na terasi Mercatorja. Deležni so jo bili VIPovci. Foto: Tanja Tomažic, 2006 imeli razpoznavnih priponk. Cerkniški karneval bi zaradi svojih mask oziroma likov, ki so jih ustvarili domacini, ki vsekakor niso anonimni, zaslužil posebno obravnavo. Dokler so imeli veliko podporo v Brestu, se ni bilo bati za njegov obstoj, ko pa so se zacele tranzicijske ekonomske težave, so se tudi v Cerknici najbrž morali posebej potruditi, da so našli nove poti za obstoj. Marsikateri lokalni karneval, ki si je v nekaj letih pridobil ime tradicionalni, je že propadel. Cerknici vladajo ocitno pametni ljudje. Dokler smo še gledali pustni sprevod in pridno slikali, vsekakor upam, da je kolegu Mihi uspelo bolje kot meni, so se Leonu še kar sem pa tja pojavljali kakšni znanci, kar je bilo razumljivo, saj je skoraj domacin, pa tudi kakšen bratranec s številko. Koncno sem imela cas, da sem ga vprašala, kako je s številkami, pa se je izkazalo, da je priznan rodoslovec, da ima torej svoje sorodnike v malem prstu. Številka je pac pomenila, iz katerega kolena ga je izbrskal. Moram pa priznati, da ne vem, ali so ga vsi ti sorodniki poznali, saj jih mora imeti res veliko. »Ampak še vec jih ima pa ing. Hawlina!« je suho pripomnil. Skratka, raziskovati svojo rodovino ni samo to, da poišceš po dve babici, štiri prababice, osem praprababic in tako naprej, ampak se ti nenavadno povecujejo še najrazlicnejši bratranci in sestricne in nenadoma si v sorodu z ljudmi, ki si jih bržcas sploh nisi želel, ali pa si morda oni ne želijo, da se imaš za njihovega sorodnika. Naj bo to poglavje o rodoslovju samo mala stranpot, ki se je po nakljucju pripetila na cerkniškem karnevalu. Kolega Leon bo imel gotovo kakšne pripombe na moje razglabljanje, pa bi bilo mogoce še najbolje, da nam stvar podrobneje razloži, ko se bomo vipovci spet kdaj dobili, nemara kar na kakšnem predavanju v okviru Slovenskega etnološkega društva. Koncna postaja našega pustovanja je bila gostilna Pav na Rakeku. In tja sem koncno priklicala kolega Marjana, ki je nekdaj arhitekturil v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Toliko casa je že v Begunjah, da je že skoraj domacin, pustna sobota pa je na njem pustila veliko hujše sledi kot na nas ves nedeljski karneval. Res je bil junak, da se je prišel pokazat in pogledat stare znance. In da ne bi nosili zoprnih vsakdanjih obrazov, smo si po vecerji nataknili maske in se poslikali, za pouk in v zabavo mlajšim, ki nas bodo morda naslednje leto posnemali. Datum prejema prispevka v uredništvo: 20. 3. 2006 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 53 DRU©TVENE STRANI NARO»ILNICA NA REVIJO flGLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA« NaroËam revijo flGlasnik Slovenskega etnolopkega druptva« Letnik: Revijo mi pošljite na naslov: Ime in priimek / ustanova: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 54 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Dolores »arga ZMOTNA PODOBA O ZLATOROGU Trentar strelja zlatoroga. Kopija pastela, ki ga je leta 1927 naslikal Maksim Gaspari, in je last Lovske zveze Slovenije. Kozorog. Foto: M. RovpËek, Fotoklub Diana flZlatoróg-a m (Ô. ) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki ćivi visoko v gorah: zgodbe o Zlatorogu / pesnitev Zlatorog.«1 V Slovarju slovenskega knjićnega jezika razlaga pod geslom Zlatorog nikakor ni pravilna. Podobo o Zlatorogu bom skupala predstaviti tako kot v resnici je, zato bom najprej zaËela s samo bajko. Ljudsko izroËilo o Zlatorogu je znano v Trenti. Na pristen naËin je znal o Zlatorogu pripovedovati danes će pokojni lovec iz doline Zadnjice, Tone Kravanja, ki so mu domaËini rekli KopipËar. Bil je prepriËan, da je v Trenti gamse pred iztrebljanjem s svojo Ëudećno moËjo obvaroval prav Zlatorog. flBeli gams z zlatimi roglji« je namreË nenehno bdel nad tropom gamsov. Ko je opazil, da se jim priblićuje krivolovec, se je nemudoma postavil na vidno mesto. Ob pogledu na roglje iz Ëistega zlata je pohlepni krivolovec najprej nameril v Zlatoro-ga in ustrelil prav vanj. Ko so drugi gamsi zaslipali strel, so se nemudoma razkropili ter umaknili na varno. Zlatorog pa je iz strelne rane zakrvavel in iz vsake kapljice krvi, ki je padla na tla, je takoj zrasla krvavordeËa triglavska roća. Ko jo je zaućil, je v hipu ozdravel. Nemalokrat pa so smrti upli tudi ranjeni gamsi, ki so popasli iz Zlatorogovih kapljic krvi zraslo triglavsko roćo.2 Iz bajke je lepo razvidno, da ko govorimo o Zlatorogu, govorimo v bistvu o gamsu, ne pa o kozorogu. V vsakdanjem ćivljenju ljudje najveËkrat zmotno rabijo besedo rogovi, saj imajo gams, kozorog in muflon roglje, ki so koćna tvorba, za 1 Slovar slovenskega knjićnjega jezika. Ljubljana 1994, DZS, 1668. 2 Kam izginja podoba Zlatoroga. Epicenter let. II, pt. 12, Ljubljana 2001, 20. razliko od rogov pri srnjadi in jelenjadi, ki so kostna tvorba. Poleg tega pa se gamsovi roglji razlikujejo od kozorogovih tudi po tem, da so gamsovi gladki, krajpi (26 cm), ravni in samo na koncu ukrivljeni. Kozorogovi roglji pa se krivijo pa vsej dolćini in lahko dosećejo dolćino enega metra. Take in drugaËne razliËice bajeslovnega Zlatoroga, se pojavljajo tudi v danapnjem Ëasu, vendar pe zdaleË ne simbolizirajo Zlatoroga. Pojavljajo se podobe navadnega gamsa z zlatimi roglji ali podoba gamsa z rogovjem kozoroga ali pa kar v podobi kozoroga. Primeri dokaj zmotne rabe Zlatoroga so tudi Gams. Foto: M. PogaËnik, Fotoklub Diana Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 55 ETNOLOGIJA JE POVSOD nekatere blagovne znamke. So pa tudi znaki, ki pravilno rabijo podobo Zlatoroga. Primera sta grb obcine Bovec in stanovski znak Lovske zveze Slovenije. V strahu pred Zlatorogom se je v Trenti velikokrat zgodilo, da se je krivolovec pridružil clanom zelene bratovšcine. »Bajka o Zlatorogu je pristen odtenek lovske prakulture in ima za lovce velik pomen. Nastala je iz življenjskih izkušenj in modrosti lovca, ki je še živel od lova. Uplenjena žival mu je pomenila preživeti. Bajko z vso pravico uvršcamo v staroslovansko bajeslovje. Njen moto je zelo življenjski in aktualen: varuj izumirajoce živali, da res ne izumro in ti, kot lovec, ne ostaneš za vedno brez plena. Bajeslovni beli gams z zlatimi roglji, ki naj bi v davnih casih vodil in varoval svoj trop, je postal in še vedno ostaja simbol vseh slovenskih lovcev; vsak naš lovec nosi na klobuku stanovski znak SLD s simbolom Zlatoroga. Želimo si, da bi nas še naprej združeval v enotni lovski organizaciji, ki je v 80 letih svojega obstoja pustila za seboj bogato zgodovino, na katero smo lahko ponosni.«3 Menim, da je zelo lepo, ce se Zlatorogova podoba ohranja na razlicne nacine, pa vendar je treba to podobo ohranjati in rabiti v pravilni obliki ali prispodobi. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 4. 2004 Lovec let. LXX, št. 10-11. Ljubljana 1987, 273. 3 SUMMARY Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 56 Bojan Knific page 4 DRESSING UP AND IDENTITY The Constructions of Other in the Field of Costumes Based on Tradition The way the individual is dressed whether in his everyday clothes or dress clothes can be understood as the public signalling of his position in the society and his multiple identities. In dressing up especially the latter is important, because the task of the costume (especially if we think about national costumes) is to express the adherence to a certain ethnic (also national) community. In the construction of the so called national costumes the local heritage of costumes is usually located to the supralocal level, which can also be a national one. The so called national costumes in Europe got a more important special role in the period when the differences between people who lived in different communities started to disappear due to the industrial production and bigger mobility of the inhabitants in the second part of the 19th century. Besides, in the 19th century there was an increased interest in the past ways of living, in the so called soul of the nation under the influence of the romanticism Everywhere in Europe special costumes appeared so that people showed off to Others. Those costumes expressed the adherence of their bearers to a certain ethnic community with their symbolic language. It is especially the differentiation between Us and Others in the field of symbols, which decisively characterizes for example ethnic identity, because those differences draw the borders between symbols (also those connected to dressing) of the cultural identity of one group in comparison with the other. The concept of identity has two side meanings: on the one hand we can speak about the feelings of continuity, on the other hand it is the feeling that we are different from the Others. The double meaning dictates the need for the understanding of identity in the dynamic context - also where it is intertwined with the field of dressing and dressing up and the construction of the so called national costumes. In creating the national identity as one of the identities which is characteristic for the majority of the contemporary world, it is important to create traditions which as artificial constructs consist of the selected past events, which are further and further away from the current stream and create well-known characteristics. In other words, we can speak about the past which is created (recreated) anew in the present, which is also possible to perceive in forming the so called national costumes. Namely, we can speak about artificial constructs (artificially formed dressing form), which usually has nothing in common with the everyday or dress costumes. However, due to their (mis)use for the protocol purposes and under the influence of the propaganda the so called national costumes become recognizable and people identify with them inside flwe« groups. The elements which are on the one hand a specialty and have aesthetic characteristics on the other hand and which the individual contemporary generation likes are taken from the heritage of a dressing image. There would be no pointing out of the meanings of the former and the contemporary ways of dressing, if there was not a relation to Others maintained, through which multiple identities can be formed. Others enable us to know our own special characteristics and we take care with the invented traditions and new interpretations of the past (also with the new interpretations of heritage of dressing) that we stay Others for those on the other side. Zvezda Delak Koćelj page 13 MODERN ASPECTS OF NATIONAL AND INTERNATIONAL REGULATIONS AND DOCUMENTS IN THE FIELD OF CULTURAL HERITAGE PROTECTION Financing and the Role of the Owner The field of culture which is beside spatial planning left to the individual states in the European Union hardly and slowly gained its place in the common European policies. All big assets for culture were indirectly provided by other programmes, especially the structural funds. Our basis for getting the assets from structural funds is the National Development Programme 2002-2006. It was founded on the basis of the European guidelines: in our state the culture is included indirectly through general aims which means the possibility of getting assets only by wider projects as in the European Union. Conventions, declarations and resolutions from the field of cultural heritage protection as policy documents provide guidelines and oblige the signatories to implement them and to protect. The successfulness of direct protection depends on the implementation, adaptation and the adequate concretiza-tion of domestic regulations and the professional competences of the protection profession. It is especially worrying that we do not implement the ratified conventions and various recommendations which manage the individual aspects of the activities, the kinds of heritage or protection measures, because the recent European direc Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 57 SUMMARY tions develop a 30 years old comprehensive conservation of heritage with new demands. Slovenia has not mastered the basic competences of this approach yet, undoubtedly also due to the fact that the line ministry for culture is not aware of its initial role considering that. In order to implement the conventions we need the bigger role of the state, special strategies and adaptations in the field of protection and conservation of heritage with more emphasis on the responsibility of the spatial and development planning and the adaptations of cultural, environmental and spatial policies. All these documents more or less directly warn about the need for the maintenance of favourable conditions for the renovations of the owners and other sponsors of the heritage and their adequate management beside the central role of the owner in deciding about all procedures connected to the heritage. The existing Cultural Heritage Protection Act consists of provisions which enable, under certain conditions, the right of the owner of the cultural monument that he gets public funds for the renovations. Despite the fact that the law defines “conservation and cultural heritage protection as everybody’s concern” and consists of the provision that “the heritage should be conserved and protected in all circumstances”, there exists no legal mechanism which would guarantee the financing of the cultural heritage. Unfortunately, rare are those who are aware of the fact that the protection and conservation of the values of cultural heritage is possible to be implemented successfully only in the case that in the national policies in all fields that are related to the heritage the expediency of the conservation of the building fund as a proven economic category is put into force. The field of financial supports for the private undertakings (natural or legal persons) and local communities which wish to invest in the maintenance and renovation of the cultural heritage is among the most neglected fields of cultural policies in Slovenia. Thus it is not enough tax reliefs, favourable loans and besides, the financing of the protection of the immovable cultural heritage by private undertakings and companies nearly does not exist not to speak about the nonexistent heritage fund. We can anticipate that the condition will improve (also in the field of financing), because most of the illuminated problems are dealt with by the “The analysis of the condition in the field of culture and the recommendations for priority goals”. The documents “The Analysis…”, as well as the “Professional foundations for the protection of immovable cultural heritage for the preparations of the spatial planning strategy of Slovenia” and “Guidelines for spatial planning strategy of Slovenia (the development of the activities of the cultural heritage protection and the cultural heritage protection)” define general goals which arise from the Strategy of the economic development of Slovenia 2001-2006 with the priorities and measures which are crucial (also) for the financing of the cultural heritage. The following documents “The national programme for culture 2004-2007”, “The coalition contract about the cooperation in the Government of Slovenia for the mandate 2004-2008” and “The strategy of the development of Slovenia” guarantee the adequate financial mechanisms in the scope of the policies of the coherent regional development and (other) policies of the sector and that they will also contribute to the conservation of heritage beside reaching the basic goals. Tita Porenta page 19 THE RESULTS OF THE PROJECT flRECORDING AND FIELDWORK TOPOGRAPHY OF ETHNOLOGICAL AND SIMILAR COLLECTIONS RESPECTIVELY, WHICH ARE KEPT OUTSIDE OF COMPETENT MUSEUMS ON THE SLOVENE ETHNIC TERRI-TORY« In the years 2004 and 2005 the Slovene Ethnological Society made a project Recording and Fieldwork Topography of Ethnological and Similar Collections Respectively, Which are Kept outside of Competent Museums on the Slovene Ethnic Territory in collaboration with the Slovene Ethnographic Museum and the Slovene regional, intermunicipal and specialized museums with the financial support of the Ministry of Culture. 21 Slovene museums collaborated in the project, which recorded 160 ethnological and similar collections, which are kept outside of their professional competence, however, they belong to their territory. The collections are recorded in 76 Slovene municipalities, on only a little less than 40% of the Slovene territory as regards the administrative division of the municipality. At the end of the project we find out that it has been supported by the majority (and not all) of the ethnological professional public from the museums, therefore we can state that the content of the Regulation on museum network and the tasks in practice is not present yet in the consciousness of all museums. We record various experiences and the approaches of the museums in collaboration with private collectors, these are the reasons for differences in quality and quantity of the collected data and the material. SUMMARYGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 58 The collections which are not in charge of the competent museums keep extraordinary rich and versatile material, which can not be found in the collections of competent museums. However, such collections are threatened due to various reasons, conditioned by the ownership, the (lack of) knowledge, financial problems, the lack of suitable legislation, inadequate placing and the lack of protection against deterioration respectively. In most of the cases the owners expect a complex help from the museums. Among them we can also find those who consider such collaboration a one-sided one and overestimate their knowledge, nevertheless, there are also those who take care for their collections responsibly and take a professional opinion of museums into consideration. The beginnings of the national documentation of the museum collections which are kept outside of competent museums consist of: - recording sheets of competent museums, which confirm the credibility of the data and the preservation of the primary documentation and the names of the curators in charge and those who did the recording; - fieldwork notes in the form of the filled in data; - photographies, leaflets, copies of publications and other promotional and information material; - electronic records of the collections. The whole material is collected in the Slovene Ethnographic Museum. The regional and the intermunicipal museums keep primary documentation of the material, which is collected in accordance with the territorial belonging. All the recorded collections are entered into the common electronic base, which has not been accessible to the public yet and which needs to be properly developed. The results of the project are a mirror of the current organization of Slovene museums and the identity of the regions. They warn the competent institutions in the current Slovene system of cultural heritage protection to become aware of their responsibility and that they should start to take care for the systemic and professional organization in the field of private collections in the near future. M Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 59 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE Glasnik SED je strokovnoznanstvena revija, ki objavlja izvirne znanstvene, strokovne in poljudne prispevke s podroËja etnologije, kulturne antropologije in sorodnih ved ter prispevke ljubiteljev etnolopke vede. Uredniptvo Glasnika Slovenskega etnolopkega druptva zato prosi vse dosedanje in prihodnje sodelavce, da pri oddaji svojih prispevkov upoptevajo naslednje oblikovne standarde: 1. Prispevke oddajte v tipkopisu s priloćeno oznaËeno (ime in priimek avtorja, naslov prispevka) disketo na naslov uredniptva Glasnika SED, Slovensko etnolopko druptvo, Metelkova 2, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: sed-drustvo@sed-drustvo.si. oz. na naslova in elektronska naslova glavne ali odgovorne urednice: glavna urednica ‡ Valvasorjev raziskovalni center Krpko, Cesta krpkih ćrtev 23, 8270, valvasor1@siol.net oz. alenkack@volja.net ali odgovorna urednica ‡ Trćipki muzej, Muzejska 11, 4290 TrćiË, tita.porenta@guest.arnes.si. 2. Dolćina prispevkov za rubriki flRazglabljanja« in flObzorja stroke ‡ strokovni prispevki« je omejena na eno avtorsko polo, to je pestnajst strani A4 raËunalnipko napisanega besedila. PoroËila naj ne presegajo polovice avtorske pole, recenzije in ocene knjig, razstav ali filmov pa ne treh strani. 3. Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, z obiËajnim (enojnim) razmikom vrstic, v naboru znakov Times New Roman in v velikosti 12 pik. 4. Znanstveni in obsećnejpi strokovni prispevki naj vsebujejo povzetek vsebine (najveË eno stran) in avtorski izvleËek (od 5 do 10 vrstic), vsi prispevki naj zaradi laćje korespondence vsebujejo podatke o avtorju (ime, priimek, izobrazba, strokovni oz. znanstveni naziv oz. poklic, slućbeni ali domaËi naslov, elektronski naslov ter telefonsko ptevilko). 5. Vsi prispevki so razvrpËeni po veljavni Tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, objavljeni na spletni strani (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija-21.11.2002.pdf). Tipologija za znanstvene in strokovne Ëlanke se doloËi iz predlogov avtorja, recenzenta in uredniptva. 6. Fotografije, diapozitivi, skice in risbe (najveË tri na prispevek), ki jih po izidu posamezne ptevilke vrnemo, naj bodo priloćene v posebni kuverti, v elektronski obliki (po elektronski popti, na CD ali na disketi) pa poslane posebej (ne vstavljajte jih med besedilo), skenirane v formatu JPG v loËljivosti vsaj 300 dpi. V besedilu naj bodo ustrezno oznaËene in podnaslovljene (naslov fotografije, avtor in datum nastanka). Za objavo fotografij iz drugih knjig in revij morate priloćiti pisno dovoljenje zaloćnika. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji, vse prispevke recen-zira urednipki odbor ali zunanji recenzenti anonimno. Recenzije se hranijo v arhivu SED. 8. Prispevki se naËeloma objavljajo v slovenskem jeziku. Za lektoriranje in prevode povzetkov in izvleËkov v anglepki jezik poskrbi uredniptvo. 9. Navajanje virov in literature mora biti v skladu z naslednjimi navodili: NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC MED BESEDILOM: (Priimek leto izida, stran) primer ‡ (MakaroviË 1995, 14) NAVODILO ZA PISANJE SEZNAMA VIROV IN LITERATURE: Na koncu prispevka morajo biti v poglavju flViri in literatura« sis-tematiËno navedeni vsi viri in literatura, ki so navedeni v opombah. BI IN ODDAJO PRISPEVKOV Posameznih navedb ne številcimo, med njimi ne pustimo razmaka. Loceno navedemo arhivske in ustne vire, literaturo, nato elektronske vire. V teh sklopih je treba gradivo navajati po abecednem vrstnem redu. Samostojne publikacije: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. Kraj izida, Založba, strani. primer - MAKAROVIC, Gorazd 1995: Slovenci in Ëas. Ljubljana: Krtina, 445 str. PeriodiËne publikacije: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. V: Ime publikacije let., pt. Kraj izida: strani. primer - TOMAŽIC, Tanja 2001: Starim inventarnim knjigam v spomin. V: Argo let. 44, pt. 2. Ljubljana: 86-89. Zborniki: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov. Kraj izida, Založba, strani. primer - BRUMEN, Borut 2001: Umišljena tradicija »dobrih starih casov«. V: Zmago Šmitek in Borut Brumen (ur.), Zemljevidi Ëasa. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 193-207. Arhivski viri: Ime in signatura arhivskega fonda, Ime arhiva, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo locene z vejicami. primer - AS 730 - Arhiv Republike Slovenije, Fond Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332. Elektronski viri: Naslov spletne strani, datum. primer - http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC V OPOMBAH: Samostojne publikacije: Ime Priimek, Naslov. Kraj izida leto izida: Založba, stran. primer - Gorazd Makarovic, Slovenci in Ëas. Ljubljana 1995: Krtina, 14. PeriodiËne publikacije: Ime Priimek, Naslov. V: Ime publikacije let., pt. Kraj izida leto izida: strani. primer - Tanja Tomažic, Starim inventarnim knjigam v spomin. V: Argo let. 44, pt. 2. Ljubljana 2001: 86-89. Zborniki: Ime Priimek, Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov. Kraj izida leto izida: Založba, strani. primer - Borut Brumen, Umišljena tradicija »dobrih starih casov«. V: Zmago Šmitek in Borut Brumen (ur.), Zemljevidi Ëasa. Ljubljana 2001: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 193-207. Arhivski viri: Ime arhiva, ime in signatura arhivskega fonda, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo locene z vejicami. primer - Arhiv Republike Slovenije, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332 (Pismo 3. 8. 1788). Elektronski viri: Naslov clanka, naslov spletne strani, datum. primer - Vabilo na posvet Etnološka dedišcina in kulturna podoba štajerskih Slovencev, http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo uredniškemu programu in navodilom, ne objavi. SODELAVCI TE ŠTEVILKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 60 CARGA Dolores, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Idrija pri Baci 57, SI - 5216 Most na Soci. Elektronski naslov: dolorescarga@gmail.com CERNELIC KROŠELJ Alenka, prof. umetn. zgod. in univ. dipl. etnol. in kult. antropol., raziskovalka, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Cesta krških žrtev 23, SI - 8270 Krško. Elektronski naslov: valvasorl@siol.net DELAK KOŽELJ Zvezda, univ. dipl. etnol. in umetn. zgod., svetovalka programskega direktorja, Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Metelkova 4, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: zvezdana.kozelj@zvkds.si ILICH Iztok, urednik pri DZS, publicist in prevajalec, Trebinjska 11, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: iztok.ilich@amis.net JERMAN Katja, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., asistentka na ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: katja.jerman@zrc-sazu.si KNIFIC Bojan, dipl. etnol. in kult. antropol., samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: bojan.knific@email.si KRNEL - UMEK dr. Duša, univ. dipl. etnol., doktorica etnoloških znanosti, arhivska svetovalka za pravosodje, Pokrajinski muzej Koper, Goriška 6, SI - 6000 Koper. Elektronski naslov: dusa.krnel-umek@guest.arnes.si MAKAROVIC dr. Marija, univ. dipl. etnol., muzejska svetnica v pokoju, Zavod - Center za biografske raziskave, Metelkova 2, SI - 1000 Ljubljana. MURŠIC dr. Rajko, univ. dipl. kult. antropol., izredni prof. in predstojnik OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zavetiška 5, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: rajko.mursic@guest.arnes.si PORENTA Tita, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., višja kustodinja, Tržiški muzej, Muzejska 11, SI - 4290 Tržic. Elektronski naslov: tita.porenta@guest.ames.si TOMAŽIC Tanja, prof. umetn. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka v pokoju, Celovška 136, SI - 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: tanja.tomazic@senior.cezarus.si VOKIC Tatjana, študentka 3. letnika OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Polje, cesta XII/2, SI - 1260 Ljubljana-Polje. Elektronski naslov: tatjanavokic@yahoo.com M Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 61 RAZPISI, VABILA, OBVESTILA Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Mesto in trg na meji/ Grad i trg na granici 9. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO 9. HRVATSKO - SLOVENSKE ETNOLOŠKE PARALELE mednarodni simpozij / medunarodni simpozij Kozjansko 25»- 26. maj 2006 Organizator: Slovensko etnološko društvo Soorganizatorja: hedt SgD ;- hrvatsko etnološko društvo Croatian ethnological society Kozjanski park Napovedujemo: Posvet flEtnologija in regije«, Koropka, 19. in 20. oktober 2006 RAZPISI, VABILA, OBVESTILA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 62 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 dr. Naško Krilnar UTEMELJITEV IN OSNUTEK AKTIVNOSTI DELOVNE SKUPINE ZA ETNOGRAFSKI FILM PRI SED PRVI KROG ZBIRANJA MNENJ IN PREDLOGOV O AKTIVNOSTIH SED NA PODRO»JU ETNOGRAFSKEGA FILMA, 12. 4. 2006 Spoštovane kolegice in kolegi! I. Slovensko etnološko društvo (njegov izvršni odbor) je sprejelo mojo pobudo za ponovno oživitev Delovne skupine za etnografski film (DSEF), ki ima pri tem društvu že dolgoletno tradicijo. Pri tej pobudi so me vodila naslednja izhodišËa: 1.) da je etnografski film v vseh svojih oblikah vse pomembnejša dejavnost profesionalnih raziskovalcev kulture, 2.) da je etnografski film predvsem stvar tistih raziskovalcev, ki mu dajejo podobo z razliËnimi pristopi pri uporabi vizualne tehnologije in 3.) da moramo priti do: a) bolj kakovostne produkcije in predstavitve etnografskih filmov in do b) diferenciranih aktivnosti na tem podroËju. Poleg pregleda vizualnih gradiv in filmov rabimo tudi posvetovanja, seminarje, predavanja in primerjavo z drugimi producenti etnografskega filma. Za te dejavnosti nam lahko kot institucionalni okvir rabi naËrtovana DSEF. To je širša platforma kot sedanji Forum etnografskega filma in vizualnih raziskav, ki lahko še naprej ostane stiËna toËka profesionalnih vizualnih raziskovalcev. Etnologi si moramo ustvariti okvir, v katerem še lahko govorimo o sprejemljivih oblikah vizualne etnografije, etnofilma, vizualnih gradiv itd. Merila etnografskega filma se spreminjajo z razvojem etnologije, antropologije, vizualnih raziskav in tehnologije ter namenov, ki jih raziskave postavljajo pred avtorje vizualnih izdelkov. Aktivnosti DSEF so lahko pokazatelji in mejniki tega razvoja. II. Do aktivnosti, ki jih bo opravljala DSEF bomo prišli postopoma z upoštevanjem razmer, v katerih delamo. Naj navedem nekaj predlogov: - Letni pregled slovenskega etnografskega filma v produkciji profesionalnih strokovnjakov, raziskovalcev, ki pri svojem delu uporabljajo vizualne tehnologije (Ljubljana). - Regionalna revija (festival) etnografskih filmov, na katero bi enkrat letno vabili producente in avtorje iz sosednjih dežel in dežel nekdanje Jugoslavije (Ljubljana). - Vsakoletno posvetovanje flRaziskovanje pustovanj s pomoË- jo vizualne tehnologije« (Ptuj). (Letošnji poskus: flFašenk v etnografskem filmu« je bil zelo uspešen.) - Regionalno strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo o problematiki etnografskega filma, vizualnih raziskav, digitalizacije. Enkrat na dve leti (Slovenija). - Komentirano predvajanje posameznih etnografskih filmov tujih producentov. Po dogovoru in možnosti z udeležbo avtorja (Ljubljana). - Predvajanje televizijskih filmov in dokumentarcev z etnološko tematiko. DomaËi in tuji. Po dogovoru (Ljubljana). - Izobraževalni teËaji in predavanja iz vizualne antropologije, vizualnih raziskav, etnografskega filma. Vabljeni domaËi in tuji predavatelji. Po dogovoru (Slovenija). - Redna rubrika flEtnografski film« v Glasniku SED. Ocene, polemike, razprave, poroËila, ki jih pišejo sodelavci odbora in vabljeni recenzenti. UresniËevanje predlaganih aktivnosti bo mogoËe samo s sodelovanjem specializiranih ustanov, kot so Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU, Kustodiat za etnografski film pri SEM, drugih etnoloških ustanov in posameznikov s podroËja etnografskega filma. Posebno pozornost bi morali posvetiti sodelovanju študentov vizualne antropologije in udeležencev Poletne šole vizualnega. III. Roki: - Sestanek iniciativnega skupine ‡ sredina maja 2006. - Konstituiranje DSEF ‡ konec junija 2006. - Osnutek programa DSEF za leto 2007 ‡ konec septembra 2006. - SrednjeroËni naËrt aktivnosti DSEF ‡ konec septembra 2006. - Izvršni odbor SED bo sklepal o predlaganih aktivnostih DSEF ‡ oktober 2006. Prosim, Ëe se Ëimprej odzovete na gornje predloge. Ni pomembno, ali ste Ëlanica ali Ëlan SED ali ne. Vse, ki se boste odzvali, bom sklical na sestanek iniciativne skupine sredi maja 2006, da se bomo podrobneje pogovorili o aktivnostih nove DSEF. V upanju na vaše sodelovanje vas prijateljsko pozdravljam! Datum prejema prispevka v uredništvo: 18. 4. 2006 Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 63 ETNOMANIJA PREDSTAVITEV ZBORNIKOV flDEDIŠ»INA V O»EH ZNANOSTI« IN flDEDI©»INA V ROKAH STROKE« TER flGLASNIKA SED 4/2006« V KRŠKEM, 15. 2. 2006 Gostiteljica Alenka »erneliË Krošelj. Foto: Tita Porenta flGlasnik SED 4/2006« s temo Ameriška antropologija in slovenski teren sta predstavila odgovorna urednica Tita Porenta in dr. Jože Hudales. Foto: Franc Krošelj in Tita Porenta V prvem delu veËera sta bila predstavljena zbornika flDedišËina v oËeh znanosti« in flDedišËina v rokah stroke«, ki sta ju uredila dr. Jože Hudales in Nataša VisoËnik, predstavila pa dekan FF, dr. Božidar Jezernik, in dr. Jože Hudales. Oba sedita v prvi vrsti ob Heleni Rožman. Foto: Franc Krošelj Helena Rožman je predstavila svoj referat Razvojno varstvo dedišËine, ki je objavljen v zborniku flDedišËina v rokah stroke«. Foto: Tita Porenta Kulturni program veËera so popestrile študentke OEiKA, del skupine KUL-TURA, ki so zapele nekaj ljudskih pesmi. Foto: Tita Porenta ETNOMANIJA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 64 PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ SED, KI SO BILE IZDANE V LETU 2005 Slovenski etnografski muzej, 23. 2. 2006 Leta 2005 so izšle štiri številke flGlasnika SED«, ki jih je predstavila odgovorna urednica Tita Porenta. Foto: Alenka »erneliË Krošelj Med avtorji, ki so objavili svoje prispevke v tematski številki flGlasnika SED«, se je predstavitve udeležil tudi gost iz Gradca, dr. Siegfried Gruber. Od leve proti desni: mag. Jerneja Ferlež, Mihaela Hudelja, dr. Siegfried Gruber, dr. Jože Hudales, Tanja TomažiË in Alenka »erneliË Krošelj. Foto: Tita Porenta Avtorica knjige flMoË prepoznavnosti: predlog notranje opreme obnovljene zavarovane domaËije«, ki je izšla v zbirki flKnjižnica Glasnika SED«, Darja Kranjc, in njen mentor, dr. Vito Hazler, prof. na OEiKA. Foto: Tita Porenta GostujoËa urednika dr. Jože Hudales in Mihaela Hudelja sta podrobneje predstavila tematsko številko flGlasnika SED« št. 4, ki prinaša obsežno branje o ameriškem antropologu Joelu Halpernu, ki je v petdesetih letih 20. stol. s pomoËjo slovenskih študentov humanistiËnih ved raziskoval v ŠenËurju in Gradencu. Foto: Alenka »erneliË Krošelj V drugem delu veËera je sledila predstavitev novosti iz flKnjižnice Glasnika SED«. Knjižno zbirko SED ureja mag. Jerneja Ferlež. Foto: Alenka »erneliË Krošelj Številna publika, med njimi najveË študentov. Foto: Alenka »erneliË Krošelj