Stav, 138» ¥ TritUi ¥ tefifc, dni 7. hilll« 114 * i^As r Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah to praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Pranftfka AaUkega a. 20. L nadstr. — Vi dopisi naj te potiljajo uredništvu HsU. Ndranldnuia plani M ne sprejemajo in rokop« m me vračajo. Izdajatelj ta odgovorni uredni* Štefan Godina. Lastnik koMOrd) tista .Edinosti*. — Tisk ttokirne .Edinosti", vpisane xad omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. Prančilta AsUHsegi Telefcn uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K za pol leta................ • i"- za tri meseca................. Za nedeljsko Udaj« za cdo leto • ....... JJ za pol leta.................2-60 2C? „KcHftottl" za Primorsko „V edinosti je moč t4' Posamezne itevllke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v Siroko3ti ene kolone Cene: Oglasi ti»ovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". NaroCnlna in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toll se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asilkega št 20. — Poitnohranilničnl račun & 841.652. OSO sar proti preganjanju srbskega narode v Odgovor koalicije na frankovske Izgrede v saboru. - Dr. SuiterSK krivi ne sarajevskem atentatu srosKo vlado. - Cesarjevo lastnoročno pismo knezu Montenuovo. - Eplrotl zavzeli Korico in vjell vso vladno posadko. - Knez Viljem Wiedski odstopi 1 c SHcl Slooenshe ljudske Stranke v LJubljani. 7afna ?n udanostna manifestacija. - Dr. Suateršič krivi sarajevskega atentata — srbsko vlado. LJUBLJANA 6. (Kor.) Včeraj se je vršilo v dvorani hoteia »Union« žalno ma-nirestacijsko zborovanje pristašev S. L. S. K.t shodu so bili navzoči knezoškof dr. Jeglič s kanoniki, več državno - in dežel-i.ozborskih poslancev, občinska zastopstva z dežele in več drugih odličnih oseb. Zborovalna dvorana je bila okrašena s slikami Njeg. Veličanstva in pokojnega nadvojvode. Portret nadvojvode je bil ob-vit s Črnini florom. Shod je otvoril drž. posl. Povše, ki je izrazil svoje ogor-čt;ije nad kletim atentatom. Nato je po-cftlil besedo edinemu govorniku, dež. glavarju dr. 5 u s t e r š i č u, ki je vehementno napadal duševne povzročitelje atentata in izjavil, da se rnora še vnaprej delovati v smislu ideje pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda, da naj se ustvari ve-I.' i katoliška Avstrija. Slovenski narod mora delovati z vso energijo za svoj dobrobit in proč vit države. Govornik je končal z besedami: >Ob svežem grobu prilegamo zvestobo spominu pokojnika ctsarju!« Zborovalci so priredili po teh besedah žalno manifestacijo in so peli cesarsko himno. Posl. Povše je v svojem zaključnem govoru sprožil idejo obiska grobov prestolonasledniške dvojice. Nato so zborovalci zapeli »Lepo našo domovino« in se popolnoma mirno razšli. LJUBLJANA 6. (Izv.) Dr. SusterŠič je na shodu razpravljal tudi o povzročiteljih sarajevskega atentata in je tozadevno, kakor poroča »Slovenec«, izvajal sledeče: »Dragi moji! Sedaj, ko je hudodelstvo izvršeno, nastopajo seveda Pilati, ki umivajo hudodelske roke in odklanjajo z o-gorčenjein vsako sodelovanje, vsako krivdo, In med njimi je tudi srbska vlada, ki pravi, da je nedolžna in da obsoja to delanje. Kdor verjame, da je Pilat nedolžen Kristusove smrti, kdor to verjame, ta nai tudi verjame, da je srbska vlada, vlada morilcev (Burni klici: »Proč s Srbijo!«), vlada brezvestnih morilcev, ki so na zverinski način umorili in razmesarili svojega lastnega kralja, ta naj verjame, da je ta vlada nedolžna! Bombe so dobili zarotniki v Bel gradu. Bombe, katere so metali, s«? iz vojaškega arzenala v Kragujevcu. Ali se morda na Srbskem bombe prodaji* jo, kakor pri nas krompir in korenje? Ali na Srbskem vsak bombe vzame, kdor Jih hoče? Dragi moji, bombe in revolverje (Klici: »In denar!«) in denar so dobili ti mladiči, ki so to hudodelstvo izvršili, v Belgradu. (Klici: »Proč s Srbijo!«) Tam e, so jih nujno potrebni in naj jih zase obdržijo. Tembolj se mora človek čuditi in mora sfmeti. kako se morejo na naših tleh najti ljudie, ki proglašajo Belgrad kot kulturno središče Jugoslovanov. (Klici: »Deželni f-o^lanec! Sramota! Fej dr. Novak!«) Kakšna kultura je to! Kultura bomb. kui'ura revolverjev, kultura umora! L Sramota!« — Velikansko pritrjevanje.) Ali se zahvaljujemo za to kulturo, mi ima-I- > svt -» kulturo, mi imamo svoje kulturno središče v Avstriji (»Tako je!«) in ne rabimo nobene druge kulture. (»Najmanj srbske! — Posebno srbske ne!«)« PsIitltRl položaj v Bosni. Ces.ir proti preganjanju srbskega elementa. - Pozicija Bilinskega. - Potiorek p^jde. DLNAJ 6. (Izv.) V soboto se je, kakor s o /c i<;rocaii. vršila konferenca pred-c Bival -epskega sabora s skupnim fi-i ničnim ministrom Bilinskim. Navzoči so i iii vsi trije člani predsedstva: dr. i asa-i . Sunari in tir. r i : ović. Saborsko predsedstvo je razložilo Bilinskemu politični položaj v Bosni in priporočilo, naj se sedanja saborska sezija zaključi. Basagič in Sunarič sta pozneje izjavila, da smatrajo Hrvati in muslimani za neobhodno potrebno, da ostane deželni šef Potiorek na svojem mestu, sicer da bi bili prisiljeni, stopiti proti vladi v opozicijo. Z druge, jako zanesljive strani, se nam o tej zadevi še poroča: Zadnja avdijenca ministra Bilinskega pri cesarju nikakor ni bila tako nemilostljiva, kakor se je takrat poročalo. Nasprotno! Cesar je vzel poročilo Bilinskega z dobrohotnostjo na znanje in izrazil željo, naj pride k njemu načelnik srbskih vladnih poslancev, dr. Dimovič. Dr. Dimovič je bil faktično tekom preteklega tedna sprejet pri cesarju v dolgi av-dijenci. Po avdijenci je Dimovič izjavil, da je dobil vtis, da je cesar odločno proti temu, da bi se uresničile želje gotovih e-lementov, ki hočejo uvesti v Bosni proti-srbski kurz, ampak vztraja pri načelu ministra Bilinskega. ki priznava muslimanom, Srbom in Hrvatom popolno ravnopravnost. Zatrjuje se nam tudi, da o odstopu Bilinskega ni niti govora, pač pa bo moral pravi povzročitelj žalostnih dogodkov po atentatu, deželni šef Potiorek, izvajati konsekvence in se umakniti. Neka tukajšnja korespondenca celo poroča, da je bil fzm. Potiorek že pozvan, da naj prosi za vpokojitev. Tudi jugoslovanski narodni krogi na Dunaju so dobili vtis, da v ladar nikakor ne želi, da bi se uvedla na jugu enostranska, protisrbska politika. Današnji dogodki v hrvatskem saboru, kjer je koalicija izbacnila iz sabora vse one elemente, ki so svojo imuniteto izrabljali za gonjo proti Srbom, so najboljši dokaz, da ostane kurz državne politike na jugu monarhije v glavnih načelih isti kakor dosedaj. Hikoke volne nevarnosti med Avstrijo In Srbija BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) »Budapesti Hir-lap«, čigar zveze z vladnimi krogi so splošno znane, piše očividno po informacijah z vladne strani: »Za vojno ni nikakega povoda. Ni še dokazano s konkretnimi dokazi, da so Srbija in njeni organi sokrivi sarajevskega atentata. So pač indiciji, po katerih se da domnevati, da imajo niti zarote svoj začetek v Belgradu. toda treba Je počakati rezultatov poizvedeb In preiskave, in šele potem se bo moglo pričeti izmenjavanje diplomatskih not med Dunajem in Beigradom. Toda vse to se bo vršilo v običajnih diplomatskih oblikah, brez rožljanja s sabljo, kajti za to da ni niti vzroka n i t i n i m a m o z a t o potrebe. Nihče ne želi vojnega zapleti jaja, dokler ni zanj res-negapovoda.Monarhijabozna-la čuvati svoj ugled, tudi ne da bi hotela vojno.« Cesorjcuo lastnoročno pismo no kneza Hontenuovo. DUNAJ 6, (Izv.) Jutršnja uradna »Wie-ner Zeitung« bo priobčila cesarjevo lastnoročno pismo, na njegovega najvišjega majordoma, kneza Montenuovo. Cesar izreka v tem pismu knezu Montenuovo popolno priznanje in zahvalo za dosedanje delovanje in izjavlja, da je izvrševal težko službo kot predstojnik cesarskega dvora popolnoma uspešno in v soglasju s cesarsko hišo. Cesar poudarja dalje v lastnoročnem pismu, da je knez Montenuovo zlasti v zadnjih dneh, povodom smrti pokojne prestolonasledniške dvojice, pokazal v polni meri svojo udanost napram cesarju in cesarski hiši. vsled česar mu izreka zato Najvišjo zahvalo. Cesarjevo pismo na kneza Montenuovo je naravnost viteški čin vladarja napram knezu, proti kateremu je bila zadnje dni naperjena ostra kritika ne samo širših ijudskih slojev, ampak tudi vojaških in visokih plemiških krogov, ki so mu očitali, da je ravno on zakrivil, da se pogreb prestolonasledniške dvojice ni vršil dovolj sijajno. Kakor se nam poroča iz poučenih Krogov, je knez Montenuovo faktično prvotno izdelal načrt, po katerem naj bi imel nadvojvoda običajni dvorni pogreb, voj-vodinja pa naj bi se iz kolodvora takoj prepeljala v Artstetten. A cesar tega cere-;:ela ni hotel odobriti in je določil po-akršen je bil. Knez Montenuovo je o nekdaj živel v jako slabih odnošajih s pokojnim nadvojvodo in je bil ravno on tisti, ki je najbolj nasprotoval njegovi poroki z grofico Chotkovo. Sploh je Montenuovo porabil vsako priliko, da je pokazal vojvod in j i, da ni enakopravna s cesarsko hišo. izmed mnogih incidentov, do katerih je prišlo med pokojnim nadvojvodo :i knezom Montenuovo, je posebno zna- čilen sledeči: Pri neki dvorni slavnosti je stal prestolonaslednik na desni strani cesarja. Knez je kot dvorni ceremonijar nenadoma stopil pred njega in ga opozoril* :Visokost! Vaš prostor je na drugi strani!« Nadvojvoda mu Je jedrnato in glasno odgovoril: »Gospod! Zapomnite si: moj prostor je tam, kjer stojim! Odstopite!« Sličnih zgodb je jako mnogo in zatrjuje se, da je knez Montenuovo baš zato izdelal tak pogrebni ceremonijel, ker je ostal tudi še preko prestolonaslednikove smrti njegov nasprotnik. Cesar odpotuje o 1SL DUNAJ 6, (Izv.) Cesar je sprejel v soboto, ob zvečer, novega prestolonaslednika, nadvojvodo Karla Franca Jožefa, v dolgi avdijenci. Jutri odpotuje cesar zopet v Išl. Vojaška pisarno nadvojvode Franca Ferdinanda razpuSfeno. DUNAJ 6. (Izv.) Vojaška pisarna pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda je bila danes razpuščena in ves arhiv zapečaten. & nekaj o zadnjih trenotklh umorjene prestolonasledniške dvojice. DUNAJ 6. (Izv.) »Reichspost« prinaša, baje od neke osebe iz neposredne okolice pokojnega prestolonaslednika. Še naslednje podrobnosti o zadnjih trenotkih prestolonasledniške dvojice: Po najnovejših poročilih nikakor ne odgovarja dejstvu, da bi vojvodinja Hohenberg preživela svojega soproga. Ko je vojvodinjo zadela kroglja, je padla nadvojvodi okoli vratu. Par trenotkov pozneje je zadela kroglja tudi nadvojvodo, ki je štf* zamogel izgovoriti besede: »Sofija! Sofija! Ostani otrokom!« Te besede so gospodje dobro slišali. Grof Franc Harrach, ki je opazil, da je nadvojvoda ranjen, ga je vprašal: »Cesarska Visokost! Ali imate bolečine!« Nadvojvoda je zamajal z glavo in rekel: »Ne! Saj ni nič!« Baron Andrej Morsey pa je takoj s strahom opazil, da je rana smrtna. Prijel je nadvojvodo za roko in ga vprašal: »Ali naj kaj naroČim otrokom!« A prestolonaslednik je med tem že padel v nezavest in umrl četrt ure pozneje. Vojvodinja je bila takoj mrtva, ker ji je kroglja raztrgala veliko žilo dovodnico v trebuhu. Informator pravi dalje: Napake, ki jih je zagrešila civilna uprava Bosne, so bile naravnost strahovite. Policija ni niti slutila, da se pripravlja zarota. Ko je Prin-čip streljal, je bil obdan kar od cele čete zarotnikov, skozi katero so si morali oficirji napraviti pot z golimi sabljami v rokah. Značilno je, da je nadvojvoda po Ca-brinovičevem bombnem atentatu sarkastično pripomnil napram svoji okolici: »Cabrinovič dobi še zlat zaslužni križec!« »Reichspostin« poročevalec nato izjavlja, da je bil Potiorek edini, ki je ostal hladen in trezen tudi po drugem atentatu. V sarajevskem muzeju da so našli pozneje še 30 bomb skritih. 20 sokrivcev je bilo takoj aretiranih, mnogo jih še hodi nekaznovanih okoli. Pri zasliševanju atentatorjev se je baje srbski zapisnikar obnašal tako nedostojno in sumljivo, da mu je neki oficir zagrozil, da ga pobije s sabljo na tla, če se ne obnaša drugače . Informator »Reichspošte« tudi zatrjuje, da so našli v sarajevskem srbskem samostanu sliko kralja Petra, kako jaha v triumfu na Dunaj. (?!) Zarotnik Svetozar Popovlf aretiran v Zemunu. BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Madžarski listi imajo novo senzacijo. Pravijo, da je bil danes aretiran v Zemunu 171etni gimnazijec, Svetozar Popovič, ki je skušal pobegniti čez Savo v Belgrad. Popovič da je tudi eden tistih, ki so dobili iz Belgrada bombo, samokres in cijankalij, a je izgubil pogum, ko se je ponesrečil Čabrinovičev a -tentat, vrgel vse morilno orožje proč in pobegnil v Zemun, odkoder je skušal priti v Belgrad. Madžarske izmlMne o sarajevskem BELGRAD 6. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Vest nekega ogrskega lista, da se |e s srbske strani skušalo osvoboditi atentatorja in da Je prestopijo 50 v Turke preoblečenih srbskih četašev bosansko mejo, Je smešna in ai vredna resnega dementija. Prav tako so brez podlage iz istega vira izhajajoče obdolžitve generala Jankovića in majorja Pribičevlča, ki nI bU nikdar v generalnem Štabu, temveč Je navaden polkovni častnik. Beljrajska pillclja hotela Izgnati Ca&rinovifa. BELGRAD 6. (Izv.) »Balkan« poroča, da Je belgrajska policija hotela svojčas Izgnati črkostavca Nedeljka Ćabrinovlća iz Belgrada, da pa je avstro-ogrski konzul protestiral proti tej nameri beigrajske policije in izjavil, da jamči on za Cabrino-viča. _ Hrvatski sabor. Viharna seja. — Odgovor koalicije na frankovske kravale v zadnji seji. ZAGREB 6. (Kor.) Pred saborskim poslopjem so se pričele zbirati danes manjše gruče ljudi, ki pa jih je policija in orož-ništvo kmalu razgnaio. Seja je bila otvor-jena šele ob V212 dopoldne. Pri preči-tanju protokola je prišlo do burnih prizorov, ker so frankovci hoteli čitanje protokola preprečiti. Po prečitanju je pripomnil posl. dr. Prebeg (frankovec), da se protokol ne sme verificirati, ker ne odgovarja dejstvom. Predvsem da ni res, da bi bilo poverjeno predsedstvo z zastopstvom sabora pri dunajskih žalnih svečanostih. (Živahno - ugovarjanje od strani veČine.) Posl. dr. Frank je govoril v istem smislu. Večina ga je neprestano motila med govorom. Frank je predvsem zahteval, da mora priti v protokol zlasti na zadnji seji prečitani citat posl. dr. Horvata iz neke brošure srbskega oficirja Boš-koviča, češ da imenovani citat popolnoma odgovarja naziranju Srbov v deželi in Hrvatov. (Večina ugovarja.) Podpredsednik dr. M a g d i ć : »Prosom gospode, naj bodo mirni. Kajti prepričan sem, da noben dostojen Hrvat ali Srb v deželi ni takega naziranja.« (Ropot pri frankovcih.) Na tozadevno vprašanje predsednika, je večina nato verificirala protokol. Radi tega je prišlo do neopisnega viharja. Frankovci so vpili na predsednika: »Tudi vi ste morilec, ker ste bili soudeleženi na komplotu o umoru Josipa Franka!« Večina je z ogorčenjem zavračala podle napade, a frankovci so vpili naprej: »Morilci! Izdajalci! Ogrski štipendisti!« Med frankovci in večino je prišlo do burnega prerekanja. Sredi viharja je predsednik prekinil sejo. Po zopetni otvoritvi so bile prečitane došle vloge, med njimi cesarjeva zahvala za žalno manifestacijo. Predsednik je dal nato čitati predlog, naj se posl. dr. Frank izključi za 60, poslanca dr. Vučetič in dr. Prebeg za 30 sej, mnogim drugim poslancem pa podeli pro-tokolarični ukor, ker so na zadnji seji sabora s svojim škandaloznim nastopanjem hoteli preprečiti splošni vtis žalnega govora. (Ropot pri frankovcih in klici: »Strahopetci! Obrekovalci! Banditi! To je impertinentno, Vi sokrivci Prinčipa!«) Večina viharno protestira. Prišlo je do o-strega prerekanja s frankovci. Poslanci se obmetavajo z raznimi psovkami. Nato je bil predlog med živahnim ploskanjem večine sprejet. (Novi burni prizori na klopeh frankovcev.) Sredi viharja je predsednik prekinil sejo in določil naslednjo sejo za danes ob 3 popoldne. ZAGREB 6. (Kor.) V popoldanski seji je prišlo zopet do zelo hrupnih prizorov, ki jih je uprizarjala frankovska stranka. Slo je za to, da bi bil sabor formalno glasoval o principijelno sprejetem predlogu na izključitev več frankovskih poslancev podelitev protokolaričnega ukora drugim poslancem iste stranke. Komaj je pod-presednik Magc | zavzel predsedniško mesto, je izbruhnil vihar na klopeh frankovskih poslancev. Posl. H o r v a t je zaklical predsedniku: »Lopov!« Drugi člani frankovske stranke so kričali, obrnjeni proti predseništvu in večini: »Morilci, lopovi, Izdajalci! Pred svinje naj bi se vas pometalo!« Zapisnikar posl. dr. Ribar je prečital zapisnik dopoldanske seje. Med čitanjem so frankovci neprestano razsajali. Čujejo se klici: »Prestolonaslednikova kri vas obtežuje! Sarajevo glasno govori proti vam!« Posl. dr. Frank je zaklical predsedniku: »Kje so morilci, ti morilec na predsedniškem sedežu?« Zapisnik je bil overovljen ob neprestanem hrupu. Na predlog predsednika je sabor nato prešel h glasovanju. Predlogi so bili sprejeti z veliko večino. Člani frankovske stranke so spremljali glasovanje z nepopisnim hrupom in vpitjem. Razbijali so po klopeh in tolkli z nogami po tleh. V splošnem hrupu je predsednik prekinil sejo. Po daljšem premoru se je seja zopet nadaljevala. Hrup je trajal dalje. Člani fran- kovske stranke nočejo več dopustiti, da bi govoril predsednik in bruhajo najhujše žalitve. Predsednik je predlagal, naj se z ozirom na to, da opozicija moti sejo in ne dopušča, da bi sabor delal, seja zaključi in prihodnja seja prične jutri ob 10 dopoldne. Večina je sprejela predsednikov predlog z viharnim odobravanjem in ploskanjem. Seja se je nato zaključila ob splošnem razburjenju. Eplroil naskoeili Korfco in Jo zavzeli. Položaj v Draču. DRAČ 5. (Kor.) (Zvečer, radiotelegram, via Ercegnovi). Pretekla noč in današnji dan sta potekla popolnoma rnirno. V inozemstvu razširjene vesti, da je bil Isa Bo-Ijetinac umorjen, ne odgovarjajo dejstvu, isa Boljetinac se mudi sedaj tu In je popolnoma zdrav. Po semkaj došlih poročilih so Fpiroii napadli znano važno mesto Korico in jo po huuem boju tudi zavzeli. Razven tamkajšnje vladne posacke, sta bila vjeta tudi nizozemska polkovnika Schneller in Martinkroth in bivši avstrijski oficir Ghil-lardi, ki je bil sedaj v albanski službi. Vest pa še ni potrjena. Tudi Argyrokastro v nevarnosti. RIM 6. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača, datirano 5. t. m. ob 9 zvečer: Semkaj je prispela deputacija iz Argyro-kastra in zaprosila kneza Viljema za nujno pomoč, sicer se bo mesto takoj pridružilo Epirotom. Nekateri Miriditi govore, da so se štirje orožniki, ki stražijo pri lagunskem mostu pred Dračem, nekaj razgovarjali z vtaši. Major Kroon je radi tega že odredil preiskavo. Na zahtevo francoskega poslanika so odpotovali trije parlamentarji, da se natančno informirajo o napadu na stanova nje nekega francoskega podanika v lš-midu. Knez Viljem odstopi ? RIM 6. (Izv.) Diplomatični krogi zatrjujejo, da se odloči usoda kneza Viljema še ta teden. Ce se mu do nedelje ne posreči dobiti denarja in vojaštva, se bo odpovedal albanskemu prestolu. V tukajšnjih krogih izjavljajo, da je knezova demisija neizogibna. Vstašl vjeli 4 francoske podanike. PARIZ 6. (Kor.) »Matin« poroča, da so albanski vstaŠi pri zasledovanju Miridi-tov vjeli tudi 4 francoske podanike, ki so bili po naročilu francoske lesne družbe zaposleni v Essadovih gozdovih. Francoski poslanik de Fontenay je že odredil obširno poizvedovanje za pogrešanimi Francozi. Essad paša v Parizu. PARIZ 6. (Kor.) Semkaj je prispel iz Rima bivši albanski vojni minister, general Essad paša. OrSko-turSkl spor. Demarša poslanika Panasa. CARIGRAD 5. (Kor.) Grški poslanik Panas je včeraj popoldne posetil velikega vezirja v trenotku, ko se je vršila seja ministrskega sveta. Kakor se poroča iz zanesljivega vira, je napravil poslanik ustmeno demaršo glede položaja otoman-skih Grkov. Napad turške topničarke »Issa Reis« na grško ladjo. CARIGRAD 6. (Kor.) Turški listi poročajo iz Smirne: Turška topničarka »Issa Reis« je zasledovala neko grško ladjo, ki je prispela od otoka Goni in skušala odpeljati na obrežju zbrane grške izseljenike. Topničarka je pognala ladjo v beg, nakar je bila na malem otoku Tobrakada raz-obešena grška zastava odstranjena. Pri spopadu med neko grško tolpo in turškimi orožniki pri Karakaisu, so bili trije Grki umorjeni, ostali pa so pobegnili. Tudi pri Vurli je prišlo do boja z neko grško vstaško četo. Grki so skušali pod varstvom neke torpedovke spraviti orožje na kopno, a uporniki so bili pognani v beg. Te vesti še niso uradno potrjene. Turkhan paša na Dunaju. DUNAJ 6. (Izv.) Albanski ministrski predsednik se mudi tu Že par dni. Kon-feriral je že ponovno z grofom Berchtol-dom in posetil vse poslanike velesil. Bolgarsko posojilo v Nemčiji že sklenjeno? KOELN 6, (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije: Pogodba med berlinsko diskontno družbo in bolgarsko vlado glede na! tja 500 milijonskega bolgarskega posojila je že podpisana. Obrestna mera znaša 5%. Posojilo se mora vrniti tekom 50 let. »\Voltfov urad« pripominja z ozi- Stran II. »EDINOST« št 151. V Trsta, dne 7. julija 1914. rom na to vest, da pogodba še ni podpi-I brojenski vodnjak, kake rabljive občinske sana. Bolgarsko - rumunski incident na meji SOFIJA 6. (Kor.) Danes so se sestali Iumunski in bolgarski delegati v Rušču- ;u, odkoder odidejo preko Silistrije na ru-munsko - bolgarsko mejo, da prično s preiskavo o najnovejšem obmejnem incidentu, ki je zahteval na rumunski strani dve žrtvi. Železniška nesreča v Rusiji VARŠAVA 6. (Kor.) Na ozkotirni progi Varšava— Viljanov sta trčila danes dva potniška vlaka. 12 oseb je bilo ranjenih. Predsedniška volitev v Mehiki. Soglasna zaupnica HuertL MEHIKA 6. (Kor.) Pri današnji novi predsedniški volitvi je dobil dosedanji predsednik Huerta soglasno zaupnico. Mestni svet tržnJki. Nadaljevanje podrobne razprave o proračunu. Župan dr. V a 1 e r i o je otvoril sejo ob 8. Po prečkanju došlih spisov in zapisnika o zadnji seji, je župan prijavil, da mu je prvi podpredsednik dr. Brocchi že dne 5. junija priobčil pismeno, da mu je zdravje omajano in da bo potreboval par mesecev počitka, nekako do 1. avgusta. Pozneje pa mu je prijavil, da ni nade, da bi ozdravel do tega časa. Ker pa noče, da bi uprava trpela vsled njegove odsotnosti, ki bo trajala dalje, nego je mislil, poklada čast I. podpredsednika in člana finančne komisije. Župan je. naglašujoč uspešno delovanje svet. Brocchija, ki se mu mestni svet ne more odreči, predlagal, naj se demisija ne sprejme in dovoli Brocchiju dopust do konca septembra. Sprejeto soglasno potem, ko je svet. K. A r a toplo priporočal ta predlog. Svet. Nicolao je nujno priporočal, naj se vsa izpraznjena učiteljska mesta razpišejo pravočasno, da bodo z začetkom šolskega leta zasedena. Nato je zbornica prešla na dnevni red: nadaljevanje podrobne proračunske razprave. V razpravo je prišlo poglavje »ceste« s podnaslovi: takse za tlakovanje, takse za ograje pri stavbah, takse za uporabo cest. odškodnine za odstop cest pri novih stavbah, pravila tramvajske družbe, izkupiček iz kamenja starega tlaka, izkupiček iz prodaje trave in lesa iz vrtov in sprehajališč, nepredvidjeno, plačila v kompenzacijo. Svet. \V e i I je priporočal, naj se libe-ralneie postopa pri dovoljevanju prostorov za mize pred javnimi lokali. Poročevalec K. A r c h je priporočal, naj se odškodnina, ki jo plačuje tramvajska družba za prepuščanje cest, poviša od 38.000 K na 39.200 K (plačuje namreč 2% od inkasa), to pa na podlagi zadnjega obračuna. Poglavje »voda« s podnaslovi: trošek za vodo iz javnih vodnjakov v mestu in spodnji okolici, onih v zgornji okolici, potoki in kanali, razno. Svet. dr. P e r t o t je omenjal, da vkljub temu, da primanjkuje vode nasploh in da svet. Arch izjavlja, da bi morala tudi okolica biti sedaj zadovoljna, ker se je vodovod razširil po okolici, vendar mora poudarjati v imenu okoličanov, da je slišati še mnogo pritožeb in želja glede preskrbe vode. V dokaz navaja vsaj najvažnejše dele predmestja, kateri so še danes popolnoma brez pitne vode. Tako vsa rocolska dolina izvzemši nanižji del pri vojašnicah in najvišjega dela blizu t Lovca« v razsežnosti dobrega kilometra poti, ob kateri stoji nad 100 hiš, nima niti ene vodovodne pipe. Zato je treba, da se vodovod, napeljan iz zgornje okolice, ter oni, ki je napeljan iz mesta , združita ob Rocolski cesti in se namestite vsaj dve vodovodni pipi. Kako važno je, da se ta kraj preskrbi s pitno vodo, naj služi v dokaz dejstvo, da se je baš tu v Rocolu razvilo nekako prvotno ognjišče zadnje epidemije kolere. Nadalje se nahaja v gornjem Sv. Ivanu med Lonjersko potjo in vrdelsko postajo obširen oddelek, ki ga imenujejo Timinia-no (Sovranišče). Ta del je tako zanemarjen v vsakem obziru, da se sme smelo trditi, da tržaška občina ni za onih sto hiš potrosila niti novčiča, kajti zaman bi iskal tam eno samo svetiljko, ali pa kak javen PODLISTEK Rdeti mlin. Spisal Kaviar NenMpiib Roman. XV. Lepi duši. Bilo je okrcg 10. ure zvečer. V kaminu v spalnici gospe markize d' Herouvillve je gorel velik ogenj, ob kaminu ste pa sedeli v velikih, mehkih naslonjačih druga drugi nasproti Metka in Jerica, obe gospici sobarici, in ste se zabavali z ogovarjanjem svoje gospe. Te dve sobar ci, posebno pa Jerica, sta imeli prave kačje jezike. Ker ste pa pripadali višji stopnji služabništva, ste hlinili nekako hinavsko prizanašanje in njuni zbod-Ijaji, izrečeni z neko navidezno umerjenostio, so zadevali zato tem goto ve je. Tudi Metki ni nedostajalo dobre volje, vendar pa je bila še premlada in še premalo izkušena, da bi se bila povzdignila na višino svoje starejše tovarišice. — V resnici, preljuba moja Metka, — je šepetala Jerica s sv- jim na j nežnejšim glasom, — nekaj dni sem se vrše pred našimi očmi tudne stvari, saj veš! — Ravno danes sem tudi jaz opazila ne-«aj takega, — jo prekinila druga sobarica. — In ko bi bili med ve le nekoliko hu- poti, ali pa kak najpreprostejši kanal ob njej. Zato bi bil čas, da se za te reveže na mnoge njih prošnje vendar slednjič kaj ukrene vsaj glede vode in luči. Nadalje je vodovod v zgornji okolici še jako pomanjkljiv. Samo pomisliti je treba, da gropaj-skemu selu služi le ena sama pipa in še ta je oddaljena od vasi nič manj nego kakih 700 metrov, tako da je izključeno, da bi se kdo tako daleč trudil po brojenško vodo, temveč vsakdo raje uporablja svoj domaČi vodnjak. Vendar pa, če bi bilo le količkaj dobre volje pri magistratni gospodi, bi se tudi v tem oziru ustreglo Gropajcem. ker je namreč pot, ob kateri je napeljana voda, silno strma blizu vasi, da ne bi mogla segati tako visoko, bi bilo priporočati, da se napelje vodovod tik pod vas v ono dolino, ki leži na levi strani poti. Končno je še omenjal govornik, da so Cijaki nad Barkovljami ob proseški cesti, dasi imajo precejšnje število hiš, Še dandanašnji brez vodovoda, vkljub temu, da se že toliko časa potegujejo za preskrbo z zdravo pitno vodo s strani tržaške občine. Cas bi že bil, da se slednjič ustreže tolikim željam in potrebam domačega ljudstva v okolici. Ce se ne da vsak predlog takoj izvesti, naj se vsaj proučuje in predlagajo primerni ukrepi za omenjene posamezne predele okolice. Poročevalec Arch je naglašal, da so se troski za ta dela mnogo povišali. Svet. M i k I a v e c je priporočal, naj se bolje preskrbi za pitno vodo pri Sv. Mar. Magdaleni. Potreba je več vodnjakov, kar ne bi bilo le v interesu tamošnjih ljudi, ampak tudi vse občine. Svet. dr. P e r t o t se je oglasil k točki »čiščenje kanalov in potokov«. Zdi se mit, da je svota v predlaganih 28.000 K mnogo premajhna z ozirom na neodvrnljive potrebe javnega zdravstva, ki iz zanemarjanja teh potokov. In če gospodje ne bi sprejeli že sedaj višjega zneska, naj se vsaj za prihodnje leto porabi večja svota z ozirom na sledeča dejstva: Po tržaškem mestu teče mnogo pokritih potokov in posebno tok voda, ki prihajajo iz rocolske, svetoivanske, kolonjske in lonjerske doline, je jako dolg. V svojem gornjem delu so ti potoki nekaki hudourniki, ki ob priliki naliva znašajo precejšnje množine snovi, zemlje, kamenja, lesa in poljskih odpadkov. To vse prinašajo vode v oni ravni in pokriti del potokov, in jih tamkaj od-dadajo, da se korito deloma napolni. Ker je sicer malo vode v teh potokih, se pa med to naplavino nabira mnogo gnijočih ostankov, ki se zbirajo iz prenapolnjenih greznic in cestnih kanalov. Ko pride potem silni naliv, nima voda dovolj izhoda ter vzdiga vso to gnojnico do cestne površine ter poplavlja s smrdljivim, okuženim gnojem ceste, skladišča in prodajalne. Potemtakem ni čuda, če ljudje prenašajo na črevljih to okuženo blato tudi v svoja stanovanja in se tamkaj inficirajo z nalezljivimi bakcili sebe in svojce. Jako poučen primer v tem oziru smo doživeli minule jeseni. Malo tednov po večjem nalivu, ki je povzročil tak izstop potoka in preplavo v Stadionovi ulici s pravo gnojnico, se je pojavil skoro v vsaki hiši te in bližnjih ulic kar naenkrat po kak slučaj legarja, in bolj poredkoma tudi po ostalem mestu, da je to povzročilo prebivalstvu dovolj materijalne in moralne škode. Verjetno je, da so prihajale Iegarjeve kali od posameznih bakcilonoscev, ki so se nahajali med rezevisti, ki so se vrnili izza mobilizacije iz Bosne in Hercegovine in Dalmacije. Na ta način se je vsled zamašenega odtoka svetoivanskega potoka najbrž razširila po tržaškem mestu znana legarjeva epidemija in verjetno je, da se marsikatera bolezen v mestu na tak ali sličen način prinaša iz okolice ravno potom teh potokov. Zato smatra govornik, da bi bilo treba z ozirom na javno zdravstvo skrbeti za korenito izpraznjevanje pokritih potokov sploh in poleg tega na primernih mestih v okolici nastaviti posebne vodne grablje, ki bi lovile naplavljeni materijal, da bi se dal na primeren način odstraniti, namesto da zamašuje potoke, ki teko skozi mesto. Z ozirom na važnost teh potokov v zdravstvenem oziru je priporočati, da se določi za njih čiščenje in oskrbo v okolici in mestu večja svota nego je sedaj določena. Sploh naj bi magistrat uvaževal, da zanemarjanje okolice tudi z dobni, je nadaljevala Jerica, — bi mogli iz vsega, kar vidive, sklepati marsikaj, kar bi ne bilo bogzna kako la>kavo .... Kaj ? — Toda v nama vendar ni niti trohice zlobnosti, — je odgovorila Metka, — saj sve vendar tako dobri, kakor ljubi angelci v nebesih, morda celo še predobri, kajti ne pravi zastonj pregovor: „Če si ponižen kakor jagnje, te požre volk. — O! —je vzkliknila Jerica živahno, — to je zelo resničen pregovori Snoči, saj si sama si šala, je gospa markiza zelo osorno govorila z nama zaradi onega pisma, ki se je znašlo na toaletni mizici, ne da bi bil vedel kdo, kako je prišlo tjakaj! — Medve vendar nisve zaslužili nikake graje! — Niti najmanjše ne I Gospa markiza nama ni zaukazf la, da morave kakor vojak na straži stražiti vrata in niti žive duše spustiti v sobo .... — In zakaj vendar, vprašam? — Da, zakaj? Meni se zdi stvar zelo sumljiva. Jaz, ki nimam skrivati ničesar, puščam -brez skrbi vrata svoje sobe odprta. Zaradi mene lahko pride v mojo sobo, kdor hoče. — In jaz, na mojo vero, Jih tudi rada puščam odprta. — Ali je najina krivda, če gosoa markiza tajno dopisuje s kom in dobiva skrivnostna pisma? viJalje.) ozirom na javno snago, pomanjkanje vode in pralnic povzroča prej ali slej oškodovanje občinstva v mestu. 2e iz tega razloga bi se smelo upati, da se bo magistrat bolj zanimal za upravičene potrebe in zahteve okoličanov. Poročevalec Arch priznava upravičenost, toda storiti se more le v mejah možnosti. Svet. Sancin ne zahteva več vode za Skedenj, ampak le več vodnjakov in primerneje nameščenje. Eden bi še bil, drugi pa ni na pravem mestu. Pomisliti treba, da je v Skednju mnogo delavcev, ki morajo imeti vodo blizu, ker ne morejo izgubljati časa. Svet. Černigoj ie opozarjal na nujno potrebo pokritja potokov v Rojanu in v Barkovljah. V ta namen je že preračunje-na svota 57.000 K. Vpraša, v kakem stanju se nahaja to vprašanje in kdaj se na-meruje začeti z delom. Referent tehničnega urada je pojasnil, da gre Še za pokritje, na kar je svet. Černigoj še enkrat toplo priporočal stvar. Svet. Pincherle je naglašal. da je tudi država dolžna prispevati za reguliranje potokov. Ali so bili storjeni kaki koraki? Referent je priznal, da ne. Poglavje »ceste« s podnaslovi: tlakovane ceste, ceste po okolici, razno. Svet. Nicolao je grajal pomanjkljivo tlakovanje ceste Edmondo d' Amicis in priporočal razširjenje med to in ulico Belo-sguardo. Svet. Černigoj je opozarjal na skrajno slabo stanje openske ceste, posebno pa kanalov in jarkov, ki so nujno potrebni poprave. Magistratni referent je pojasnil, da je za kanalizacijo po okolici določena svota 30.000 K. Glede poprave cest se bo skrbelo. Svet. Braidotti je naglašal, da odprtine kanalov po raznih ulicah tvorijo nevarnost za ljudi. Svet. N i c o 1 a o je priporočal, naj bi se ceste v bližini šol tlakovale z lesenimi kubičnimi kockami. — Referent je priznal, da bi bilo to dobro, ali ni denarja, bi bilo predrago. Svet. Sancin je že lani priporočal prošnjo za razširjenje ceste Ronco. Vpraša, v kakem stanju se nahaja stvar? Gre tu namreč v prvi vrsti za razširjenje tramvaja proti Skednju. Referent je pojasnil, da ovira je pri posestnikih zemljišč, ker preveč zahtevajo. Sicer pa pride to delo med prvimi v vpoštev. Svet. M i k 1 a v e c je opozarjal vnovič, da so ceste v okolišu Sv. Mar. Magdalene v skrajno slabem stanju, dasi jih mnogo rabijo okoličani in meščani. Predlagal je, naj bi se svota, preračunjena za vzdrževanje cest po okolici zvišala od 56.000 K na 70.000 K, da bi imela dovolj delavcev na razpolago. Ta predlog je bil odklonjen, sprejet pa predlog poročevalca, da se svota poviša za 2000 K. Svet. Braidotti je priporočal, naj se v svrho laglje orijentacije bolje urede hišne številke po predmestjih in je predlagal v ta namen, naj se proračuna svota poviša za 1000 K. Sprejeto. Poglavje »Javni nasadi« je bilo sprejeto brez debate. Svet. A. A r a želi vedeti, ali je nade, da bo novela k stavbenemu zakonu sank-cijonirana. Načelnik tehničnega urada je odgovoril, da glasom dobljenih informacij, ni nade. V istem smislu je poročal svet. Braidotti, ki je bil člen dotične deputacije na Dunaju. Zdi se, da so neugodni vplivi od strani lokalnih oblasti. Prej se je pač nekako obljubljalo, a sedaj ni nikake nade. Pritisniti bi bilo na vlado, da čim prej napravi okvir takim zakonom. Svet. A. A r a meni, naj bi se o teh neugodnih sporočilih obvestilo vso javnost. Drugo čitanje se je končalo brez posebne debate izvzemši predlog svetovalca B r a i d o 11 i j a, da se ustanovi poseben magistratni urad za nadzorstvo modernih socijalnih naprav, ki je bil sprejet brez posebne razprave. Istotako so se sprejeli še magistratni načelni predlogi, da se izvrše po predloženem magistratnem načrtu nekatere večje cesie v spodnji okolici, kakor rocolska, škorkljanska, gretarska, kolonjska itd. in sicer za strošek II milijonov. Za letošnje leto je določen od tega zneska 1 milijon kron. S podrobnostmi se pa pri teh predlogih za sedaj ni nihče bavil, ker gre Ie za to, da se dobi višje privoljenje za taka dela z ozirom na njih izredno visoki trošek. Nato je prešel mestni svet k tretjemu čitanju občinskega proračuna za I. 1914. O koncu seje priobčimo poročilo jutri. Nemci, ki obstoje v deželi le vsled zahte- ve vladnega zistema. Vse njihove združene sile, posebno pa v III. okraju mesta Pula, so se razbile ob čvrsti in nezlomljivi volji in prebujeni narodni zavesti našega naroda. Pozivali smo Vas na boj v imenu naših narodnih načel in skupnih nam interesov, brez nikakih ozirov na osebnosti, in na-glašamo z zadovoljstvom, da je ogromna večina naših volilcev razumela ta poziv in položaj, v katerem se nahajamo, in se je temu primerno tudi odzvala svoji narodni dolžnosti. Hvala vsem, ki so na ta način podprli naša prizadevanja, a posebej hvala tudi slovanskim bratom, ki so nam s svojimi glasovi pripomogli do zmage! Hvala bodi istemu rodoljubnemu našemu hrvatskemu in slovenskemu novinstvu, ki je v težkih dneh borbe stalo na naši strani in je z vsemi svojimi silami delalo na to, da ohrani naše narodne vrste složne in da pobija seme neslog. Nadejamo se, da izvoljeni naši poslanci razumevajoč voljo našega naroda v Istri, s treznim in vstrajnim delom izvojujejo tista prava, ki mu pripadajo. Pazin, na Ciril-Metodov dan 1914. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Dr. Dinko Trinajstić I, r. Dr. Ivan Prudan L r, predsednik. tajnik. Ožja volitev v III. mestnem volilnem okraju v Puli. Iz Pule 4. 7. Kakor ste že sporočili, je bil na današnji ožji volitvi v III. okraju izvoljen g. Josip Stihovič z 80 glasovi večine. Dobil je 439 glasov, a kamoraš Fabbro 359. Ko se je izvedelo o rezultatu, je množica, nahajajoča se v „Narodnem domu , zapela „Lepa naša domovina". Vse je poslušalo stoječ, a živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Bila je težka borba. Pomislimo le, da je dobil Stihovič na glavni volitvi 375, a kamoraš 258 glasov. Rezultat ožje volitve kaže torej, da je mornarica po veliki večini glasovala za kamoraŠa. Istotako seveda tudi Nemci. Stihovič je imel na današnji volitvi 64 glasov več, Fabbro pa 101. Kamora je napela vse sile, posebno pa je nje glasilo „Giornaletto" dan za dnem trobilo in nas črnilo. Zlasti pa je nesrečno katastrofo iz Serajeva porabljalo v svoje svrhe. In vendar smo zmagali. Sedaj je pač jasno, da ta okraj spada nam in ne ka-mori, kajti glasovi, oddani za Stihoviča, so čisto slovanski, dočim je za kamoro glasovalo vse — prava mešanica. Socijalni de-mokratje so se zopet vzdržali glasovanja. To si treba zapomniti. Kamora je računala na gotovo zmago, ker so važne priprave kazale, da hočejo slaviti ta dan na izreden način. Omeniti je treba tudi, da je proti prejšnjemu volilnemu komisarju (gospodu Zelenku) kamora protestirala na c. kr. okrajnem glavarstvu, na kar je ta oblast določila druzega komisarja (g. Birinišo). Računali so pač, da jim vlada da vol. komisarja — Italijana. A varali so se. Nič jim niso torej pomagale ne te mahinacije, ne protesti, ne nasilja in ne — kupovanje glasov. Zmagala je pravica. Živeli puliski Slovani in živel njihov poslanec Stihovič 1 Sedaj pa naj „Giornaletto" protestira proti volilnem komisarju, kolikor hoče! DeželnozMe volitve v Istri. Hrvatskim in slovenskim volilcem Istre! V kolikor se našega naroda tiče, so volitve v deželni zbor dovršene. Res je sicer še izvoliti sedmorico poslancev, in to od strani trgoske zbornice in vele-posestva, ali na teh volitvah mi ne sodelujemo. Ta dva volilna razreda temeljita na protidemokratičnem kurijalnem zistemu, ki daje našim narodnim nasprotnikom večino poslancev, da-si so manjšina prebivalstva. Razmere pri nas so take, da se ta zistem ni mogel še popolnoma odstraniti. Vendar moremo biti mi popolnoma zadovoljni z vspehom volitev. Sicer nismo še osvojili nobenega novega okraja in tudi nismo pričakovali tega ob sedaj obstoječih razmerah; veseli nas, da se je okolo imen naSih izvoljenih 19 poslancev zbralo toliko Število volilcev, ki nam daje najboljše jamstvo za napredek naše narodne stvari v Istri. Naši narodni nasprotniki so napeli vse sile in priskočili so jim na pomoč tudi * * Iz P u le dne 5. 7. Leta 1908 je dobil naš kandidat v III. mestnem puljskem okraju, dr. Laginja, 183 glasov, kandidat kamore Frank, pa šest glasov več. Veselje kamore je bilo tedaj veliko. Ugrabili so nam ta mandat na najsramotneji način. Tedanji „Giornaletto- od 17. 11. 1908 je pisal med drugim : „...dali' Arena romana, che fu salvata ai suoi destini dalla virtu cittadina siamo pronti di stendere la mano agli slavi, che abitano interno a noi, purche si levino il beretto, innanzi al grido fatidico che da secoli mandano i templi e gli archi, gll allori ed i mirti dei eolli, il cielo ed il mare: viva Pola italiana!" No, veselje v Izraelu je bilo le kratko. Franka je kmalo na to pozval Bog na račun a mnoge glavne voditelje italijanstva v Puli so dali — pod ključ, vsled česar se je leta 1 j12 vršila druga volitev v tem okraju. Ob tej priliki je naš kandidat Jos p Stihovič dobii 404 glase, a kandidat kamore dr. Antichievich 213. Leta 1912 ni mornarica nastopila z lastnim kandidatom ; bilo je to v času po razkritju lopovščin na občini, in v času, ko je bil v Puli — Ripper. Časi se spreminjajo. Ripper je moral podleči raznim intrigam, v zadnji čas pa se je sklenila definitivna nemško-italijanska zveza proti nam Slovanom in je mornarica postavila svojega kandidata, ki je na prvih volitvah dobil 148 glasov, a naš kandidat Stihovič 375, dočim je laški liberalec Fabbro dobil 25b glasov in socijalist 42. Na ožji volitvi je dobil naš kandidot 64 g asov več, skupno torej 439; kandidat kam. re 101 glas več, skupno 359. To je znak, da je većina pripadnikov mornarice glasovala za kamoraŠa. In vendar jim vse to ni nič pomogao in njihova rimska Arena se nahaja v hrvatskem okraju, zastopana po poslancu — Hrvatu 1 DomaČe vesti. Prevratne organizacije v Srbiji in — drugod. Dne 2. julija je dala italijanska vlada zapreti 11 članov izvrševalnega odbora delavske komore v Jakinu (kjer so se začele nedavno velikanske demonstracije in izgredi, ki so se potem razširili po vsej Italiji v znamenju pobojev, napadov, požigov in umorov). Obtožba glasi, da so aretiranci skušali ovirati kralja na izvrševanju suverenitete in doseči nasilno iz-premembo državne ustave. Dolži jih huj- skanja k zločinstvom in snovanju zločinskega udruženja. Aretiranci da so kot republikanski komite ustanovili vlado, ki je uvela oktroa: pobiranje užitnine. Oblasti so zaplenile tudi razne spise, ki so jih v osmih vrečah prenesli v sodno poslopje. Zakaj pripovedujemo to, kar bi nas sicer ne brigalo, ker je to notranja stvar italijanske države?! Zato, ker je s tem potrjeno, da niso samo v Srbiji tajna anarhistična in prevratna udruženja, da ni samo v "Srbiji razgretih in vročekrvnih ljudi, ki bi hoteli z nasiljem izpreineniti seda-Tiji družabni in državni red, ampak, da jih je tudi drugod, ne da bi kdo vlado dotične države, ali pa vse prebivalstvo proglašal odgovorno za nasilne čine tacih prevratnih elementov, ali — konfu-zijonarjev. S konstatacijo gori navedenega smo hoteli pokazati, kolika krivica je to, če se ravno srbsko vlado in srbski narod tako silno obdolžuje in obtožuje, ker je v njej, oziroma med njim morda tudi prevratnih in zločinskih udruženj in posa-iničnikov. Italija, proslavljena, moderna civilizovana Italija do danes še ni mogla odpraviti svoje največe sramote: svoje matfie, svojega brigantizma in abruštva, niti ne dejstva, da dobršen del prebivalstva živi s tem roparstvom v odnošajili kakor s kako legitimno institucijo!! Da, še več: da ljudi, ki so v notoričnih zvezali z maffio, opetovano, torej demonstrativno volijo v parlament iti jim prirejajo o-vacije, očitno naperjene proti državni avtoriteti in v sramoto konstituciji. Klevet-niki slovanstva naj bi malce pogledali tudi na druge pragove! Slavoiobstvo na državni železnici. — Prejeli smo: Kako postopajo na c. kr. državnem kolodvoru proti slovenskemu jeziku, kaže ta le slučaj: V četrtek, dne 2. t. m., sem pristopil k blagajni z delavsko izkaznico, proseč, naj mi blagajničarka pritisne pečat, ker je bila izkaznica nova. — Svojo prošnjo sem seveda povedal slovenski. Gospića pa me ie zavrnila osorno: »Qui non si parla slave!« (Tu se ae govori slovenski!)« Ker nisem mogel molčati, in sem jo opozoril, da je ta »slavo« v Trstu deželni jezik, tni je velela, naj grem preč! Na to sem jej pokazal, da imam listek plačan za ves teden od postaje Du-tovlje-Skopo do Trsta in nazaj. Za mesece veljavna izkaznica je potekla sredi e-nega tedna in dobil sem novo. Ali, kakor rečeno, ni hotela pritisniti pečata, da-si je bila izkaznica pravilno izpolnjena od županstva in od podjetja akordistov v Trstu, kjer sem zaposlen kakor klesar. Vstopil sem na viak in izprevodnik me je vprašal po izkaznici. A videč, da na izkaznici ni pečata postaje, me ie prijel in zagrozil, da me sprovede v urad. Vsled danega mu pojasnila, zakaj ni pečata, je vendar odnehal — milostno. Je več podobnih slučajev, ki kažejo, kako se postopa na državni železnici s slovenskim delavcem in kako nas niti na naši zemlji — saj Trst je menda tudi na slovenski zemlji s kompaktno slovenskim zaledjem — nočejo razumeti, če jim govorimo v svojem maternem jeziku. Pomanjkanje čuta pijetete. Na dan pogrebnih slavnosti pok. nadvojvode in soproge v Trstu je redarstvo baje aretiralo nekaj oseb radi raznih i/jav, iz katerih je bilo sklepati na pomanjkanje čuta pijetete. Ker pa je nemški list z vidno tendenco naglašal, da so bili to Slovenci, naj mu m^lce pok dimo pod nos. Iz poročila v ,Zeitu po-snemljemo: Ko je na kolodvoru v Artstet-tenu — torej v kraju, ki si ga je izvolil pok. nadvojvoda za svoj večni počitek in kjer bi bila pijeteta v najvišjo dolžnost — župnik Bauchinger med grozno nevihto, kar je še posebno večalo tužno razpoloženje res žalujočih navzočih, vršil cerimonijo b agoslov-Ijenja trupel, so v kolodvorski restavraciji poleg pili pivo, se razgovarjali in — jedi i klobase! Dunajski list pripominja, da je ta prizor napravil na vse navzoče mučen utis. — Verujemo in vprašamo „Triester Zeitung": meni-li, da so to bili tudi Slovenci, ki so v restavraciji na kolodvoru v Artstettrnu med tako žalostno-svečanim in pretresljivim činom in v neposredni bližini — pivo pili in klobase jedli ?! Ali pa meni morda celo, da so oni restavracijski gostje ravno s použivanjem piva in klobas naj do-stojneje manifestirali svoj čut — pijetete?! Izseljevanje v Kolumbijo. Prejeli smo od uradne strani: V kolumbijski postavi 52 z dne 5. novembra 1913. se nahajajo določbe o ustanovi odbora za izseljevanje, ki naj bi pospeševal naseljevanje pokrajin Caquetd in Putumayo z domačimi ali vna-njimi kolonisti. Začetkom februarja I. 1914. so izšli v časništvu Bogote razni sestavki^ iz katerih se razvidi, da je neka prekomorska prevozna družba v Parizu ponudila vladi v Bogoti 300 družin iz Švice Tirolskega in Nemškega, da jih pošlje v Kolumbijo, in da želijo te vlade v to svrho pridobiti še nadaljnjih 700 družin. Te družine bi se nastanile po pokrajinah Caqueta m 1 atumayo. One pokrajine pa sestajajo po večini iz pragozdov in močvirja ter se ne kaže Evropejcem tamkaj nikak ugoden orežitek. Mrzlica, razne bolezni in zoper-nosti teh nikakor obdelanih tropskih dežel, bi evropske naseljence kmalu ukončale' Iz teh vzrokov je treba izseljence naires-nejše svariti pred izseljevanjem v te zgoraj omenjene pokrajine Kolumbije. Openske gospe in gospodične prirede na župnem zletišču na Opčinah paviljon v korist domačega Sokola in openske podružnice CMD ter se tern potom obračajo na cenjene rodoljube in rodoljubke, posebno zgornje okolice in bližnjega Krasa s prošnjo, da bi darovali po svojih močeh za ta paviljon. Darove sprejemata gospodična Zora Draščekova in gospa Olga dr. Sosičeva. Ker prosimo darov za podružnico CMD in Sokola, upamo, da bo imela ta prošnja najboljši uspeh. V Trstu, dne 7. julija 1914. »EDINOST« St 1&. Stran ni. Iz sodne službe. Za avskultante so imenovani sodni praktikantje: Josip Grško-vić, Attilio Rochelli, Alfonz Rakušček, Josip Ruprecht. Adelchi Pojani. Anton Serafin, Feliks Zuglia, Martin Klunić in Krištof Abović. Na Zletu Tržaške Sokolske Impe, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo na Opčinah. priredijo tržaške gospe in gospodične svoj paviljon. Naše požrtvovalno občinstvo je vsako leto doslej darovalo našim damam najrazličnejših daril za paviljon in za sre-čoiov. Z napredkom našega Sokola v mestu in okolici naraščajo tudi troški za vzdrževanje telovadnic, nakup orodja itd. Tudi prireditev župnega zleta stane mnogo denarja, zato skušajo rodoljubke s paviljonom pripomoči do čim lepšega gmotnega uspeha. Dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba, vsake rodoljubke je, da pošlje svoj dar za paviljon. Sokol skrbi za telesno vzgojo našega upa, naše nade, naše mladine. Sto in sto otrok obojega spola bomo videli v nedeljo na zletu, na to mladino zidamo svojo bodočnost. Sokolu, ki skrbi, da ostane ta mladina zdrava, narodna last, moramo biti hvaležni, moramo ga podpirati ob vsaki priliki. Spomnimo se ga tudi o priliki njegovega župnega zleta na Opčiuah. Darove za paviljon tržaških gospa in gospodičen sprejema g. Bičkova v Narodnem domu«. Sklep šolskega leta na glasbeni šoH »Glasbene Malke« v Trstu je danes, v torek. 7. julija 1914. Vsi gojenci naj se zbero točno oh 3 na Acguedottu št. 20, 1. nadstropje (CM so.a), da se jim razdele spričevala in naznanijo podrobnosti glede šolskega leta 1914./15. Jutri v sredo, je v dvorani »Narodnega doma« javna produk-c:ja gojencev glasoene šole. Začetek ob 8 in pol. Slovenskim abiturijentom. ? Klub slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja, da daiejo sledeči člani informacije o študiju na češki politehniki in o gmotnem stanju slovenskega tehnika: Perko Ignacij, Tolčane p. Zagradec—Fužine pri Zatični, Dolenjsko: Joža Žerjav, Bol junec pri Trstu, p. Bor^t, I>tra in Ciufiarin Fran, Gorica piazza S. Antonio št. 9. Razstava »Jugoslovanska žena«. Odbor za to razstavo bo imel sejo v četrtek, 9. x. m., ob 5 popoldne na CM šoli na Acque-dottu. Piosimo zato zastopnice iz Rojana. Barkoveij. Prošeka. Opčiri, Sv. Ivana, Lo-n je rja. Rocola (g. P.) in Skednja, da gotovo pridejo in prinesejo ali vsaj pošljejo seznam predmetov, katere moramo poslati prihodnji teden v Ljubljano. Prosimo ponovno tudi druge naše zavedne osebe, naj nam gredo na roko in nas opozore, če ve kdo za kak poseben narodni predmet. Druge pa. ki imajo sami take predmete, naj jih drage volje posodijo, kajti vse se vrne nepoškodovano. Za slučaj požarja pa so predmeti zavarovani in vsak dobi odškodnino, kolikor je cenil predmet. Prosimo torej, zavzemite se za stvar in pomagajte vsak po svojih močeh, da uspe razstava kolikor mogoče veličastno, da se proslavimo tudi pred drugimi večjimi narodi. Na svidenje torej v četrtek, da definitivno določimo vse podrobnosti, kajti prihodnji teden moramo že vse od-poslati v Ljubljano. V nedeljo, 12. t. m. ob 4 popoldne se bo vršila na vrtu gostilne »Jadran- pri Sv. Jakobu že naznačena veselica šentjakobske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda. Spored obsega raznovrstne pevske točke, deklamacije in prizorčke, katere brdo uprizarjali gojenci otroškega vrtca. Svirala bode godba NDO, a sodelovalo bo iz prijaznosti tudi pevsko društvo > Ilirija . Po veselici priredi godba NDO ples v korist šentjakobske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda. Vstopnina k veselici je le 4o vin. za odrastle, a otroci so vstopnine prosti. Pri plesu vsak komad 10 vin. Vozni red parnika »Vida« v Grijan — Miraiiiar in nazaj. Odhod nasproti Velikemu trgu. Odhod iz Trsta ob delavnikih: 9.15, 2.45, ob sobotah: 9.15, 2.45. 6-30, ob nedeljah in praznikih: 9.15, 2.45, 4.15. 6.30. — Odhod iz Grijana ob delavnikih: 12.15, 5.45, ob sobotah: 12.15. 5.45. &30, ob nedeliah in praznikih: 12.15, 3.30, 5.45. 830. Javen shod podružnice Z. J . Ž. Trst L, se bo vršil v četrtek. 9. julija, ob 8 zvečer v dvorani »Delavskega konsunmega društva pri Sv. Jakobu. Tovariši, agitirajte za obilno udeležbo. Jutri, v sredo ob 8 in pol m Narodnem domu javna pr&dukcija gojencev Glas-bene Matice v Trstu, I ! I ! Deček padel z okna? Včeraj zjutraj je našel čuvaj v mestni ubožnicf, Josip Ci-prioto. na uhožničnem vrtu pod hišnimi okni na tleh ležečega dečka, vsega krvavega. Spoznal je v njem 15letnega Nar-ciza Reichstadterja, ki je že štiri leta v zavodu in je bil sedaj vajenec v Coscian-cichevi drogeriji v ul. Ugo Foscolo. Spravil ga je v bolniško sobo, kjer je pokhcani zdravnik konstatira!, da ima fantič Mutnijem obe roki in razne poškodbe na glavi in drug2. Ima varnostno celico (safe deposit*) za shrambo vredn©*t-n h li-tin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnama varno proti vlomu in oisru, urejeno po n»jnovejl«im načinu ter jo oddaja strsnkam v najem i o nizkih cenah. Stanja vlog nad 10 ndttonov kron. od 9 do 12 dopoldae In o4 3 do i popoMne. - Izplačuj* a* (Jradue ure, vsak dehvalk ob urednlb urah. m ««i ist tu >■■ ESI IflE III III III r*9 '•» »si lil III III II TRfiftUfiV DPKIV Dnft <**» b odHkome trgovine drot so dosegle dosedoj vsepovsod najboljši sloves. -mMuvii. rnu. („ej pH u m postreže po konkurenčnih nočeh. J^^, Apollonio & Gionni. Trst. Ncftiojte Via v asar 10 Te >. \ro. v 6 Stm IV. »EDINOST« št Ift. V Trstu, dne 7. julija 1914. po 2. atentat« — peljejo v konak. Aretacija atentatorjev Cabrinoviča in Frinćipa; demonstracije in opustošena poslopja v Saralevem; mrtvaški izprevod iz Saraje-vega; prevoz krst po morju in izkrcanje v Trstu (5 slik); izprevod po Trstu na kolodvor; dvorni vlak s krstama v Borovnici; civilni in vojaški dostojanstveniki pri dvornem vlaku na kolodvoru v Ljubljani, kjer le škof Jeglič blagoslovil krsti (3 slike); izprevod s kolodvora v cerkev na Dunaju; rakvi na mrtvaškem odru in častna straža v cerkvi itd. — Ta številka »Slov. Ilustrovanega Tednika« priobči tudi pregleden popis pogrebnih svečanostih od Sarajevega po morju in železnici na Dunaj in v Artsterten, bo torej zgodovinski dokument ter se bo dobila po toba-karnah. knjigarnah in na kolodvorih iz-vod za samo 22 vinarjev._ Vesti iz Gortibe. V. Zlet Goriške Sokolske Župe v Št An-drcžu pri Gorici. V nedeljo. 12. t. m. se bo vršil zlet goriškega Sokolstva po že vsestransko objavljenem sporedu. Zlet bi se moral vršiti sicer že 5. julija, toda vsled žal« stuih dogodkov v Sarajevem ga je župno predsedstvo preložilo na nedeljo. — Kdor je skozi dobo let zasledoval razvoj našega Sokolstva, te narodne vzgojevalne institucije, ve, da zlet nima samo zabavnega značaja, ampak da ima najdaleko-sežnejši pomen za kulturni razvoj našega naroda ter da Sokolstvo na podlagi jasno začrtanega programa s podrobnim delom skrbi za telesno in narodno vzgojo v najširšem pomenu besede. Sokolski zlet, javni nastop je narodna manifestacija, pri kateri stopa Sokolstvo v stik z vsemi sloji naroda, da mu pokaže sad svojega discipliniranega in vztrajnega narodnega dela ter da vzbuja v narodu ono samozavest, tisti ponos, brez katerega ni upati v boljšo bodočnost in brez katerega si ne morejo Slovenci priboriti one veljave, ki jim gre v očetnjavi, za katero so se vedno borili. Čuteči, da so ogrožene od dne do dne bolj in bolj one meje, med katerimi biva slovenski rod, so si Sokoli zadali nalogo, vzgojiti svoje člane in ves narod v ljubezni do svojega jezika, ne da bi se pri tem naslanjali na politične stranke, ter kot privesek ene ali druge stranke zasledovali svoj cilj. Prevzvišena je namreč sokolska ideja, da bi zamogla služiti strankarstvu. Goriško Sokolstvo je dosedaj po svojih močeh pokazalo, da se nemajano drži so-kolskega programa. Marsikatero zapreko je odstranilo in previdno ter vztrajno ustvarjalo v sebi ono moč, ki je potrebna, da polagoma odstrani vse predsodke, ter ustvari temelj zdravemu in uspešnemu narodnemu razmahu. Cilj, za katerim stremi goriško Sokolstvo, je še daleč, toda to ga ne ovira, da bi ne razširjalo svojega delokroga vsepovsod, ter s podvojenimi močmi hitelo za njim. Pri tem pa mora Sokolstvo računati v prvi vrsti na moralno pomoč vsega slovenskega življa na Goriškem, kakor vedno dosedaj, tako tudi v nedeljo ne bo goriško Sokolstvo osamljeno, ampak vsak goriški Slovenec pokaže s svojo udeležbo, da zna ceniti delo in trud Sokolske organizacije. — Na zletišču bo vse najlepše pripravljeno: telovadišče za 250 telovadcev s tribunami je že postavljeno, nadalje se postavijo paviljoni za jedila in pijače, da bo v vsakem oziru zadoščeno potrebam. Preskrbljeno bo tudi za vsestransko razvedrilo in zabavo: postavi se plezalno drevo, strelišče itd. Za plesaželjne udeležence je preskrbljeno s čednimi plesišči, s kratka, poleg oficijelnoga zletnega programa, javnega telovadnega nastopa vseh 24 v župi združenih društev, bo nudil zlet vsakomur zadostno razvedrilo. V St. Andrežu bo po sprevodu na trg pred telovadiščem pozdrav in sprejem vseh gostov in udeležencev. Naj torej nihče ne zamudi prilike videti to, kar se more pridobiti le z delom in samo-vzgojo. ne pa s praznimi besedami. Vsemu zavednemu goriškemu Slovenstvu kličemo: »Dobro došli!« Kakšne dobrote uživa učiteljstvo na Goriškem! C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je uvidel, da je nemogoče izhajati učiteljstvu ob tako mizerni plači in ob taki draginji, zato se ga je spomnil na svoji seji ter mu blagodušno naklonil draginjsko doklado za leto 1914. Prejelo je 41 učiteljev po 20 K, 41 učiteljev po 40 kron, 23 učiteljev po 50 K, 30 učiteljic po 20 K. 25 učiteljic po 30 K in 1 učiteljica 40 kron. Učiteljstvo je res lahko hvaležno za ta velikodušni dar in lahko z veliko vnemo in navdušenostjo izpolnjuje in prenaša težave svojega stanu. Tako plačujejo v soln-čni Goriški toliko opevane pionirje naroda! Difficile est satiram non seribere! Vsakemu hlapcu in vsaki dekli se dandanes že boljše godil Štorski fantje prirede dne 12. t. m. javen ples na vrtu gost. Majcena. Sviralo bo Sežansko godbeno društvo »Kraška Vila«. 10% dobička je namenjeno CM družbi. Nedeljski cvetlični dan v Nabrežini v prid razširjenju šole na Blanči smo morali v zadnjem hipu radi znanih sarajevskih dogodkov prenesti na ugodnejši čas. Več pravočasno. Slovensko učiteljsko društvo za Istro bo imelo svoj izredni občni zbor dne 9. ju lija t. 1. ob 10 pred. v šolskem poslopju Ricmanjih s sledečim dnevnim redom: 1 Sožalje k tragični smrti prestolonaslednika in njegove soproge ter vdanostna izjava Njegov. Veličanstvu cesarju F. J. I. — 2. Pravne razmere učiteljic v Istri (g. Miku-luž). 3. Pretres zakonskih načrtov, ki se predložijo deželnemu zboru. 4. Slučajnosti. Pričakujemo obilne udeležbe! — Tajnik: G. Leonardis. Predsednik: Fr. Venturini. Nemška gimnazija. — Učencev je bilo 473 +23. Od teh je bilo iz Gorice 111+8. 24b-r9 iz Goriške, 04+6 iz drugih dežel. 5 iz Ogrske in 9 iz tujine. Klasifikacija je imela ta uspeh: Odlično sposobnih je bilo 63+8, sposobnih 248+1 i, v obče sposobnih 37+1, nesposobnih 71, neklasiflciranih 5+2, ponavljalne izpite ima 13+1. Izvest-ju ste priloženi dve razpravi in sicer prof. Peschekova študija o Gčtheju in Beethovnu in prof. Zimmermannova o goriških jezuitih iz leta 1622. Laftkn gimnazija. — Vseh učencev je bilo koncem leta 260+13. Od teh je bilo iz Gorice 71+9, z dežele 188+2, iz drugih dežel 68+1 hi iz tujine 13, Razven treh so bili vsi Italijani. Odlično sposobni le bilo 26+2, sposobnih 36+6, v obet »uo sobnih 28+3, nesposobnih 52+1, neklasi-ficiranih je bilo 11 + 1, ponavljalnih izpitov ima 7 učencev. Uspehi so torej slabši, ko na slovenski gimnaziji. Razstava risb, slik In ročnega dela na moškem učiteljišču v Šolskem domu. — Razstava je čedna in učitelj risanja na u-čiteljišču je lahko zadovoljen s svojimi uspehi. Umotvorov sicer ni na razstavi, a vidi se izurjenost, predvsem pa je razveseljivo, da se uči risanje tako, da morejo učiteljiščniki pozneje biti dobri učitelji svojim mladim risarjem. Izrabljanje cvetlic, metuljev in drugih predmetov za ornamente je nad vse hvalevredno. Četrti letnik se predstavlja dobro. Vidi se, da bodo dobri učitelji svojim otrokom, predvsem pa, da imajo sami dovolj spretnosti, da vzljubijo njih učenci predmet. Ročna dela zadovoljujejo v isti meri. V pripravljalnem tečaju je nekaj dobrih talentov, in pri enem smo videli presenetljiv talent za stilizacijo. — Razstava kaže lepe uspehe in vidi se, da je zavod pod dobrim vodstvom. V nečem pa stavimo celo laške klerikalce našim za zgled. Narodni so in podpirajo narodne laške organizacije. V nedeljo je bila veselica »Lege Nazionale«. »Eco« je prinašala reklamne notice o njej in njeno poročilo o veselici je tudi vseskozi dobrohotno. In vendar se je na tej veselici plesalo čez polnoč in vendar so bile ženske oblečene v tiste moderne obleke, ki jih tako obsoja goriški nadškof. Sedaj pa poglejmo, kako stališče zavzemajo naši klerikalci napram veselicam Ciril-Metodo-vih podružnic. Na Ooriškem moramo biti že veseli, ker v zadnjem času »Novi Cas« saj tako odločno ne piše proti. Ali kedaj pa ste slišali, da bi prinesel spored veselice, reklamno notico za Ciril-Metodove veselice? — V tem oziru bi iskreno želeli, da se ravnajo naši klerikalci po svojih laških kolegih. Razvoj slovenstva bi bil potem pač precej veselejši. Javna tombola v Gorici se je zvršila tako, kakor druga leta. Goričani (Slovenci in Italijani) so kupovali listke, mularija je z žvižganjem skrbela za zabavo, končno pa so odšli vsi žalostni, da niso bili toliko srečni, da bi zadeli činkvino ali tombolo. Cinkvino je dobil g. Zanin, sluga pri Avsro-Ogrski banki, tombolo pa knjigovez Stekar. Za svojo »nesramnost«, da sta zadela, sta bila sicer pošteno izžviž-gana, ali zadete kronce so ju popolnoma potolažile. Poštena najditeljica je Ana Kodelja. Na cesti je našla denarnico, v kateri je bilo 540 K. Brez najmanjšega obotavljanja je nesla denar na policijo, kjer je bil dognan lastnik izgubljene denarnice. Umrl je v Tolminu iz ugledne narodne rodbine Preslove Kari Presl, gostilničar in mesar, 34 let star. Pogreb bo v sredo, ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na domače pokopališče. — Blag mu spomin. Ogenj. V nedeljo popoldne je nastal ogenj v ulici Sv. Antona v skladišču Sep-penhoferjeve mirodilnice. Takoj so prišli mestni gasilci, pa so imeli zelo malo dela, ker je bil ogenj takoj pogašen. Škoda je neznatna. V noči od sobote na nedeljo so vdrli neznani zlikovci v cerkev na Piazzutti in odnesli nabiralnike za miloščino. Tatvino so naznanili policiji. — seveda ne tatovi, temveč okradenci. Vesti iz Istre. Razpis službe. Predsedstvo istrskega deželnega agrarnega sveta razpisuje službo aktuarja z letno plačo 2000 K. Mesto se odda pogodbenim potom. Prosilci morajo dokazati: avstrijsko državljanstvo, nravstveno življenje, da so dovršili kako nižjo srednjo šolo, znanje deželnih jezikov in nemščine, potrebno predpripravo za to mesto in zdrava telesna konstitucija. Prošnje je treba z navedenimi dokazili vred doposlati zgoraj omenjenemu predsedstvu v Poreču do 31. julija t. L Rožne vestL Rabelj pred sodiščem. Te dni se je pred kijevskim porotnim sodiščem vršila velezanimiva razprava. Pred sodiščem je namreč stal rabelj Skoda, ki je obesil o-nega Bagrova. ki je v jeseni leta 1911. v carjevi navzočnosti izvršil v kijevskem mestnem gledališču atentat na ruskega ministrskega predsednika Stolypina. Škoda je bil obtožen tatvine. Stvar je bila namreč taka, da je bil Škoda že prej obtožen hudodelstva tatvine in so ga pomisli pod pogojem, da prevzame rabclj-o mesto. To dejstvo pa je imelo za Sko-Ja najžalostnejše posledice. Vsa njegova ! domača vas se je dvignila proti njemu in celo njegova lastna žena ni hotela več biti pri njem. Občina je dvakrat sklenila, da ga je treba izgnati iz občine. Možakar je potemtakem takorekoč moral krasti, da se je mogel preživljati. Ko je zaradi svojih ponovnih tatvin prišel pred kijevsko sodišče, je prosil, naj ga postavijo pred kako drugo sodišče, ker se je bal, da bi ga ki-jevska porota ne sodila nepristransko, ker je obešal kot rabelj političnega zločinca. Sodni dvor je odklonil to njegovo zahtevo in Škoda le bil obsojen v Kijevu. Plemensko sovraštvo na Poljskem. Kako globoko je ukoreninjeno na Poljskem sovraštvo proti Zidom, kaže sledeči dogodek: V mestecu varšavske gubernije, v Žirardevem bivajoča zasebnica Matušev-skaja je videla pred nekim časom na ulici, da sta se pretepala neki krščanski in neki tidovski deček. Ženska je posegla vmes in prisoHla malemu Zidu klofuto z besedami: »Na vsak način še ubijem vsaj enega Beilisa«. Izza prošlu lega Beilisovega procesa imenuje krščansko prebivalstvo na ruskem Poljskem vse 2ide Beilise. Matu-ševskaja pa je stanovala pri svojem ljubimcu v hiši neke Židinje, Freudenreicho-ve. Vsled onega izreka so vsi židovski stanovalci v hiši zahtevali, naj Freudenrei-chova nemudoma požene Matuševsko iz hiše. Freudenreichova je na to v resnici prosila ljubimca Matuševske, naj jo odslovi. Par ur pozneje pa je Matuševskaja ubila s sekiro Freudenreichovo in se tako maščevala nad njo. Nato je šla na policijo in povedala sama, da je ubila »Beilisov-ko«. Sodišče jej je prisodilo samo tri leta ječe. _ Okrajno kazensko sodišče. Ker le o polnoči skočil čez plot Gospod Fran K. je na hrani pri družini gospoda Antona J., ki stanuje v nekem dvorcu v prvem mestnem okraju. Dne 16. majnika t. L zvečer je bil šel gospod Fran K. večerjat k družini g. Antona J. Bila pa je doma sama gospa, ker je bil g. J. po noči v službi. Po večerji se je g. Fr. K. nekoliko zakasnil v pogovoru z gospo Rozo in ko se je poslovil, hoteč spat na svoje stanovanje, je bila ura polnoči. Ker je pa bil gospod J. tisto noč v službi in je imel pri sebi ključ vhodnih vrat, ni mogel gospod K. iz dvorca drugače, nego preko plota. Preden je pa to storil, se je še za hip pomudil na dvorišču pred hišo in izprego-voril še par besedi z gospo J., ki je slonela na oknu. Ko sta se tam gospod K. in gospa J. tako pogovarjala, je poslednja opozorila g. K., da prihaja redar, nakar je gospod K. rekel: »Pa naj! Kaj meni to mar?!« In redar Zornada, ki je res tedaj prišel tam mimo službenim potom, je čul, da je gospod K. izgovoril neke besede, za katere je mislil, da so izgovorjene na njegov naslov in ki bi bile v tem slučaju za njega žaljive. Redar je namreč slišal besede: »buča« in »»trot«. In vsled tega se je moral gospod Fran K. včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom dr. Segnanom, radi prestopka v smislu par. 412 kaz. zak., češ, da je razžalil službo vršečega redarja. Obtoženca je branil dr. Jan v imenu pisarne dr. Ferfo-Ije, a funkcijonar državnega pravdništva je bil dr. Grškovič. Zanimivo je bilo v tej razpravi, kako je sodnik poslušal priče, ne da bi niti besedice razumel, kaj so priče povedale. Priče so namreč — izven redarja Zornade — izpovedale v slovenskem jeziku, a sodnik ne razume niti besede slovenščine. Priče je izpraševal le funkcijonar državnega pravdništva — torej stranka — in potem prevajal odgovore sodniku. Pa da povemo, kako je bilo: Obtoženec je rekel, da niti od daleč ni imel namena žaliti redarja. Pogovarjal se je z gospo, stoječ na vrtu pod oknom, na katerem je slonela gospa. Naenkrat inu je gospa rekla: »Ti, zdaj pa prihaja redar!« nakar je on odvrnil: »Pa naj!« Ker raste blizu okna breskva. ga Je gospa vprašala, če so morda breskve že zrele, nakar je on potipal breskve in rekel gospej: »Trde so še, ' ukor buče«!« — Pogovarjala sta se z gospo še dalje in slednjič mu je gospa rekla: »Ti boš imel sitnosti, če te bo redar videl skakati čez plot!«, nakar je on odgo-odgovoril: »Beži, beži! — Saj nisem tak trot, da bi ne mogel redarju dopovedati, zakaj moram skakati čez plot!« »Na ta način — je rekel obtoženec — je redar slišal besede: redar, buča, in trot ter jih je lepo stavil v zvezo drugo z drugo. A kakor vidite, gospod sodnik, nisem s temi besedami niti mislil na redarja. Redar Zornada, zaslišan kakor priča, pa je potrdil, da je slišal, ko je gospa rekla obtožencu: *Ne govori tako glasno, da te ne sliši redar!«, nakar je obtoženec odgovoril: »Ah, kaj mi hoče tista buča, tisti trot, naj dela svojo službo, na mesto, da posluša najine pogovore!- — Ko je priča potem videl, da je obtoženec preskočil plot, je zahteval, da se mu legitimira, a obtoženec ga je osorno nahrulil. »Šele vsled tega sem inu jaz napravil ovadbo, ker vse prejšnje žaljive besede bi bil mirno prenesel in zamolčal« — je rekel redar. Gospa J. in njen brat, 13!etni Fran M., ki sta bila zaslišana kakor priči, sta pa izpovedala istotako, kakor obtoženec. Sodnik, ki ju je poslušal, ne da bi ju bil razumel. ker mu je njiju izpovedbo prevajal funkcijonar državnega pravdništva. ki je priči tudi namesto sodnika izpraševal, sodnik, pravimo, je pa nato zaprisegel pričo redarja Zornado in je na podlagi redarjeve zaprisežene izpovedbe obsodil g. K. na 48 ur zapora. Listnica uredništva. *Ilustrovani Tednik« — Ljub-1 ana : Smo priobčili; toda malo čudno se nam vendar zdi, da prosite za priobče-vanje reklamnih vesti, dočim nanaP® svojega lista ne pošiljate! Draška mladina: Prireditev, ki se ne vrše v narodne ali dobrodelne namene, ne oglašamo v uredniškem delu lista, temveč jih priobčuje le inseratni oddelek lista v oglasnem delu, seveda proti plačilu. Trgovino in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne & julija 1914. Efektna borza. Dunaj 130 pop. Avstrijska reata panir 80.K) avstrijska 'srebrna renta 80.85. avatnjska kronska renta 81.35 ogrska kronska renta 79 50, kre-ditke 592.—, An^banka 326.50, Union 585.—, Lftnderbank 473.—. Bankveretn 5"4. - dri. žel. «J72 —. Lombardl 78 IS. alpinks 791 , turSke srećke* 2<8,2-> Napoleoni 19 22. marke papir 117.81, London kratko 25.1«, Pari* 96. . Mirno Da naj, 315 pop. Avstr. rent* papir 80 70. kre-ditke 591.-, Llojd 539 - . drt žel 8T2 —, Lo -b»rdi 78.25, alpinke 79L75. turSka srečke 207 25 cheaaes Pari* 96.—. Stalno. Trst, urad.) Francija 95 85-9^.15, Nemčija 117.65 -118.10, It. 95 50 -y5.S5, London 24.12-24.19, 20 frankov 19.16 - 19.:.'3, 20 mark 29.48 - 23.54. so-vereizn 24.0.^-24. H». nem3ki papir 117 b - 118. i 0. italijanski papir 95 50 - 95.V*>, avstr zlata renta 100.10 1 ■< .50, avstrijska kronska renta 81.40 - 8 . /<», ogrska zlata renta 96.--96-4»>, ogrska kronska renta 7v».40 79.80, turške srečke 207 - 210.— diskont za menice do 3 mesecev 3'/4-41/4'/., nad 3 mesece 44W Blagovna borza. BudimpeSta, «. ju.ya Plenica za april 12.97, maj —.—, okt. 12.78, r ž za april —. okt. 9 24; okt. 9 35; oves za april--. oktober 9.24 koruza za maj 7 27. juli 7 37 avg 7.52 Ponudbe plenice srednj«\ povpraSevanje ravno tako. Tendenca mirna. Prodaja nekaj tisoč q. Trst, 6. julija Kava. Santos good average za m*j 58 25-59.2'S, za juli —.— —.—. september 55.50- 56 50, december o7 - 57.50, marec ^7.75 - 53.50. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —. , juli —.---.—, september 52.75--.—, december —.—--.—, maj —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 277--28.— julij avgust 27 '/4 - 28 /, novem.-marec - 28.25 - 29 7., melis takoj 29--29ljuni-avgnst 29V, 24 nov.-mar. 29 75-29T'. concasse takoj 29"/.- 29" 4 kocke 30(/B-3li'c kristal takoj 287, 287, juni-avgust 28l okt.-dec. 26* , - Slabo. :: MALI OGLASI :: □□ □o □□ se računajo po 4 st<>t- besedo* Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : f ristojbina znaša 4'.' stotin k. : □□ □□ flvirfVMI tis'a kuharica se sprejme pri gospodi, ril mi U Vprašati na OpČinah, tobakama eles-tr. železnice. Odda s* sobica ul. Scuole nuove St. 15, vr. 11. IV nad D. Vovk. 735 Planinonovi* eie*antn'* jamst^?, j,et* št 42 proda po nizki ceni. Ulica Farneto 7.6 llfonfff nek°l'ko zmožnega v trg vini jestvin, U milili se -prejme. Plačo, lirauo, stanovanje. Deželoi imajo prednost. — Naslov pove Inseratni oddelek. 733 Piih postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-iiVb polna spalna soba z žimninami K 290.— V Fonderia 12, I 2318 Prenočišče - gostilna - buffet HlnKo Hflflf Trst ul Carradori 15. Vedno na razpolago AUSIl gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domaČe svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eberjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič. 2333 Jugoslovan} l ™ ^ru?. 10. — Gorica, Gosposka ulica 4444 „Jamo Dimnice o Siluji". O bi skoval- ^______ _____________________ _ c.eia se pri- poroča s skrbno postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivjl L-pa pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna. lernin Službo pri le«ni trgovini kot skladiščnik rcrcm eventuelno tu d v pisarni aii pri drugi rr vrni Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod st. 718. _ Mm «mj*ma1mAa j« lepa zračna soba za eno nO lOZPUluSO ali dve osebi. Ulica Gepp« št 16, I- nadstropje. < Itfe se ženska za eno ali dve uri na dan. Ulica Aleardi 493, vrata 13 745 f\liti It se takoi malo meblirano stanovanje. Ulica U UDU Geppa 16, Žganj ara a. lAIlfi I Trimesečne frmače izvrstnih starišev LOVCI I eden kr tkod ak r emške, drugi dolgodlak i-trske pasme, krasne žnali, proda po ceni Ivan Zelen, Senožeče. 754 rfie+ilnff 86 °dda takoj v najem radi bolezni UDMlinU v kolodvorskem okraju Ljubljane, kjer je največji promet z Amerikanci. PoLe< so tudi tujske" sobe in senčnat vrt. Ponudbe pod .5000 po dogovoru" na Ins. odd. Edinosti. 7:»5 Ml-rf trgovski sotrudmk meiane stroke išče niltU stalne službe za Trst Cenjene ponudbe p d poštno ležeče Perm Notranjsko_^ Hffff 8 štirimi stanovanj., prodajalno jestvin z MH vso opravo in zalogo, let, hi*v, v t, vod njak se proda radi selitve iz Trsta za ceno 22.tK> kion Lastnik Anton Cevna, Kolonja na Hiibu it. J$5. 744 Iste >e čevljarski p<>moČn k za vsako delo. Via G. Boecaccio št. 4, Kramer. 745 tiilllfo tvrdka za Ut o. one, ki so zmožne tflVlIJv slovenskega- in italijanskega jezika in ki znajo rezati in šivati.T Plača po dogovoru. — Pism ne ponudbe pod „Šivilje št. 744." 74H rAllIiffllflff pomočnik se sprejme v ut ci Far-LtVIJUrMVI neto št 33, Aut. J a vernik. 741 fHH|«k| oženjeni ko» ač se išče Zn^ti mora jiMljItl dobro kovati konj- in povpravljati vozove. Ir-t, ulic a Chiozza 43. k<»vač Jurkac 750 Slovenci! ::: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Rupnik Trst, ul. Geppa 10,1, n. ki izdeluje obleke Iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo. ::: Izdeluje se uniforme vseh orst. z Priporoča se si. občinstvu za obilen obisk. -JEVA 'MOKA Z/f OTROKE Poskuse poJUe na zahtevo popolnoma zastonj. Kestle, Dunaj I, Ffterstrasse 14 K. Predmeti za planince! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planin-ke palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweaterf planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice. Steklenice Heiios, več dni gorke in mrzle po 4 krone koir;nl. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovlce. Za člane športnih in planinskih društev *s3T POSEBNE CENE. ^ Športna frsoulnn StruKel ulica S. Antonio IZ) nasproti Kred. poslopja) Kflllflflrl nčenec za kovanje konj m po,e s^>re^me ua kraa°>a 3taa°va(|je- — št. 74ri Naslov pove Ins oddelek Edinosti pud 74" Odda se takoj ineblirana >oba v ulici .Mirumitr 23. vr 13. 74 USfn- z 2 stanovanji in vrtom v bližin; lja>lsktr.i;tt UMU vrta se proila radi odpotovanja. — Na>\ žirttr iitioin&Oul)0&!. ^ VJ •