MarUtorsM
Fožtnlna plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 185
Maribor, četrtek 16. avgusta 1928
»
JUTRA
€€
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulfea (L 4
lltelo se oota soorazuma ...
KOROŠČEVA VLADA NAJ GRE. — »VREME« ZA NEVTRALNO VOLILNO
VLADO.	•
BEOORAD, 16. avgusta- V vseh političnih krogih je vzbudil veliko pozornost članek današnjega »Vremena«, ki piše pod naslovom »Iščejo se pota za spora-4» j ni« med drugim:
Vprašanje vzpostavitve stikov s KDK in s Hrvati se v mnogih političnih krogih pozdravlja kot vprašanje prvega reda, kot osnovno vprašanje našega državnega življenja, kateremu je treba posvetiti vso pažnjo.. Tako pri. radikalih kot pri demokra*;h se postavljajo zahteve, da je treba poiskati sporazumne točke s KHK, da se poiščejo nova pota za mirno rešitev osnovnega državnega vprašanja.
V	tozadevnih kombinacijah so pripravljeni v Beogradu upoštevati tudi zahteve. ki jih postavlja KDK. Podooa je, da ne bo mo^oč sporazum, če se ne sorejmc zahteva, da se sedanja narodna skupščina razpusti. Mnogi politični krogi smatralo da se je treba vrniti' h knmHnaeiii
nevtralne volilne vlade, za čije imenovanje bi bil sedanji trenutek mnogo ugodnejši kot kedaj preje. Generalu Hadžiču, da ni uspelo sestaviti vlade le radi tega, ker so hrvatski nevtralci zahtevali takojšen razpis novih skupščinskih volitev. Vlada dr. Korošca je sedaj opravila najnujnejše posle z narodno skupščino. Zato ni danes nobenega .. lžka več, da e ne bi mogla ostvariti misel nevtralne vo lilne vlade. V političnih krogih smatrajo tudi, d- ^0 fr- -:ti do sporazuma . "e-d" 'vizije ustavp in to po srednji liniji, tako da se na eni strani obvaruje državno edinstvo, na drugi strani pa zadovolji potrebam in zahtevam poedinih pokrajin, zlasti Hrvat ske. »Vreme« smatra, da bi mogla priti ta vprašanja na dnevni red prihodnje na-rodr-' skupščine, v kateri bi sodelovala tudi KDK-
Prazne nad® In provokacije
NADE V NESLOGO KDK SO PRAZNE. — VPRAŠANJE NOVE DRŽAVNE UREDITVE. - OROŽNIŠKE PREISKAVE V OKOLIjCI ZAGREBA.
Včeraj je v Zagrebu neki ugledni član KDK novinarjem v razgovoru o položaju dejal sledeče:
Naša javnost je precej nestrpna in tudi elementi se najdejo, ki pripovedujejo ljudem, da je naše vodstvo neodločno. da ne more priti do pravih sklepov in da je celo nesložno. Taki elementi s svojim govorjenjem ne bodo imeli uspeha, ker so vsi zaupniki, organizatorji in poslanci KDK dobro poučeni o položaju. Samo one v Beogradu boli in teži, ker ne morejo dognati pr;1'”'!' rk^ov vodstva, ki so v glavnem že gotovi, a niso za javnost. Za boljše razumevanje današnje politične situacije pa naj služi to-le:
Vsak razgovor med vlado in njenimi strankami ter KDK je izključen. Neresno in izmišljeno je pripovedovanje o miroljubnem prizadevanju od strani beograjskih političnih krogov. Posredovalci se zastonj trudijo, vso delo je prazno že radi tega, ker niso od nikogar pooblaščeni. Mogoči so samo razgovori med nami In predstavniki Srbije.
In to so?
Vlada in sedanji predstavniki srbi-janskih strank niso. Ne! Prve predstavnike Srbije morajo pokazati šele novo, svobodne volitve. Z njimi bomo lahko razgovarjali in sicer na novo v duhu druge točke naših sklepov, sprejetih l. t. m. v hrvatski zbornici.
Tedaj je prišel neki inozemski novinar ter vprašal po končnih težnjah o reorganizaciji države.
Bundesstaat, wenn nicht Staaten-bund — je bil odgovor. V kratkem bi se to po našem reklo: federacija, če že ne konfederacija.
Ko skrbi vodstvo KDK ob vsakem koraku za mir in red med narodom, je ljudstvo zagrebške okolice zelo razburil prihod številnih orožniških odredov. Ti orožniški oddelki hodijo po vaseh ter iščejo orožje. V Gračanih je oriHo včeraj ob prihodu orožništva do demonstracij proti vladi. Orožni-štvo je taktično postopalo ter se odstranilo. Aretirali niso nikogar, zaple-
nili so pa ne'o' revolverjev, ki
starih bajonetov in
vojne in prevratne dobe.
Značilen dokument beograjske politike je izjava našega poslaništva v Budimpešti. Poslaništvo je smatralo za potrebno in primerno poučiti inozemstvo s posebnim komunikejem o našem političnem položaju. Povspelo se je pri tem do famozne teorije o »starem in novem teritoriju«. Objava pripoveduje, da pripisuje inozemstvo preveliko važnost KDK ter da se napačno ocenjuje kabinet Dr. Korošca.
V	tej vladi imajo polovico portfeljev politiki »novega« teritorija. Končno se še zatrjuje, da podpira vlado 71 poslancev »novega« teritorija ter da je v vladni večini šest Hrvatov. Vlada si daje najslabše spričevalo, ko dovoljuje poslaništvu tako »poučevanje« inozemstva.
Nesreča slovenskega inženlerja v Zagrebu.
Včeraj popoldne se je ponesreči! v Zagrebu inž. Josip Petrič, rodom iz Ljubljane, stanujoč na Maksimirski cesti. Med delom je namreč prenaglo dvignil pokrov s kotla, v katerem se je kuhala smola, ki se mu je nato razlila po glavi in rokah in ga močno opekla. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico usmiljenih sester. —
Močno razgrajanle.
Prejeli smo: Stranke, stanujoče v bližini gostilne »Pri Prleku« v Tattenba-chovi ulici, prosimo tem potom policijski komisarijat, da nam že vendar enkrat zajamči nočni mir, ker vse dosedanje pritožbe niso nič koristile. Razgrajanje in vpitje pijancev traja pozno v noč in nam onemogoča vsak počitek. Vsaj par uric na dan bi se radi oddahnili po trudu in delu. —
Zlata damska broša z dijamantom je bila včeraj zgubljena na poti iz mestnega parka mimo vinarske šole v Kamnico, oziroma v nasprotni smeri do Puškinove ulice- Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi »Ve-černika«, —	:	. ,
Cestno policijski prestopki so tudi včeraj dosegli »častno« število 18 prijav. Vsekakor znamenje, da se bo Mariboru mnogo vozi — brez glave. Tudi
o ostali ljudem še iz to je rekord svoje vrste.
Izjave predsednika Pribitevka
PRI NADŠKOFU DR. BAUERJU. — ATENTATOVSKE GROŽNJE IN BEO GRAJSKA POLICIJA - NESLOGA V VRSTAH KDK IZKLJUČENA.
ZAGREB, 16. avgusta. Danes opoldne se odpeljal Svetozar Peribičevič z avtom na Bled, kjer ostane nekaj časa na oddihu pri narodnem poslancu Sh/e-glu v vili Wilsonia. Pred odhodom iz Zagreba je dal Pribičevič novinarjem, ki so ga vprašali po pomenu njegovega o-biska pri nadškofu Bauerju, nekaj zanimivih izjav. Dejal je, da je smatral za svojo dolžnost, da obišče zagrebškega nadškofa, katerega pozna osebno že izpred prevrata, ko je bil dr. Bauer v srbo hrvatski koaliciji in član delegacije hr-vatskega sabora v Budimpešti. Dr. Bauer je sodeloval — pravi Svetozar Pribičevič — v vseh naših pokretih in borbah in sem se mu moral zahvaliti tudi :a njegov trud in naklonjenost, ki jo je izkazal Kmečkodemokratski koaliciji s tem da je vodil osebno vse cerkvene obrede in svečanosti o priliki pogreba Stjepana Radiča. Svetozar Pribičevič je dejal še nadalje, da ga je povabil nadškof
dr. Bauer v letni dvorec v Brezovici, kjer je bil pri njem tudi na večerji. Ob tej priliki se je govorilo o važnih nacijo-nalnih vprašanjih. Na vpršaanje novinarjev, ali res namerava dr. Bauer v posebnem pastirskem listu zavzeti svoie stališče do trenutnega političnega položaja, se Pribičevič ni hotel izjaviti. V o-stalem pa je ostro kritikoval nemarno po slovanje državnih oblastev v Beogradu, kjer niso znali preprečiti strašnega zločina, na katerega se je javno pozivalo. Pač pa je šla beograjska policija tako daleč, da je sporočila narodnemu poslancu Savi Kosanoviču, naj zapusti Beo grad, češ da ne more jamčiti za njegovo I osebno varnost v državni prestolici. Ob koncu svoje izjave je rekel Svetozar Pribičevič, da bo prei padel Velebit v morje in da se bo prej Sava posušila, kn’:or pa da bi nastale kakšne nesloge v vrstah KDK.
25-letnlca Sokola v Ljutomeru
Letos je minulo 25 let, odkar so se zbrali v Ljutomeru vrli takratni narodnjaki iz Ljutomera in okolice k posvetovanju o ustanovitvi Sokolskega društva. Mnogi izmed teh, dr. Chloupek, Joško Rajh, Babnik, dr. Rosina in drugi so že med pokojnimi. S pomočjo narodnjakov iz sosednih krajev in zlasti ob krepkem sodelovanju bratov Hrvatov iz Varaždina se je takrat ustanovil Murski Sokol, ki se je pozneje prekrstil v Ljutomerskega Sokola. Današnji voditelji društva, ki so z neprimerno požrtvovalnostjo celega naroda, zlasti pa ožjega ljutomerskega okoliša, društvu pred par leti zgradili krasen dom, so se odločili, da društvo proslavi 25-letnico svojega obstoja 'na slovesen način.
Prvotno na 11. in 12. tm. določeno slav nost so društveni funkcijonarji z ozirom na smrt velikega narodnega borca gosp. Štefana Radiča preložili na čas po Radičevem pogrebu, na 14. in 15. tm., gesta, ki je lepo odjeknila v celi naši javnosti, zlasti v oni, kateri je bilo znano, da ;e ta sklep bil zvezan s težko' materljalno žrtvo za društvo- Vkljub temu pa je bil predvsem moralen uspeh prireditve neprecenljiv, upamo pa, da tudi v materi-jalnem pogledu društvo ni utrpelo prevelike škode.
Program slavnosti je bil zelo pester. Zvečer 14. tm. je društvo priredilo v So-koNkem domu akademijo, ki je v polni meri potrdila glas o Ljutomerskem Sokolu, da ni samo paradno društvo, ampak globoko pojmuje svojo nalogo glede telesne vzgoje. To so pokazale vse točke telovadbe, zlasti tudi krasno izvedena vaja moškega članstva »krog«, dalje nastop osmice gojenk itd. Lepa igra je spo-polnila pestri program, naš pesnik Cvetko Golar pa nas je zopet razveselil z nekaterimi novimi umotvori svoje Muze. Akademija je bila — zlasti tudi od tujcev tako lepo posečena, da domačini sami tega niso pričakovali.
V	Sredo 15. t. m. ob 9. uri se je društvo korporativno podalo na grob svojega prerano umrlega odličnega staroste Joška Rajha ter se je poklonilo spominu njegovemu in vseh drugih bivših društvenih Članov, katere že krije hladna zemlja- Starosta br. Baukart se je v imenu društva, br. Julče Novak pa v imenu župe in Saveza z lernm nagovorom spo-
mn ilvseh pokojnih društvenih članov. Istočasno je društvo no svojem delegatu položilo vnec na grob pokojnega glavnega ustanovitelja br. dr Chloupeka na varaždinskem pokopališču.
Ob 10. uri je bila slavnostna seja društva v Sokolskem domu, krasno obiskana. Starosta br. Baukart je v spominskem govoru očrtal najvažnejše momente v 25 letih društvenega dela, br. Julče Novak pa je čestital društvu v imenu župe in Saveza, istotako g- župan Ptic Zemljič v imenu mesta Ljutomera ter akademik Jerše iz Ptuja v imenu akad. društva »Triglav«.
Nato je korakalo članstvo v povorki k sprejemu gostov na kolodvor, odkoder se je razvila impozantna povorka ob zvokih ljutomerske mestne godbe in varaždinske sokolske fanfare skozi mesto. Značilen in impozanten del povorke je tvorilo krog 50 krepkih murskopoljskih jahačev pod vodstvom neumornega br. Drvenika.
Ob pol 3. uri popoldne je bil telovadni nastop letnem telovadišču s krasnimi točkami. Zlasti je zopet zbujala pozornost lepa vaja »krog«, ki zahteva skoro že atletske zmožnosti. Žal da narodna voiska ni dobila dovoljenja za nastop.
Po oficijelnem delu se je razvila v domu in izven njega prijetm ljudska zabava, pripomniti je treba, da je bi! obisk od zunaj odličen, zlasti se je odlikoval Varaždin, Središče, Beltinci, deloma tudi Maribor itd.
Društvu moramo na lepo uspeli proslavi 251etnice samo čestitati!
Kmetska industriia na jesenskem velesejmu
v Ljubljani od 1. do 10- sept. bo letos prvič zastopana in sicer v strokovno poučnem oddelku kmetijske razstave. Pred vsem je omeniti našo domačo mlinarsko; pivovarsko, oljarsko in žganjarsko kmetsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v slikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. žga-njarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala kaj vse more vnovčiti, medtem ko je tedaj razne gozdne in travniške sadeže, za katerih gojenje nihče posebej ne skrM. puščal v nemar- Ostale panoge mn pa nudijo vpogled v podelanje kmetskih prt deikov v industrijske izdelke
viia ti ••	Ji	^.cii	'V	'L.	C
Primorsko pismo
OB RATIFIKACIJI NETTUNSKIH KONVENCIJ. — MUSSOLINI SLAVI POŽIGALCA TRŽAŠKEGA NARODNEGA DOMA. — PRIIMKI IN KASTNA IMENA. > -h — PRIMORJE JE LATINSKO.
V	Trstu, sredi avgusta.
Sedaj so v Beogradu ratificirali nettun-ske konvencije, ki odpirajo Lahom na stežaj vrata Jugoslavije, ako jugosloven-ske oblasti ne bodo stale dan in noč budno na straži. Tako bo moglo prihajati v (Jugoslavijo vse, kar le zmore Italija, da poplavi sosedno državo s svojimi propagandisti in vohuni. Ne samo da ni izključeno, temveč je celo popolnoma gotovo, da bodo začeli prihajati čez mejo celo Jaki elementi, ki so doslej z največjo vne mo delali na zatretje in uničenje našega narodnega življa tostran meje, in prav nič bi se ne čudili, če bi čitali nekega lepega dne, da se celo oni G i u n t a, ki nam je požgal naš tržaški Narodni dom in dal tako znak za vsa nadaljna faši-stovska nasilja na našem narodu, lepo lizprehaja po naši ljubi Jugoslaviji. In za-jkaj tudi ne, ko je bil vendar za tedanja jvelika »junaštva« odlikovan z visokimi lin najvišjimi častmi, ko ni hil samo izvoljen za državnega poslanca, temveč celo ■tudi za predsednika rimske poslanske izbomice in imenovan za tajnika najvišjega fašistovskega sveta, vrhovne instance fašistovske stranke, in ga je sedaj -celo sam gospod Mussolini v svojem življenjepisu, ki ga on sam piše za drag denar v nekih francoskih in amerikanskih listih, pohvalil dobesedno tako-le:
! »Tržaškemu področju je stal na čelu Giunta, poslanec v italijanskem parlamentu, vk goreč fašist, ki je bi! med prvimi, la?o se odzvali našemu pozivih tV mnogih prilikah je postavil mogočne branike proti tamojnjemu slovenskemu vdiranju in proti Hudem, ki so si v Trstu po krivici prilastili neko oblast.«
Ce sam Mussolini na tak način hvali Človeka, ki je z ognjem, gorjačo in samokresom bil po našem mirnem, nedolžnem narodu na Primorskem, potem si lahko mislimo, da bodo po ratifikaciji nettun-skih konvencij v Beogradu začeli prihajati Čez mejo tudi ljudje Giuntove vrste, da bodo širili po barbarski Jugoslaviji fa-šistovsko rimsko kulturo in civilizacijo.
Ta fašistovska rimska kultura in civilizacija je dandanes pri nas na Primorskem že tako buhteče vzcvetela, da bi zunanji svet naravnost ostrmel, če bi Imel rriHke. da si jo ogleda od bližje.
Kakor veste, se v zadnjem času neita-lijanski priimki poitalijančujeio kar na debelo. Fašistovske organizacije, politične in strokovne, naravnost silijo ljudi da prosijo za izpremembo priimka. Kdor je le količkaj odvisen od njih. mu mora biti, če hoče kaj doseči ori njih, prva stvar, da zaprosi za poitalijančenje svojega priimka. Toda fašistovski pritisk gre še dalje. Ni namreč dovolj, da se zahteva iz-prememba priimka, temveč so postavili pod svoje nadzorstvo tudi krstna imena.
Pododbor Matice hrvatske
v Mariboru vabi vse svoje člane, da se udeleže maše zadušnice za prem. Stjepa-nom Radičem v soboto 12. trn- ob 7. zjutraj v stolni cerkvi.
Pri kopanlu utonil.
Včeraj popoldne je bilo pri starem mestnem kopališču (pri Kaferju) običajno poletno vrvenje številnih kopalcev. Neki mladenič, ki si je najel čolniček, se je z istim sredi Drave prevrnil, zakrilil z rokami in izginil vsem izpred oči. Na vse je ta prizor napravil dojem, da se namerno potaplja oz. da se producira v Čim daljšem zadržanju pod vodo, kar mnogi izvežbani kopalci večkrat poskušajo. Pa ga le ni bilo več na spregled.
—	Po najdeni obleki, ki je bila v svrho ugotovitve identitete predana na policijo, se sodi, da je utopljenec krojaški pomočnik. Na najdeni cigaretni dozi je mono-gram M. P, v listnici z 20 Din vsebine pa sta najdena dva rač- listka za izgotovljene suknje brez imena. Za neznanim utopljencem do sedaj še ni sledu, a njegova identiteta bo morda tekom dana-šnjega dne ugotovljena.
Danes stariši nimajo več pravice, da bi dajali svojim otrokom krstna imena, kakor bi sami hoteli, temveč morajo biti tudi krstna imena italijanska, oziroma latinska. Lahko daš sicer krstiti svojega otroka in sicer na ime, kakor ga želiš, če ga krščuje duhovnik, ki ima smisla za tvojo željo, toda v Italiji ne vodijo župniki novorojenskih matic, temveč občine, kjer je treba naznaniti novorojenčka z njgovim imenom. Kdor bi se hotel izogniti tej zakoniti odredbi, bi ga doletela težka denarna, odnosno tudi zaporna kazen. Pred oblastmi velja samo ime, ki je vpisano v tej civilni matici. Toda dandanes stoje na čelu vsem našim primorskim občinam fašistovski, od vlade imenovani občinski načelniki, »podestati«, ki tudi v pogledu poimenovanja novorojencev ne poznajo šale. Zlasti so popolnoma izključena vsa slovanska imena. Bog ne daj, da bi oče hotel nadeti svojemu sinčku ime Dušana, Milana, ali hčerki ime Darinke, Slavke ali kaj podobnega. To b iže pomenjalo — jugoslovensko propagando, jugoslovenski iredentizem. Zato pa sme dati sinu ime »Italo«, hčerki pa »Italia«, in če stori tako, bo imel veliko zasluženje pred fašističnimi mogotci.
Tako je z ozirom na poimenovanje novorojencev te dni pisal tržaški »Piccolo« takole:
»Tupatam pride kdo, ki napove kaka barbarska imena, taka, kakor so jih agitatorji panslavizma sejali po Krasu v zad njem' dvajsetletju avstrijskega gospostva, toda zakon o poimenovanju novorojencev govori jasno: Matični uradnik opozori očeta ali njegovega namestnika, Italija ne bo več trpela zavestnih ali nezavestnih pojavov pomanjkanja nacijo-nalne zavednosti in dostojanstva, in pozove stranko, da izbere ime, ki se glasi italijanskii, če pa stranka noče tega, pa urad sam da italijansko ime novorojencu. Zakon mu to nalaga.«
Starši torej nimajo več niti pravice, da bi svojim otrokom dajali imena po svoji volji, temveč jim jih nalaga fašistovski matični uradnik, kajti tako mora biti, da se »ozemlje, ki je bilo popolnoma latinsko in sedaj zopet postaja latinsko vse tja do Postojne in Snežnika, očisti tujih, importiranih balkanskih imen, popolnoma tujih njegovi naravi, življenju in duhu«, kakor pravi »Piccolo«.
Tako cvete pri nas na Primorskem fašistična rimska kultura in civilizacija, ki pa je vkljub vsemu in vsem pognala v Trstu tudi naslednjo dišečo cvetko, ki vam jo v zaključek podajam v tržaškem originalu:
»El generale Nobile »voleva far el bulo: lui ze anda al Polo Nord el se ga roto el c...!
Roko si ]e strl
641etni hlapec Andrej Antolič iz Kaniže.
V	Pesnici se mu je prevrnil voz. Prišel je v tako nesrečni položaj, da si je strl levo roko nad laktom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v Splošno bolnico-
Karamboi rešilnega avta s tovornim.
Ob prikili prevoza Andreja Antoliča, je ob rešilni avto zadel tovorni avtomobil ter ga precej poškodoval. Rešilni avto ima škode do 3.000 Din a tovorni samo do 200 Din- Le prisotnosti duha gosp. Antona Boroviča, ki je vodil rešilni avto, s" h zahvaliti, da se ni zgodila katastrofa. Karamboi je zakrivil šofer tovornega avtomobila.
Trije kolesarji so trčili skupaj.
Davi se je vozil bančni uradnik gosp. Rajko H. s kolesom po Vetrinjski ulici. Iz ulice »Ob jarku« pa sta pridrvela še dva kolesarja naravnost v kolo g. R. H-Vsi trije so se znašli na enem kupu- Še predno pa je prispel stražnik, sta jo ona dva kolesarja jadrno odkurila. G. H. se je sprednje kolo le nekoliko poškodovalo in le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da se nj zgodila večja nesreča
■?. U N i K .1 iitra	__________
Naše gorice.
Izšla je 8. številka II. letnika glasila vinarskega društva v Mariboru. Vsebina je bogata in važna. Dalmatinsko vino in vinarstvo v Sloveniji. — Nekoliko besed o moštnih tehtnicah in aparatih za določevanje alkohola v vinu z ozirom na vinsko trgovino. — Težave pri izvozu našega vina. — Proti prohibiciji. — Drobiž.
— Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. — Meteorološka opazovanja-
— Kotiček uredništva in upravništva.— Nekaj o kmetijskem strokovnem študiju v Franciji (Konec.) Med »drobižem« so važni sklepi oblastnega odbora v pro-speh živinoreje. V tej številki je v celoti priobčena tudi važna viničarska uredba, ki je bila soglasno sprejeta pri zadnjem zasedanju oblastne skupščine. —
Nove Miklavževe, božične in novoletne razglednice.
Jugoslovenska Matica opozarja vse naše trgovce in trafikante, da izda začetkom sepUmbra serijo desetih razglednic slovenskih originalov v trobarv-nein tisku. Razglednice so izredno lepe in namenjene za Miklavža, božič in novo leto. Trgovce prosimo, da ne naročajo tuje-a blaga, temveč izvirno slo/ensko umetniško delo, ki bo po svoji izvedbi daleko preseglo vse importirane razglednice. Jugoslovenska Matica bo razposlala prve dni septembra vsem interesi-rancem vzorce teh razglednic in prosi, da se ji že sedaj prijavijo na naslov: Jugoslovenska Matica, Ljubljana, Šelen-burgova ul- 7, II. —
Slabo stanje Koroške ceste*
Četudi se mnogo kritizira čez avtomobile. vendar je treba imeti pred očmi, da živimo: sedaj takorekoč v modernem veku avtomobila, ki je sklenil, da pomzi celo železnico. Uboga fijakerska »ciza« je morala spoznati, kaj je kriza, iz katere ni več rešitve. Avtomobil napreduje. Tako tudi na Koroški cesti, ki je že pod Avstrijo slovela kot ena najlepših in najboljših na slovenskih tleh. Saj veže Maribor s Celovcem. Res je, da avtomobili zelo poškodujejo ceste, kar pa še ni razlog, da bi se skrb za ceste puščala v nema:- Vožnja z avtomobili po Koroški cesti pa je danes vse prej nego prijetna-Vehementno poskakovanje pa tudi kvarno vpliva na motor. —Posebno potniki z mestnim avtobusom, ki vozi redno v Selnico imajo vedno »pretresljive« občutke: po mnenju strokovnjakov pa bo mestni avtobus zaradi take ceste moral prezgodaj v ropotarnico. Merodajni faktorji imajo vsak dan priliko, da se o skrajno slabem stanju Koroške ceste osebno prepričajo.
Pretep na Glavnem trgu.
Radi konkurence v cenah hrušk sta se stepla dva majerja s Kurnikovo Micko. Dogodek, sam po sebi tragikomičen, je privabil gručo radovednih gledalcev in še-le mož postave je prekinil znamenito mimično predstavo. Sploh je Glavni -trg skoro dan za dnevom torišče raznih dvo bojev, kateri imajo navadno smešen zaključek.
Predrzna tatvina.
Nekemu trgovskemu potniku je sinoči nekdo na predrzen način ukradel novo, 2300 Din vredno kolo, prislonjeno ob vrata šibeniške kleti na vogalu Mlinske ulice. Trgovski potnik, ki se je po opravkih mudil v lokalu, je naenkrat opazil, da se kolo — premika- Skočil je ven ter videl, da drvi z njegovim kolesom neki mladenič navzdol po ulici. Tat je bil gi-zdavo oblečen in se lastnik kolesa nada, da ga bo kedaj srečal na ulici. Jezi se nad tatvino še posebno vsled tega, ker je na kolo tako pazil,- a mu je bilo ukradeno v pravem pomenu besede izpred nosa. —
Gospodarjev pes ugriznil deklo
Vohl Jožefo, uslužbenko pri tvrdki Ar-beiter v Dravski ulici, je ugriznil domači pes brez povoda v roko. Rano so jjesin-ficirali in psa dali v preiskavo. Popadljivost psov se zadnji čas zelo često pojavlja, pa tudi steklina rada v vročem poletju izbruhne. Zato je potrebna čim večja opreznost ter treba skrbeti, da imajo psi vedno svežo pitno vodo- — K sreči letos ni mnogo slučajev pasje stekline, kar pa še ni vzrok za usodno brezbrižnost v pažnji domačih čuvarjev. Oscbito velja to za pse volčje pasme, o katerih je znano, da tudi zdravi popadajo celo svojega gospodarja.
.'M' M a r i b o r.u. ■'
Če se ženi sanja
Pravijo, da so sanje laž in da so sanjske bukve — za nič. Temu pa ni tako.
Gospej Urški, brhki gostilničarki iz Melja se je neko poletno noč sanjalo, da njen zakonski drug skače čez plot... V eri olimpijad je tak šport povšern razumljiv. Gospa Urška tudi sprva nič ni dala na svoje sanje, dokler se niso ponovile in ji prikazale njeno tekmovalko, ki prede pajkovo mrežo okoli srca njenega iskrenoljubljenega, gospoda soproga.
V	sanjah ji je bilo razodeto, kako silno čudno je, da gospod soprog odhaja vedno okrog poldvanajstih, torej v času, ko je v kuhinji največ dela — v mesto; češ: stara je itak zaposlena v kuhinji in ne more stran pod nobenim pogojem. Je nenadomestljiva...
Pa je krčmar delal račun brez krčmarice ; kajti te preklicane sanje so razodele gospej Urški neverjetne stvari. Zato je neopaženo naročila dobro, prvovrstno kuharico, ki je do odhoda nerodnega krčmarja Jakata igrala vlogo dobro postreženega gosta.
Ko se je spolnilo razodetje iz sanj in je ura kazala pol dvanajst, je gospod Jaka odšel s prijaznjp pozdravom in zagotovilom, da se takoj vrne, — v mesto... Naročena kuharica, namestnica nenadomestljive gospe Urške je takoj prevzela vse funkcije, a gospa Urška je sledila skrivnostnemu razodetju iz sani, . katerim do danes ni nič verjela, se oblekla in-sedla v — avtobus-..
Natančno tam, v ravnoisti gostilni, ka-1: • ji je bilo v sanjah ponovno razodeto, je našla svojega dragega gospoda soproga v nežnem objemu z ravnoistoKrtvali-njo, kakor so jo pokazale sanje.
In potem se je zgodilo nekaj, Lar se vsem trem niti v sanjah ni sanjalo.' Gospa Urška, zvesta značenju imeni.svoje patrone (Uršula = medvedka), sc;jč zakadila v »bubi« svoje rivalinje, katere božanstveno lice so ji razodele sanje... Kakor od šap razjarjene medvedke so pa la le zaušnice čas po ljubici, čas po ljubimcu -.. Vmes pa tiste pristne izbrane mariborske titulature, ki letijo ob taki priliki na dan... Prizor za bogove je to bjr. Brezplačna predstava za številno ob činstvo je nonehala s pobegom vseh treh akterjev: On, ona in ona vsak pri drugem izhodu...
O, te sanje!
Mesarsko klanje na žegnanju
Kakor vsako leto na praznik Velike gospojnice, tako so se tudi letos stepli do krvi pri Mariji Brezje, kjer je bilo včeraj žegnanje. Celo časopisje je opozorilo publiko, da bodo vozili na Brezje mestni avtobusi, ki so imeli vspričo lepega dne polne roke dela. — Stari Mariborčani, ki vedo za staro tradicijo, da se v imenovanem kraju ne konča nobeno cerkveno proščenje brez krvi,, (tudi lansko in predlansko leto je ta dan tekla kri!) so že par dni prej uganili, da fantje brusijo nože za proslavo praznika. Topot pa so ro-segli v obligatno klanje — vojaki, ki so se z vaškimi fanti tako temeljito »zdre-gali«, da je bilo videti cele mlake krvi. Ranjencev je topot večje število;, za 4 pozitivno se ve, da so jih odnesli iz bojišča.
Krvavo žegnanje.
Pri pretepu po žegnanju na Brezju J# bil najtežje ranjen 26!etni Štefan Miki iz Dogoš. V sporu radi dekleta ga je neki vojak parkrat zabodel v pleča in v roke. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnico.
Krvava potegavščina.
Špekulacija na »firbec« publike se včasih dobro obnese. Tako tudi na včerajšnji praznik. Predpoldne je šla od ust do ust strašna novica, da je v pekrskem gozdu blizu Radvanja neznan lopov iz naslade umoril mlado žensko, ter jo razsekal na kosce, ki še leže razmetani pod varstvom orožniške patrulje. Na to kanibalsko vest so šli ljudje v trumah na »kraj umora«, kamor se čuje sviranje in rajanje iz štirih radvanjskih gostiln. Vsak kdor je spoznal, da je lahkoveren kalin, je šel od same jeze — pit.. Šele v poznih nočnih urah, so se »zrajtali«, kako so bili potegnjeni in od koga. —
Znan! grafolog A. WIntery v Ptuj«.
Grafolog A. Wintery ostane samo 16./ 17. in 18. avgusta v Ptuju in pove vsakemu karakter, preteklost, sedanjost itd. Obiske sprejema v hotelu »Osterber-ger.c	1542
Mariborski in
V Mariboru, dne ?5. VIII. 192$.
Mariborski V E C ERN IK 'JuffiT
Stfkrt I.
Biblijska razlaganja
MOJZES — PRVI ELEKTROTEHNIK.
—	TUDI SMODNIK JE IZNAŠEL. — KJE JE BIL RAJ?
V	svetem pismu je mnogo mest, nad katerimi si ubijajo glave stari in novejši interpreti. Nekatere stvari razlagajo zanimivo, druge pa zopet prav smešno-Tako so na primer školastiki z vso resnobnostjo razglabljali vprašanje, koliko angeljev bi imelo prostora na konici ene igle. V 16. in 17. stoletju so bila taka razmišljanja jako v navadi. To se je ohranilo celo do dandanes in je zlasti v Ameriki in Angliji več takozvanih biblijskih družb, ki odkrivajo iz biblije prave kurijozjiosti-
Tako je H. Plauson pred sedmimi leti preseneti lsvet s trditvijo, da je bil Mojzes prvi — elektrotehnik. Mož dokazuje Mojzesovo elektro-tehnično znanje z opisom zavtjzne skrinje, ki je bila znotraj obložena z zlatom, zunaj pa ovita z latim vencem. To naj bi bila izolacija in po Plausonovi trditvi je bila skrinja zaveze prava električna naprava.Jtod-govarjajoča takozvani Leidenerjevi steklenici. Mojzes je dobival elektriko tudi iz zraka, kar se nam ne posreči več. Stoteri pozlačeni koničasti okraski na salomonskem templju so bili po tej razlagi strelovodi, odnosno nabiralci elektrike-
Iz Mojzesovih knjig je leta 1913 neki Silvio Gesell pripisal Mojzesu celo iznajdbo smodnika- Goreči grm, razbita skala, padec mesta Jeriho in podobni dogodki iz Mojzesove dobe so mu v dokaz, da si je Mojzes na skrivaj delal smodnik, ki sestoji, kakor znano, iz žvepla in solitra. Pri umetni produkciji solitra se pa uporablja na takozvanih soliterskih plantažah tudi kri in mast in ker se je pod Mojzesom toliko zaklanih živali darovalo na ognjenih žrtvenikih, ie bil Mojzes s temi pripomočki dobro založen. Skrivnost smodnika je Mojzes skrbno čuval. Gb svoji smrti je najbrž t’i imel komu izročiti in tako je ostalo človeštvo še dolgo, dolgo dobo brez smodnika.
Tudi Noetova barka je mnoge privedla do velikega, a/ seveda brezplodnega raz-mišljevanja. Po biblijskih podatkih je bila ta barka dolga 300 sežnjev, prostor pa naj bi bila imela za Noetovo družino in za zastopnike vseh živali- Natovoriti se h morala seveda tudi hrana za dobo deset in pol mesca. Med interpreti svetega pisma je bilo že mnogo sporov glede ie barke. Eni trdijo, da je morala biti dolga 300 egipčanskih svežnjev, ki so bili šestkrat daljši od običajnih. Ko bi se glede velikosti tudi vsi zedinili, se vendar ne da najti kolikor toliko sprejemljiva razlaga glede vkrcanja reprezentance celokupnega živalstva. Po tradiciji je pristal’ barka pp vesoljnem potopu na vrhu gore Ararat blizu mesta Erivan v Armeniji. Baje stoji še dandanes tam, a je nedosegljiva radi večnega ledu, ki oklepa ves gorski masiv. Neki menihi, ki so prišli v 17- stoletju kot misijonarji v Armenijo, so jo baje videli, a niso mogli priti do nje.
Tudi PoMcij Pilat je velika atrakcija za razne pismouke. Mnogo se je že razpravljalo o tem, odkod je ta mož doma. Neki Paullini je na do]go in široko dokazoval, da je rodom iz Nemčije ali pa iz Holandske ter da je pokopan v Švici. Iščejo mu pa tudi drugod domovino in rojake.
Pri vsem tem se ne smemo čuditi onim, ki se trudijo dognati, kje je ležal raj Adama in Eve. Sprva so vsi ta raj iskali v orientu, pozneje so pa iskanje raztegnili tudi na druge dele sveta. Tako se ni čuditi nekemu Rudolfu Mevvesu, vo ditelju neke sekte v Avstraliji, ki zatrjuje sedaj, da se je raj nahajal v Avstraliji.
Lenoba.
Miha: »Prideš danes na partijo taroka?«
Janez: »Obžalujem, ne znam taroki-rati.«
Miha: »Pa morda drevi na biljard?«
Janez: »Tudi tega ne znam!«
Miha: »Tristo vragov, kaj si se pa vendar naučil v svojih dvanajstih semestrih?!« * ' ^	’
'•
• % Vifc.
Neverjetna moč
je skrita v malemu zavitku.
En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo.
V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
Občni zbor fTIOLHP o fTlari-boru
V torek ob 20. se je vršil v , grajski kleti občni zbor Medklubskega- odbora LNP-a v Mariboru. Prisostvovali so mu delegati vseh včlanjenih klubov, ki so soglasno izrekli zaupanje in priznanje odboru, ki je pod predsedstvom g- Nerata na splošno zadovoljstvo vršil in izvedel poverjene posle.
Po poročilih predsednika, tajnika in po pregledu blagajniških knjig je občni zbor soglasno izglasoval odstopajočemu odboru absolutorij. Pri volitvah novega odbora pa se je vnela ostra debata, ki jo j; izzval delegat »Železničarja« s tem, da je zahteval dva člana v novem odboru, kar je utemeljil z namigavanji, da se je doslej njegov klub zapostavljal.
V debati so vsi klubi brez izjeme obsodili gotove načine »Železničarjevega« športnega udejstvovanja, nakar je bil izvoljen v celoti dosedanji odbor s šiirimi glasovi proti enemu.
Slučajnosti so zahtevale daljšo raz-razpravo. Občni zbor je na predlog svobode sklenil, da bo MO podpiral šibkejše klube in da prevzame režijo prvenstvenih tekem, dočim bo o načinu izvedbe razpravljal in odločal kasneje- Na predlog »Železničarja« je bil za kapetana MO izvoljen predsednik g. Nerat. Glede mladinskih tekem se je sklenilo, da jih morajo klubi prijaviti kakor vse ostale tekme osem dni pred izvedbo. K mladinskim tekmam bo sodniška sekcija stalno pošiljala sodnike. Ostale predloge je občni zbor poveril novemu odboru.
Pred zaključkom se je predsednik g. Nerat v svojem in v imenu ostalih odbornikov (gg-: Kurnik, V/interhalter, Ilovar, Breznik Sarnuda) zahvalil za poverjeno zaupanje in zagotovil prisotne, da bo MO tudi v bodoče vodil posle po* polnoma objektivno in nepristansko ter zaključil občni zbor.
IZBIRNA TEKMA
za reprezentanco Maribora proti Ljubljani, ki se je vršila včeraj popoldne na igrišču ISSK Maribora, je nudila lep in zanimiv šport, dasiravno igra ni bila na višku, ker moštvi nista nastopili v prvotno določeni postavi. Belo-črni team, ki je bil boljši, je bil naslednji: Pelko (R); Wagner (Ž), Unterreitqr (M); Hreščak Justi (M), Prevolnik (M); Priveršek (M), Pavlin (Ž), Hreščak Gujo, Bergant (M), Pernat Emil (R). Pelko v prvem polčasu ni bil dosti zaposlen, v drugem pa je pokazal nekaj jako lepih parad. Na dobljenih golih ga ne zadene nobena krivda.
—	Obramba, ki je imela sice r nekaj nesigurnih momentov, je pokazala lepo očiščevalno delo. V jako dobri krilski vrsti je bil Kirbiš najboljši, Prevolnik spočetka nesiguren- Leva stran napada s centerforom žele dobra. Krilo Pessat
se ni moglo obnesti, ker Bergant ne spada v zvezo.
Modro-črni team: Majer; Kurzmann, Barlovič; Lešnik, Stauber, Vogrinc; Starc, Konič, Polak, Klipsttatter, Brton-celj. Stanko je imel več slabih točk, zlasti v napadu, ki je pustil neizrabljenih več lepo pripravljenih napadalnih akc,ij. Sicer dobra krilska vrsta je premalo podpirala napad. Za obrambo pa velja isto, kar pri belo-čmem teamu. Vratar Majer precej dober.
Kratek potek: V 8. min. doseže Gujo po kotu z glavo gol in vodstvo za belo-črne. Menjajoči se napadi. Konič izenači v 30. min., Kirbiš v 38- min. zviša na 2:1 z abeločrne z lepim strelom iz daljave 25 metrov V 10. min. po odmoru Brton-celj izenači, 2:2. Belo-črni so v stalni premoči. Pavlin vstreli uspešno v 18. in 25. min., Kirbiš v 30. min- 5:2. Modri ri-potsirajo in dosežejo po Klippstatterju še dva gola. Pavlin postavi v 42. min- končni jezultat 6:4 za belo-črne. G. Mohorko je bil dober sodnik.
Mladina ISSK Maribor—SK Svoboda 5:1 (2:1).
Nogomet v Ljubljani.
V	včerajšnjem izbirnem tekmovanju za sestavo reprezentance LNP so biii v Ljubljani doseženi naslednji rezultatj: Primorje—Hermes 1:0, Ilirija—Slovan 3:1, finalna Primorje—Ilirija 2:0.
Prvenstvena tekma Saška.
JNS je na poslednji seji sklenil dovoliti Sašku, ki je bil doslej v suspenzu, nadaljevanje prvenstvenih tekem. Že prihodnjo nedeljo bo igral’Sašk s Hajdukom v Splitu, drugo nedeljo s Haškom v Zagrebu in tretjo nedeljo z Jugoslavijo. Kakor znano, je odigral Sašk samo dve tekmi in je trenutno na zadnjem mestu prvenstvene tabele. Saškove tekme ne bodo prav nič vplivale na prva tri mesta prvenstva.
Gradjanski—Hašk*
Ponovna prvenstvena tekma Gradjanski—Hašk se bo odigrala dne 16. sept.
v	Zagrebu.
Srednjeevropski pokal.
Na Dunaju je bila odigrana včeraj prva nogometna tekma za srednjeevropski pokal. Admira je premagala praško Slavijo 3:1 (1:0). V nedeljo bo revanžna tekma v Pragi.
S študentske olimpijade.
Poročila o poteku letošnje študentske olimpijade v Parizu so zelo redka in površna. Vendar je iz njih razvidno, da je udeležba akademskih športnih reprezentanc raznih narodov mnogo manjša, kot ja bilo pričakovati. Kongres CIE,’mednarodne Študentske konfederacije, s katerim Japidrjtfema .olimpijada, se jepričd
8. t. m. Sportska sekcija je že takoj pr-
vi	dan sklenila, da se nogometne\tekme pričnejo brez odlašanja, ostale igre Pa šele U. tm. Za nogomet so se priglasili le Čehoslovaki, Francozi, .Madžari in Lahi. Naših akademikov' nogometašev iz dosL jnam neznanih razlogov ni bilo prijavljenih ... Lahi so premagali Francoze, Madžari Čehoslovake 3:2. Tekme se nadaljujejo po sistemu na točke. Pač pa ho se prijavili Jugosloveni za tekme v drugih disciplinah. A ko so v petek [0. tm. doznali hrvatski akademiki za. smrt Stjepana Radiča, so soglasno sklenili, da v znak žalosti odstopajo od tekmovanja v vseh konkurencah... Kaj so napravili Slovenci in Srbi, nam še ni znano. Vse pa kaže na to, da mora biti v jugoslovenski delegaciji precejšnja kolobocija- — Ofi-cijelna otvoritev olimpijade se je izvršila v torek s svečanim nastopom Nemcev, Angležev, Madžarov, Francozov, Švedov, Norvežanov, Japoncev, Švicarjev in Američanov (USA). Lahi niso hoteli d-Telirati v znak protesta proti neki odločitvi francoskega sodnika v nogometni tekmi Italija—Čehoslovaška
Zločinstvo fašizma
Na razstavi v Kolnu, ki je pokazala svetu najnazornejše ves življenjepis časopisja, imamo tudi grozno sliko 'teptane in mučene svobode. Torišče tega zločina je fašistična Italija. Na razstavi je na 62 kartonih zabeleženo nebroj zločinov, ki jih je fašizem zagrešil proti tiskani besedi. Tu so glave in fotografije sto in sto'listov in revij,'ki so' Morale prenehati pod fašistično oblastjo. Poleg so slike opustošenih uredništev, razdejanih tiskarn in urednikov .ter politikov, ki so bili od fašistov umorjeni, preganjani in izgnani. Nekateri zatrti listi, tako n. pr. socijalistični »Avanti«, imajo slike vseh svojih urednikov od začetka do kon ca. Mussolini je bil nekdaj »Ayantijev« urednik. Mesto, njegove ,slike je ;na kartonu bela lisa in napis: »Izdajalec Mus-solMi!« — Posebna serija predstavlja pokopališče. To je zbirka slik mrtvih mučenikov, . ki so padli za svojo idejo. Zraven je pa — vstajenje. Tu je 15 tablic z glavami listov, ki jih izdajajo italijanski emigranti v tujini. Med temi listi je satirični »Becco Giallo«, ki je izhajal nekdaj v nakladah do pol milijona, a izhaja sedaj v malem formatu na tankem papirju, da se lahko v malih kuvertah vtihotaplja v Italijo. Iz vseh dežej prihajajo kljub najstrožji kontroli take po-šiljatve v Italijo. V posebnem oddelku so razstavljeni primeri zločinstva proti narodnim manjšinam. Zastopani so vsi slovenski in vsi nemški listi, l\i so bili uničeni pod Italijo. Poleg tega je nad, JOGO časopisnih izrezkov - dokumentov o teptanju tiskovne svobode in človeških pravic. Iz vsega tega je razvidno sledeče: Če se bo fašizem v Italiji obdržal potem je za Italijo moderna-zgodovina pokopana v treh grobovih: • v grobovih umorjenih žrtev socialističnega poslanca Matteottija, bivšega ministra Amendole in benečanskega duhovnika Minzonija, ^
'MTrime VTrC FR N T K Jutra
V M'aTIForr nrWe’ l^VIIT? 1923
Edgar Waliace:
Žaba z masko
(The-Fellowship with the Frog.)
»To * je- moja (staraslabost,« je pripomnil Lew skromno. Ne vem, če boste z mojim načrtom zadovoljni. Sam bi prevzel to stvar, a imannsedaj preveč drugih opravkov. Ali Vam ’je Lola vse povedala?«
Ray je prikimal:ter rekel: »Skoraj ne morem verjeti. Vedno sem si mislil, da se kaj takega čita le v knjigah. Lola mi je pripovedovala o tajnem zaupniku, ki bo nastavljen od japonske vlade v Londonu. Samo tega ne vem, kaj bi moral pravzaprav delati..«
»Tega sam ne vem,« je odvrnil Lew-»Kolikor jaz vem, Vam sprva ni treba drugega kot dihati. Potrebovali Vas bodo za izvedbo gotovih politično važnih zadev. Odkrito povedano, kar meni samemu ne ugaja — je to, da boste morali živeti dvojno življenje: Nihče ne sme zvedeti, da ste nastavljeni pri Maitlan-du, posluževati se bodete morali tudi drugega imena.«
»To ne bo tako težko,« ga je prekinil Ray. »Oče je itak že dejal, da bi bilo boljše, če bi si jaz najel sobo v mestu. Moja dnevna pot iz Horshama in nazaj se mu zdi predraga. Še v soboto sva o tem govorila. To bi pa le rad vedel, kaj bom moral delati in komu vse bo treba poročati.«
Lola je vstala ter stopila pred njega. »Ubogi dečko,« se je rogala s smehom. »Novo, lepo stanovanje in priložnost videti me vsak dan mu dela toliko skrbi!«
6.
Eldorska cesta v Tottenhamu je bila ena od tisočerih sivih in grdih prometnih žil, ki so razpredene po londonskem predmestju. Dolga, ravna cesta, obrobljena od umazanih hiš ter v skopih presledkih razsvetljena z rumenimi svetilkami, Skoraj vse hiše imajo železen plot in močno okovana vrata. Okna so majhna. Le po dvoriščih se bori nekaj grmičja obupno za svoj ostanek.
Zvečer ob devetih, ob hudi plohi je šel Elk skozi zapuščeno Eldorsko cesto. Okna od obeh strani so bila po večini temna, kajti v tem času se življenje pre-bivalcey te ceste odigrava zadaj v kuhinjah. Iz oken hiše številke 193 je pa prodiralo nekaj svetlobe.
Zjutraj so poročali listi o novih Mait-landovih spekulacijah, o poslu, čegir dobiček bo šel preko milijona. In glava tega koncerna živi v tem umazan un
kotu! Ko je Elk stal pred hišo, je luč naenkrat ugasnila in v veži so se zač tli koraki, komaj se je stisnil v temen kot, ko so s vrata odprla. Iz hiše sta stopila Maitland in stara žena, katero je Elk že videl. Zena je nosila v roki torbo. Najbrž sta šla nakupovati, kajti bila je sobota in trgovina z živili na vogalu je bila še odprta.
Elk je počakal, da je bil par dovolj daleč, potem se je pa napotil po stranski poti na ono stran hiše. Vrtna vrata so bila sicer zaprta, a ne zapahnjena s posebnim zapahom- Elk je zadovoljno zamrmral ter privlekel iz žepa sveženj .železnih,kljuk. Mnogo jih je poskusil, prednojso.se vrata odprla. Za hišo je bilo popolnoma temno, dvorišče pa prazno brez pričakovanih ovir. Naglo je prišel’do . vrat, ki vodijo v hišo. V veliko začudenje je našel ta vrata odprta. *Najprejjsefje znašel v neki shrambi, iz te- je; prišel v prazno vežo, potem pa v sobo, kjer je videl prej luč.
Soba je bila siromašno in zanikerno opremljena.-Naslonjač ob peči je bil ves oguljen, postelja v kotu slabo postlana, na miziisredi sobe pa umazan prt. Tu je ležalo par knjig in listov papirja, popisanega z nerodno otroško pisavo.
Elk je radovedno bral: »Mož ima psa.
— Mož pokliče psa in pes oblaja moža.«
— Bilo je še več listov te vrste. Knjige so bile pa čitanke za ljudsko šolo. V kotu je stal tudi preprost gramofon z obrabljenimi in razbitimi ploščami.
Razsvetlil je sobo ter vrata skrbno zaprl, da ga ne bi kdo presenetil. Od žarke luči obsuto siromaštvo ga je pretreslo. Preproga je bila oguljena in polna lukenj. Med pohištvom ni bilo niti enega še nepoškodovanega predmeta. Na kredenci je stal računski stroj za otroke. Posebno pozornost detektiva je pa zbudil papir, ki je ležal na politi. Bila je to kopija milijonskega kontrakta,. ki je bil tisto jutro podpisan. Maitlandov razločen podpis s karakteristično zanko je stal spodaj. Elk je položil papir na svoje mesto ter začel preiskovati stanovanje. V omarici poleg peči je stala železna puščica, v kateri je žvenketal drobiž. Polegle ležalo okrog 100 pisem, naslovljene na »Ezra Maitland, 193 Eldorska cesta, Tottenham«. To so bile večinoma poslovne okrožnice in razna politična vabila, ki se razpošiljajo ob volitvah. Vsa •ta.pisma so bila še zaprta. Drugače ni bilo nobene zanimivosti v sobi. To je bilo gotovo, da stari mož tu spi; ali — kje je otrok? Elk je ugasnil luč ter se napotil po stopnicah navzgor. Vrata so bila
(Wienerme*se)
2. do 8. sept. 1928 (vrotundi do 9. sept.)
Posebne prireditve:
Tehnične novosttinHanajdbe. — Mednarodna, pristani-tka razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni aalon za kožuhovino. — Razstava živil in naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva.
Prvi avstrijski živinski sejem
(4. do; 6. septembra 19*8)
Razstava plemenske,živine. — Razstava klavne živine. Razstava konj.
>nz vizuma I	1475
S »ejmsko izkaznico lepotnim-Hitom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski .prehodni vizum se dobi , proti predložitvi-rejniških izkaznic na meji.
Znatno znižane voznine na vseh jugosl., avstr, in ogrskih železnicah, naDonavi,” Jadran, morju in zračnih progah. Pojasnila-vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po'40,.Din) se dobe pri
WIENER MESSE A. G., WIEN VII.,
kakor tudi — dokler traja lipskt jesenski sejem — pri infcnabcijski pisarni v Leipzigu, Osterr. Messhaus in vseh- častnih zastopništvih:
Maribor: Pllijaika Ljubljanske kreditne banke.
•	Prvi jugosl. Transport d. d. Scheaker & Co.
Meljska ulica 16.
.	Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast.
V KAVARNI EVROPA
dnevno krasen spored. Od 16. avg. naprej se predvaja Pat in Patachon ter Ballet Eriksen
II
!
zaprta in njegovi instrumenti mu niso pomagali, ker je bilo zaprto s posebno ključavnico. Mogoče je dete tu, si je mislil. Druga soba, gotova ona od stare žene — je bila ravno tako siromašno opremljena, kakor ona spodaj. Elk je zopet stopil na stopnice in ravno, ko se je podal nazdol, je začul nek oster zvok. 'Prisluškoval je, a vse je bilo zopet tiho.
Elk je znal dobro opazovati ter je bil uverjen, da so bila vrata odprta, ko je vstopil v hišo- Sedaj so se zaprla od znotraj in ključ je tičal v ključavnici. Ali je bil to otrok, ki se je ustrašil njegovega obiska ter zaprl vrata? Elk je bil dovolj previden, da ni svojega raziskovanja predaleč raztegnil. Kolikor mogoče tiho je šel po vrtni stezi ven na cesto. Tu je čakal na mestu, odkoder je lahko pregledal vso dolžino Eldorske ceste in še ozko pot, ki je vodila za hišo. Kmalu nato je videl, da se Maitlanda vračata. Stari je nosil breme in ko sta šla mimo svetilke, je Elk natančno razložil zele-
»0 gospodu Mditlandu?«
»Ekscentričen, hm? Ko bi še le vedet!, kako!?«
Ko je voz obstal pred Caverley palačo, se je Elk zdramil iz svojega razmišljanja ter vprašal: »Kaj ste pravzaprav, gospod Broad?«
»Deset vprašanj Vam prepustim,« se je ta veselo smejal, ko sta stopila iz voza-
»Trajni agent,« je menil Elk promptno.
»Napačno! Jaz sem privatni detektivi in pečam se s proučevanjem zločinskih* kategorij. Hočete li z menoj in popiti ča-šo piva?«
»Hočem, piti pa nočem,«, je dejal Elk. »To se pravi nočem, če bi mi ponudili gin z oranžami, ker sem si na svojem potovanju po Zedinjenih državah pokvaril želodec.«
Broad je vtaknil ključ v ključavnico svojih stanovanjskih vrat, ko mu je Flk naenkrat položil roko na ramo.
»Ne odprite vrat,« je zašepetal. Broad
njavo, ki je štrlela iz torbe. Izginila sta ga je začudeno pogledal. Vse mištee
v temi in Elk je slišal škripanje hišnih vrat. Pet minut pozneje je pa neka temna postava prišla po: poti izza hiše. Elk ji je sledil vedno tik za petami skozi ’a-birint malih ulic. Neznanec je hodil naglo, a ne prenaglo za Elka, ki se je mogel, zanašati na svoje noge. V razsvetljavi glavne ceste se je tujec obrnil, ko je bil Elk tucat korakov za njim. Obraza pa ni mogel spoznati, dokler ni zasledovani dospel do avtomobila, ki je očividno nanj čakal, ter stopil vanj-
Bil je Joshua Broad, mož, ki prodaja obročke za ključe, ki stanuje v najdražjem stanovanju in ki ima toliko časa, da se za Maitlanda temeljito interesira.
»Pojdite z menoj, Elk, premočno dežuje,« je dejal in Elk je skočil v voz. Avto je ktenil, Amerikanec je pa vprašal:
»Povejte, Elk, ali ste videli otroka?«
Elk je zmajal z glavo. »Ne,« je odvrnil. Cul je hihitanjelsvojega spremjeval-ca-
»Tako, jaz sem pa dete videl,« je menil Broad ter z užitkom kadil svojo smodko.
»Kje je bilo skrito?«
»To je ono,« je odvrnil Broad mirno. »Upam, da mi prizanesete odgovor na to vprašanje. Bil sem že eno uro v hiši, predno ste prišli. Ustrašili ste me- Slišal sem Vas in mislil sem, da je sveti Miklavž z brado. Mimogrede povedano. Vrata sem pustil odprta. Torej, moj dragi, kaj mislite o tem?«
obrazu detektiva so bile napete.
»Zakaj ne?«
»Tak občutek imam. Rodom sem iz Škot ske in mi imamo besedo »fey«, ki pomeni nekaj nadnaravnega-«
Broad je povesil roko.
»Ali ste praznoverni ali se pa ■'ulite«, je menil.
»Za temi vratmi-jemekaj, lahkoibi na to prisegel.«
Elk je vzel Broadu-ključJzIrok-ter previdno odprl vrata z naglo kretnjo, ko je Broada potisnil na-stran v varstvo stene. Trenutno se ni ničesar zgodilo. Potem je pa Elk skočil k stopnicam.
»Tecite, tecite,« je klical. Amerikanec je videl oblaček zelenkasto-rumene pare izza odprtih vrat ter sledil Elkti.
Portir je ravno zapiral svojo ložo, ko je pritekel Elk ter ga ves zasopel odrinil vstran.
»Ali lahko telefonirate v stanovanja?« je vprašal »Dobro! Kličite takoj‘‘stanovalce pod III. nadstropjem ter jim '* reci-'te, naj nikar ne odpirajo vrat. Naročite jim, naj ključavnice, poštne predale in vse špranje pri vratih takoj- zamašijo in okna na stežaj odprd. Hiša je polna strupenega plina- Ne vprašujte, temveč storite, kar Vam pravim!«
(Dalje prihodnjl5.>
Prispevajte xa spomenik Kralju Petru v Mariboru
•MM#**,
do»*to* k* W«i)«l— NHH ; raafc« to«wdU30p. Mjmanjtt anaaalt Din fr—
• Zenitne, dopleemnje In egta«
M nj iMMMANMd mM aal^MManI
anataja: eaaka beeeda 50 pj
>k Din tO-J ssa&ssal
Vse vrste moških in ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri 'J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Stanovanje
iščem obstoječe iz dveh ali ene sobe v bližini Frančiškanske cerkve. Naslov v upravi.	1544
Mala braanjerija
na prometnem kraju, radi bolezni po zelo nizki ceni na prodaj. — Naslov pove uprava lista.	1543
Sobo-in črkosllkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Rožnata foulard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17-
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Oskrbnika
za Mariborsko kožo
na Pohorju išče Mariborska podružnica SPD. Nastop s 1. oktobrom 1928. Potrebna kavcija oziroma garancija 50.000 Din. Prošnje do 25. avg. 1928 na podružnico SPD v Mariboru, Aleksandrova 35, kjer so razvidni tudi pogoji.	1539
Zahtevajte oovsod ..Večernik
NI VSEENO
katero znamko kolesa si kupite. Vedeli morate, da so kolesa po Din 2300 —. 1600 — in 1000-—. Varajte se najcenejših koles, ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEYR - WAFFENRAD
z dve letnim jamstvom.
Glavno zastopstvo in zaloga	3107
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
Citronada in Mandarinka .Patria" so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri
JAKOBU PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov.
N« drobno t
Na dobolol
XVI
MflfetKonaoGCthaihitvti	ureds^vnik	izdaiatelja	In	urednik:	Pran	Broiovliv	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskar?	itd.	(L,	predstavnik
S*t4un»k>o D e.t e I a v Mariboru.