gospodarske, obertn sk nar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 5 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol fl. 10 kr za 1 fl. 5 kr dn Ljubljani v sredo 13. jiinija I860. Veliki zbor krajnske kmetijske družbe. (Dalje.) * Sedaj je začel dr. BI e i we i s poredoma naštevati po v lastni dobiček kmetov, ne bo menda sile treba klicala to postavo leta 1808 in dogotovljenje je pre te razdelitve prepustila samovoljnosti kmetovski. S tem pa jo je napak delà, zakaj, če v takih zadevah vsakega posebej prasas močke, spadajoče v versto k m e t i j s k i h z a d e v , ki po ali £a je volja to storiti? overa ta po svoji termi dobro • • 1 • 1*1 i . 1 t v . n 1 V _ ■ _ J ^ ________• _____i J * • 1 njegovih mislih utegnejo odvraćati nadloge deželne. delo tako ? uni pa pet drugac, Pervo, je rekel, je treba, da se več rodovitne starem in tako ostane vse pri zemlje pridobi našemu kmetijstvu, da se bo přidělalo Nasvetoval je tedaj dohtar Bleiweis vec živeža za ljudi in več klaje za živino. N e k d a j je t 1768 spet bila ta zemljica dosti velika, da je redila svoje prebivavce; V y al zdaj je drugač: veliko več ljudi, veliko vec s trosko v za življenje, veliko več davkov. Pa kako si more J se 9 d s voj o m vsi pašnik dob j post d k t » J 9 k jih za ovce potřebuj delij pa deležnikom tist kmet več zemlje pridobiti, ker mu dnarja manjka, da bi si jih je ravno ta postava izgovorila so za kaj, razun t jo, naj se v en e m 1 dobrote naklonijo t ki tistim ki je kupil, zastonj mu pa nobeden nič ne dá? Naša dezela svoj kos zemlj b d e 1 uj e j Kdor ga morebiti ne more sam obde je majhna stirj. sežnjev mogli meri le 1 milijon in 732.000 oralov in 425 lati 9 in nihče še ni znajdel umetnosti, da bi jo prodal ga bo lahko dal sosedu v nájem (štant) ali ga bo pa po ki poti bo dobiček iz razdeljenih spašnikov r a z t e g n i t i kakor raztegnemo gumilastiko. Pred 50 (gmajn), ki sedaj niso za nič druzega, kakor da se živina leti je imela prerediti le 416.189 ljudi, živiti 451.941 domačih brez ptujcov, danes mora pre po njih s p P klati gnoj po cesti troši tedaj 35.752 vec zejo terpi, muhe in brenceljni jo mučijo. Da se živina na kakor pred 50 leti. Kako si tedaj pomagati v takih okolj- siti, potreb sinah, kako pridobiti več zemlje, pa ne krasti sosedom našim sirove klaje (trave) k d okoli 20 do 25 funtov najmanj ________morebiti cei mesec ne rodi to- Horvatom, Primorcom, Štajarcom in Korošcom kar je nji- liko trave cela gmajna, kamor se po 20 in še več repov hovega? vsaki dan goni. Menda je rajtenga lahka, koliko ugrizkov Prav pošteno si moremo, dragi rojaki moji, se cez pride po tem takem na en gobec Ko smo po ti poti deželi ? 300.000 oralov rodovitne zemlje pridobiti, če le hoćemo če le nismo zaspani! Toliko sto tavžent oralov zemlje nam b « J pa treba, da se ta velik dovit nerodovitne leži vobčinskih spašnikih (gmajnah), je za to gnoj Gnoja pa ni brez živine. e m lj e p r i d o-napravi. Treba Da si more ki bi se dali lahko v rodovitno zemljo predelati. Tristo- kmet dosti živine rediti, potřebuje pa več pripomočkov. Al spet tukaj zadenemo na enake napake, kakor smo tavžent oralov zemlje še imamo, ki nam mertva lezi pred nosom kakor mertev dnar. To je zaklad (sac), ki nam za- jih ravno pred potožili kopan leži, pa ga ne vzdignemo; raji revšino terpimo! Ve d J Gnoj Kako to imajo naši kmetje, pa ga Kako dru kakor da ne liko tavžent oralov takih spašnikov je bilo poslednjih 10 let vejo z njim p res razdeljenih in naši ti. Najmanj ga gré p deželi kot rodovitne zemljiša pridob- v zgubo. Postavimo, da v tej ali uni vasi je včs gnoj 1000 Ijenih ali po natanjčnih pozvedbah jih se cez 300.000 goldinarjev vreden skup pa oralov caka na odrešenje. Čudno je res to, da prežimo za povsod okoli, kje bi kak krajcar si vlovili, cr to oldinarjev t 500 gold o p o n e ecem vam, da ga ne spravijo za 500 gld. ga pa ne vidimo, ki pred nami ležijo in jih nogam svoje * • zi ravnajo. Gnoj d n o s t îca (d \ i n marnost rzej ktero vsako gnojem gnoja) se razteka po dvoriših in vine teptati damo! Duhtauio in špekuliramo, kaj bi začeli, ulicah ali pa se pogublja skoz tla v gnojniših da bi si iz nadlog pomagali, — cesar pa imamo, tega prepeka gnojni kup in mu kakor peč posuši sonce vso pravo moč ; ne vidimo. Po drugih unanjih deželah so nas v tem že kap mu jo pa od druge strani izpera, da nazadnje pripelje davnej prihiteli ; povsod so bili zapuščeni spašuiki, dokler kmet prazne bilke na njivo; tam ga pa še raztrese ali dá jih niso potřebovali, zdaj ne ene take „gmajne" ležati v malih kupcih, da gré več ne vidiš; kar je za rabo, vse je razdeljeno med Nap gnoj 9 . » 80 njegova ne pri vseh rakom žvigat. pa vendar posamne posestnike in obděláno. Pri nas pa, čeravno smo večidel na kmetih tisti rak, kteri razjeda kmetijstva, da ne tako ubogi, da nam morajo žitarji vsako leto okoli 100.000 morej vagánov žita iz tujih dežel pripeljati, pri nas smo še tuko pravi, slepi, da ne vidimo, kar nam pred nosom leži. je, ki prej, ker se tistega gnoja, ki mu ga živina na jmanj p gnoj • V V in sekreta v zgubo; dosti kmetov pa m aj o Dob Že leta 1768 (5. nov.) je bila modra postava dana, je najvecji kapital kmeto gnoj • V V da v en em letu se morajo vsi taki občinski spašuiki ki se dajo v rodovitno zemljo predelati, med svoje de-ležnike razd eliti (razpartiti) in tistim, ki predelajo svoj delež (part) v njivo ali senožet, je bilo zagotovljeno, da 10 let ne bojo plaćali večjega zemljišnega davka kakor se je poprej odrajtoval od s paš ni ka. s t e r g a n dnarja zg ubij m J s kter pri nas so gnojnisca vecidei leto za leto kmet polovico Kmetijska družba si že več kot 40 let prizadeva to kak pako odpr ) z gnoj » » N ravnati, ze skozi 17 let podučujejo al le malo so še opravile ve Al žalibog. da se ni to s potrebno resnostjo dognalo! doseći. Svetujem tedaj liko boba pa v steno zmetale. Na poti poduka ni nič več « V • />. • * Vlada, zanašaje se menda, da pri takem početji, ki »ega naj d d a r s t po izgledu parske 186 vlade zapové, da vsak kmetijsk gospodar, je kmet ali gospod, si po nauku, ki naj ima kme uci. Ce je pa taka in ce veš let na Pivki dělal v vir * da boš še pet, morda deset ogradu Gospodovem, ali će si si tijeka družba napraviti, mora v enem letu imeti pa- morebiti svest, da nikoli vec iz tište merzle doline ne , zakaj ne metno napravljeno gnoj n isce, će ne, plača 10 gld. prideš, zakaj si sam tako neprestano merzloten kazni ali pa naj se kaznuje z zapororn. Da se to naj so župani odgovorni. zg odi, zacnes raji kresati ter ogrevati sere? Z ukom. Tvoj faran polje obdeljuje, si ne boš na ćasti prav kako naj ško- Ce so take postave drugod, zakaj bi pri nas ne doval, svojemu duhovnemu uku prav nić sadii zaterl, mar bile, kjer jih gotovo se bolj potrebujemo. Res je, da kaj vec boje pospeševal. Ko bo kmet vidil, da mu res skoz takega bi mogel že vsak sam storiti, da bi ne bilo treba in skoz Ie dobro hoćeš, bo tem pripi • V al ker skušnja kaže, da se ne zgodi, in ker gove tudi njivica nje serca Tvoje duhovno seme sprejemati, ga bo bolj postave, — gré vsako leto veliko tavžent goldinarjev po taki živa vera zalivala, bolj goreća Ijubezen ogrevala, in Gospod nemarnosti v zgubo, je vendar to pomislika vredno zlasti ga bo slovil ter vsako zemice sadu v bukve pravice za- v taki deželi, ktera sama po sebi ni bogata in mora po pisal vseh kotičih iskati, kje se dá goldinar vloviti. Kar ne meril, kakor si ti gré z iastnim umom, mora posiliti vlada. Če v republikanski iu ko bo predalćek poln, Ti bo iz nj plaćilo od va-nj meril. Po tej poti pridsi do hladne spoznanja bo kmet voljan spolniti ukaz deželne go- Švajci vlada ukazuje, da vsak mora svoje pohištvo ase- kurirano imeti, menda tudi mi ne borno ne cemperca svoje vratnežev. Potem naj se izvoli v vasi pet ali šest mož kaplje sposke, ktera mora na noge zavoljo nekterih ostalih terdo časti zgubili, ako nam postava veleva, kakosne morajo kteri imajo možgane v pravem kotu in pamet v glavi, ne V V gnojnisca naš veliki kapital biti, kakor nam tudi pa v žrelu in ki dobro poznajo lastnosti soseskinih spas ne preséda, čeravno nam tudi gosposka ukazuje, kako ve- nikov in vaškega polja. Ti noj se podajo v hladnih jesen-like morajo oknja biti pri novih kmečkih hišah. Le 10 skih dneh iz vasi na prostor; farovški gospod naj gré ž let naj bo ta postava ojstro v veljavi, in naši potomci je njimi, da bo svojo o pravem času krog in krog ne bojo več potřebovali, ker bojo imeli gnojnišča in sami ti izgledi jim bojo zadostna sila. (Dalje sledi.) čerhnil; kakošen gospod dobre iz grajščine pa, da bo štrolhom ukazal jezik za zobmi der žati. Tako boste z združeno moćjo spašnik delil t koseke polja pa zedin in kmet se Ti Kmetovanje na Pivki, (Dalje in konec.) bo že pervo spomlad hvalil, koliko prijetniše je delo. Poduk se vé da ne smé tudi potem zaspati. 0 tej reći bi se lahko še veliko veliko govorilo Zop< délit to kugo pivskega kmetovanja je edina pomoc besedovanja ne vergle pod klop p as nik m pa m premajhnih posestvinih koseov (komasacija), najbolje tako, da bi vsak kmet celo posestvo kolikor moć vkup imel, če mu in pisalo, pa ker se bojim, da bi „Novice" mojega predolgega in ako bi ga tudi spre- raji le ob » jele, koliko Pivcanov neki „Novice" bere?! kratkem še nekterih druzih pivskih napak omenim prav hiša v vasi ostane. Pa ker bi bilo pretezav kaj ta Vse te skupaj imenujem slabo gospodarjenje, ki se i čega doveršiti in bi si morda kak Pivčan raji lase z půlil 9 kot v tako početje dovolil, naj bi se vsaj tako na- ki se dru ali po nevednosti ali pa po nemarnosti na Pivki ukoreninilo in sicer tako, da se najmodrejši ar » ospodarji domišljujejo biti j redilo. da bi k kmet lastni del spašnika přejel in bi ravnanju svojih sosedov posmehujejo mesto 30 do 50 mer polj bilo le 6 do 10 koscov Po Najčudniša prikazen je pa ta, da večji del pivških tem bi se ložej drevje sadilo, z ko manjim človeškim kmetov misli, da jim spodobi pečati se z obertnij kodelstvom kakoršnim koli in govejim trudom polje obdelovalo in veliko vec přidělalo orodj si bodi, celó z narejanjem ktero morajo vendar po vsaki ceni imeti. Toliko „ W ^ J . ... r v V ------------ —----- ---I----------UIUUJU * Hitio IIIUIUjU V UUUCII J/U T IJU (li tulil Illicit* i UllAil Al ugovore že slišim iz obéh straní. Na desni mi vpije izgledov imajo, da na Pivki najlože živi, kdor se ne peča pismouk: rT so idealne vese, kakorsne le vrekervniku po samo s svojo premajhno kmetijo, temuč pole g nje s kakim o anih blodijo — z veliko denarjem bi se morda dalo prekupovanjem, kupčevanjem itd., po kteri poti se v malo praviti, pa denar, denar!" Na levi se pa kmet kisi: jetih iz priproste pivške koče celó v teržaško palačo preseliti dá. Kdor pa dvomi, mu je li Bog toliko sreće odločil ali ne. si sam beraške hlače na šušmanske cevi natika. če kaJ „Toča mi bo vse pobila, ali suša vzela, ko bo sosed vendar dobro letino imel". _ ________„„w _____ „„ Res, obá enacih možganov moža! Samo da eden tudi tistih sosedov posnemati noče, ktere je spekulati mislec le na svojo mavho vse drugo prezre i drugi pa meni, da se muhe le ravno tam zbirajo, kjer se njegov duh pred njegovimi očmi iz bájte v zidano hišo prenesel in lim stare dni z lahkim življenjem posladil. Pa tacega ve moćnik hladi. Zakaj si ga tedaj raji ne zlivate v en velik čidel le spoštujejo, kadar bi mu radi kak krajcar z rok soseskin plavnik?! Zamenjalo bi se, se vé da ne ravno izpulili, sicer jim je najhuji tern v peti iu v očeh večji brez truda, pa vendar brez inžunirjev, med kterimi se ve likrat taki nahajajo, ki imajo širje in globokeje mošnje kot grešnik kot je bil farizeju colnar. kteri zavernil: „kdo bo učenosti. Al kmetovavcom bi se moralo pred v glavo vri- Kdo neki kupuje v Terstu • i • J _ i. t__„•'____J _ L ! I - I. ______ Il___1 _ II__• . . , ...y . Vé pa kupoval, ce n, da me bo marsi-bomo vsi prodajali!" er vsi prodajajo! Ce se pa niti, da to bo njim v dob i ček, ne pa v škodo. Res je vendar tako zlo bojiš, da bi kupca ne bilo, poprimi se ka- tudi, da včasi bi ložej kamen pregrizel, kot kmetu starega čega rokodelstva, da si boš vsaj za svojo hišo komarja iz hise iztiral, tako neukreten je; pa ko se pre- fooš gam naredil m priča, tkal, da da je to in uno za-nj zares dobro, ni tako slamnato streho k klop > t i da si boš sam zabit, da bi ga ne mogel preveriti. Le serenost in stano- 3inu hlače vitnost v poduku veljá. Vedi, če Ti perva, druga spodleti in če obupaš rekši: „to se pravi bob v steno metati!" nisi nič bolji od njega, ki Ti odgovori: „A, kaj bi sadil m J , naj Ti žeua doma srajeo naredi io Tako bi se prihranila marsikaka ve- jenca moke, marsikaka skleda fižola pri hiši, marsikak krajcar v mošnji. — Pa ne, tega ne, nikdar ne na blaženi prav saj ne bom sadů doživel!" i Kdo pa naj kmeta o tej reci čevljar pa čevlj Pivki! Tu mora domač pregovor veljati: „kmet naj kmetuj a s poduk om prestvari? Pac nepotrebno prašanje! Komu če je že oče k rokodelstvu obsoj Zato se poprime sin rokodelstva le 5 y kmet raji in največ verjame kot farovžkemu gospodu? Du hovnom je izročen dušni blagor ljudstva; kaj da bi jim Sinovi poljedelca so za kn druzega ustvarjeni starj prevzame ocetovo kmetijo y tedaj ujegov telesni blagor ne mogel vsaj malo odihljati serca! Bi mar ledeni kot gruden žderleli, ko bi jim se dalo na izbero: službo Božjo opravljati o tož ni m beračem ali pa zadovoljnim kmetom? Skušnja vse nasprotno bratom je pa odločena v mladosti bratovščina hlapčonov j v > ako mislite, da „Novicam* niso vseć Vaii Da vidite pomoto jpisi, Vas pri tej prići lepo prosimo, berz ko morete nož beseda biti z vsemi obljubljenimi spisi. Vred. starosti pa družtvo beračunov. Da Vam se lenoba kar ne more pristuditi ! Kaj bi ne mo«:li raji sekir in serpov ko k kraj sebe lep kup in pod pervimi noga m i dobro po telj Blaženo gospodarstvo I Večkrat sem že temu in vati, čevljev šivati, grabelj delati? Vas morajo Ribničani unemu rekel, uaj bi rezal klajo in kermil z rezaneo; pa in Teržičani z vsem oskerbovati! Bi ne mogli tudi Vi s mi je obljubil, da bo, ko pride „eizelpon". Al ta hlaponí M svojimi izdeli rentačiti iz domače doliue ter si denarcov ze zdavnej od Postojne do Pristranka, od Pristranka do nazaj pritresti ! — Pa ne, še kar mu na polji zřaste, ga Šempetra, pa ne vém, da bi bilo na Pivki že kaj drugač je sram nesti prodajat; k večemu bi voz sena ali krompirja v Terst peljal, ko bi P ko bi utegnile „Novice" komu iz med Vas ga imel, ker je tako nekaj imenitnega po nezgodi ta spis v roke prinesti, odpustíte mi derznost a kostnjači po cesti krevsati. Vidi Dolana, ki si je opertil zakaj, ker me je Pivka rodila, vém še veliko veliko Vaših v lepi reški dolini koš polen grojzdja ali češpelj ter ga napak, pa tudi vse Vaše hvale j in posne manj d nese čez Pivko v Postojno tacega po nobeui ceni ne ? fej ti bodi ! tacega pa ne, mož pa koš na herbtu! d nosti. Vse hocem povedati drugikrat. Vi pa začnite pa Dolan ponudi grojzd iz koša, ker sta stara prijatla ? rad přejme, in ko ga ozoblje i si še perste oblize. Mu ga Da premišljevati, kako bi te enake garje opulili, da bi bili ne le po enem, temuč po oběh licih gladki beli B kratko povem : Najgotovša dota, ktero že mladi Pivčancek přejme in odrasel uživa, je ta-le: spomladi, poleti in jeseni poveršno poljsko delo, pozimi pa za ognjem sedeti, spredaj se peči, zadej zmerzovati. Mož zeha in dremlje ali pa Beseda petju tobak pije ter pljuje v offlje; stara si koplje žerjavico pod (Kunee). petju v šoli. Ker daje pošteno petje mnogo koristi in hasni (gotovo rašo ter peče suhe kostí; gospodinja valja po kolenih vec od marsikake v naših ljudskih šolah ojstro zaukaza otroka ter jezlja o širokoriti sosedi, ki bo kmalo bosa ca- tvarine, na pr. nemščine po ter do slovenskih, celó rotai . _ .. .... ____. 1____1_ • V, V « . • v , « v , ....-x ratala, ker ji ni hotla pešice soli posoditi. Ko ogenj po skih krajih, ki samo uci učitelje in solarje cas tratiti), toraj gasne, se dremljač vendar predrami i da gre kos hruške, ki na vertu iz tal žderli. To je navadno delo, ne rečem, da povsod, po se tisti zasluži, da se vpelje v šolo. Kar se otroci naučé peti v T i • r__l i_____i • « • « v, t( •, i i% šoli, bodo kmali znali domači ljudje in vsa fara al vendar v veliko hišah. Kolo Kakosne pesmi pa se imajo učiti v šoli? P vrat se le redkoma sliši, sosebno pri tacih, ki se štejejo med boljake. K večjemu se vsede k njemu mati zvečer prek ognja, kadar začne oče roženkranc sanjati in teta odgo-varjaje derdrati, kakor mlinski kamen, ko vodotoč pod kolom pojemlje. Pa vendar nisem še slišal duhovnega očitno gra- pom Da za morem ev (tekst in vižo). Beseda mora biti odgovoriti, razkrojim pesem v besed m umevna (zastopna). Pevec mora vediti in razumeti, kaj govori, od česa popeva; znati mora vsake besede posebej in pa tudi spi m jati take molitve; morda nikdo ne vé, da Pivčani znajo, al pa morda vse po tihem opravijo pri spovedi tako ktero bse d ga pesern Ako ne razume tega, gocasno in pa mu bode petje tonj, ker se pevec sam ne mora pa ker po tihem, zato tudi poboljšanje na skřitem ostane, ogrevati in unemati, se manj poslušavci. Toraj naj imajo živeža otročje, in sploh ljudske pesmi prav domačo, znano besedo, ni > Spomlad jih nekoliko spet oživi, pa orodja ni, denarja — jim tudi ni škratelj prinesel. Zdaj dirjajo ocitne proste misli brez umetnega prikrivanja in prenašanja, kakor mravljinci, kadar si jim kdaj mrav- sicer so neumevno, nezastopno za pevce in poslušavce prazno vertoírlavi okro^ TWilir^luri w,». "ft, .»M.«»«. .... v. , .J...V,., ..M«». J..........J ljiše s kropom polil, iskaje ta kolesa, uni krampa, tretji zijanje in donenj otike ali spolovarja orača; nemara več kot k adventní zor Beseda bodi korist Pevci ali poslušavci morajo nici jih roma v farovž denarja na posodo prosit, in kdor je imeti od pesmi kak nauk, opornin, sploh kak dobiček za najmanj dobil, tisti je največji žakelj plesnjevih dvajsetic v d gospodovi omari vidil, al gospod „znajo macku dlako ali za telo. V šoli namerja vse podučevanje samo na korist in to je zahvala, ktero farovški gospod doživi, hašen; tudi pesmi imajo biti koristne. Ni lahko bolj neslane Nemarni pa ne spoznajo, da bi lahko ves tisti denár zdaj in bedaste reci kakor je ta, da se šolarji dostikrat v f uce v žepu imeli kteresra so Vipavci in Kraševci mesca véli pesem brez nog in gla Vsak » • telj v yj ituvil^ niviv^u ou ▼ ip« » vi in uuv » vi mvuvu » vu- i------- "" ■ " . » kega serpana in kimovca iz Pivke čez Razderto in Seno- pesmi v šolo vpeljuje, predragi čas ubija ki take prazne žeče odnesli. So namreč nekteri tako okorni, da tisto malo polja, ki ga premorejo, si ne morejo sami obdelati, ker ho-čejo vse v največji vročini ob eni popoldan storiti. Košnja Vsaka pesem za šolo naj bo tedaj korist na to ali uno stran žetev, mlatev Najbolj se imajo učiti primerne svete pesmi, da vse en dan. Zakaj pred kot jutri ne sme zbujajo, množé in uterjujejo svete občutljeje pobožnosti. žeti, ker je en klas še zelen ; košnje ne sme do pojuternem Zakaj sola brez prizadevanja za pravo keršansko življenje, odložiti, ker bi mu kobilice čez noc ravno vso travo po- je strupena jama, iz ktere hlapi čemer lahkomišljenosti ? in kaj bo snopje do pojuternem čakalo v lupi? kdo kuga nevere. ne pride li čez noč ogenj ter povžije s slamo vred Pa tudi posvetne pesmi naj zbujajo in spodbadajo k > t/ , Il V pilUC II \j\jiA 1IUV U^VUJ Ibl JJUVKIJ*/ O D1UIHU * 1 VU » " »v.v.. f vu . v « m v p" "J r* tudi zernja! 0, se vé da, zato le naglo Dolank na njive, čednemu življenju. Hvalijo in povzdigujejo naj kerščanske Vipavcov in Vipavk v mlako in senožet, Kraševcov pa v čednosti skedenj; oče ; ucé, opominjajo in svaré naj neskušeno pa živo pa se sprehaja od delavca do delavca, kakor mladino; grajajo in černijo naj hudobije in greh; vsakdanje kak grajsk vavpet, mati pa mesi in kuha od jutra do ve- delà in opravila naj obračajo na dobro; naj množé in žlahné cera in od večera do jutra, to če reci, vsak dan 24 ur. nedolžno veselje in zadovoljnost. Kaj bi ne mogli Pivčanje mesca rnalega serpana sami po- Amed posvetnih šolskih pesem so v oziru umevne kositi doma v dolini ležečih mlak in travnikov; vélikega in koristne besede gotovo najboljse pesmi v bukvicah: reži pšenice, ovsa, prosa in ajde, serpana požeti ječmena, kar vse zaporedoma dozori, da uimaš dneva žetevjo; kimovca pa i ti v senožeti na n odloga med gore, Sola I ep ega petja" pri Leonu v Celovcu. Vecidel so narejene od moža, ki ni samo teoretikar, temuč tudi skušen in potem v dušni pastir otročičev in odrašenih ljudi, ki tedaj vé in pozni jeseni in pozimi namesto za ognjem zmerzovati se v zná, kaj je mladosti najbolj potreba. skednji pri nasadu greti? Pa kaj, saj še ni dobilšen kerme Zeleti mora vsak previđen prijatel naše mladine, da blagu pokladati kakor ljudje po svetu delajo. Najprej mu se začnó v šoli popevati te ali saj tem po duhu in besedi navalí v jasli sena ali detelje, če je ima, in ko se blago enake pesmi. Ne vém po svojih mislih, kakošen nauk tega naživi in ostanke podse zmeče, mu nakopiči slame! j kakošno hasen če imeti dete od pesmi „Metuljček", „Zibka * n Ako ga prašaš: zakaj taka? Ti odgovori: naj- se moti Save" in enacih takega zapopadka? s slamo". Se pa res lepo kratkočasi; zakaj čez uro je ima Zdaj še nekaj od nape va 188 p se g d e v a j P besed to je bcutljeji. Toraj mora biti napěv prii f vesele besede morajo imeti vesel napěv za V v z b oj i besedi, lostne pa Nap brez posebnih glasbinih umetnij, igrač in zvijač, kolikor je moč v polnih, cel i h glasih, kakor jih nahajamo pri do- Pes mai bodi za vse ke kraje, ne pa zalostneg samo za Ijabljansko škofijo. Separatizem v splošnih ia potrebnih zadevah je gerda reč; y se itd gerši je človek bodi v otročjih pesmih vselej prost in lahak ki ga je kr in S a pospesuje V ti nad V • naj tedaj po in zedinijo vse solsk • V po vsem Slovenskem; vzajemno naj v se brosluhih ljudéh, ki se nikdar Taki prosti napevi ne mučijo učenju, ker jih enekrati ponovlj niso nalašč učili peti si pomagajo in vzajemno se podpiraj Sloga jači, ne telj ne ok pri nesloga T i s k a n j tlači ! uhó lahko obderží. Zra ko sne še celó bolj kosmato pa tudi vikšajo veselje do petja Pes bode koristna in dob y težki napevi manjšajo in grené V « tel j u in otrokom treba vsako leto spreminjati, kakor se naj se odloží kako leto, da in je ne bode na vse str god z drugi mi In iz tega namena bi se mi najpametneje zdelo, da zače-njajo otroci v šoli najpred kake prav domaće sploh znane šolsk tem knjižicami, kar je velika velika napaka V času naj se zbira tvarina po vseh slovenskih kratke pesmice popevati, potem naj se druge bolj neznane. V se le preselij krajinah. „Sola lepe petj bode v oziru besed ua Nap bod tud k © duh Narod se (samo da se ravnamo po gori danih vodilih) poterjena gotovo večidel vsa. Prav za rabo so tudi besede nekterih loči od naroda po telesuih in dušnih zmožnostih in Iastnostih pesem iz y pa tud po petj Kako se odlikuj Petj talijansko od 5? I n Drobtinc y r> Ahaceloovi h 9 C v e k o v i h (P nemškega f Tako se loči tudi pravo narodno (ne novo po protnikovih u í Leonu v Celovcu), „A. P H. Ničman-u v Ljubljani). ) slovensko petje od nernške bliža se pa slovau Med ljudstvom se nahajajo tudi še marsiktei pr lepe skemu in talijanskemu Kdor ne verjame, naj posluša st slovenske pesm y in viksi v Zr te in posvětí m izročujejo pesmi. Take naj se samo zapisujejo in pr In ta se če kmalo resnice mojih besed i n vo potřeb j e g o v i h d so nam pa pesmi od vsacega st i n d duh mora veti iu duti po vsakem da so vsi veseli iu napevu, potem bode lahak in mičen našemu ljudstv ki opra maknj Te so ljudem tako ljube kadar ktero čujejo peti ne gori ravno za skakav napeve Dajte nam tudi tacih pesem v prosti in podučivni obleki v serce segajoce i Primeri na priliko napeve )i Pastirska noc tri « Ure or m las" y » in cincavice, an kakor nas uče vse narod notah perve) „Juterno Sabote večer", „Večer". pak ljubi mecje, kmalo bod viže. Nap druire napačne popevke izmed ljudstva poginile. ■ Aha o nati s nj v notah po „Drobtincah". v čelnu", „Soli lepega petja" naj se obderžé, samo da so za y y n IZ V Šole lep Petj u y » » Lahko kako rabo, posebno še tišti, ki so že samo tamo kaj bolj ke Riharjevih pesem vse stare cerkv.ene in perve znani in med ljudstvom razširjeni Kdor koli ima dar narejati proste in narodne napeve, Te in enake napeve ljudstvo jako rado poslusa in naj jih delà taki pesmam y ktere še nobene » napeva ni popeva Tukaj opominjam posebno mlajše gosp. učitelje, ki so med ljudst zavolj nemške odgoje si tudi sluh že poněmčili, naj se ti ali uni pesmi majo ali pa takega, ki ni za nobeno pravo rabo. Tudi iz vzeti uapevi se dostikrat prav priiegaj varujejo v šoli dirjalastih, jodlarskih in nemško-mehkužnih Vsak naj delà in storí, kar more: kamen h kamnu napevov, ki se nektere stavke pred oddihljeji in proti koncu palača, žerno k žernu pogača! Kdor če, eno leto mnogo večidel v pol glasih plazijo in končujejo. Te baže pesmi stori. so težke in ljudem ljube ko tern v peti. Še ene pesmi jako pogrešamo na Slovenskem, čeravno Besede „Sole lepega petja" so zares vse hvale vredue, nekteri iz „Drobtinc" jo imajo po druzih deželah pesmi papezeve Cesarska in se jako priporoča, kar je prav; zakaj pa „papeževa ni ne tako pa napevi. Ahacelnovi, zmed ljudí vzeti so prav dobri; dosti pa jih je v njih tudi kdar? Kakor je cesar perva svetna oblast deržavljanom, zveriženih in ua besede samo priklenjenih. Tù bi tako-le je papež katoliškemu kristijanu perva duhovna oblast na svetoval: Otrokom naj se zápoje napěv pervi (vsaka pesem zemlji. ima po vec napevov), potem drugi po versti. Prosto uhó otrok bo kmalo zvolilo najlajši in narodniši To pa očitno govorim To so moje proste misii o petju in o pesmarici šolski y da tudi drugi svoje misii raz napěv, ter ga bode med učenjem že po ljudsko ogladilo. Zápoje naj se, na pr., otrokom napěv pervi od „Sabote ■ ■ ■■ _ da odevaj » Više očí y više vidi Komur je to kaj mar y naj y večeraj potem pa se drugi in tretji, in svest sem si se jim hoče pervi najbolje priljubiti, ker je prost in na-rođen. Kadar najdeš pri eni pesmi več dobrih napevov, zapamti si, bodeš ga lahko rabil pri druzih pesmih, ki ne prime pero; naj pové kaj v pojašnjenje; rad hočem odsto piti od svojih uiisel, ako se mi dokaže, da so krive. V. Lah. katehet. bodo imeli prilicnega napeva. Opomniti moram še to skušeno resnico. Slovensko prosto ljudstvo gleda in meri pri pesmih skor samo na besedo, veliko manj na napeve. Tega se lahko vsak dan prepričaš. Tersta Aleksandrijo. (Dalje). II. Prijetna je vožnja po morji in hvala Bogu, tudi spalo bi se na barki prav dobro, ko bi v majhnih sobicah ne Toraj je zares treba gledati pri izbiranju pesem na bilo tako zagatno, ako bi bile postelje le nekoliko bolj pri- y verzimo jo umevno, koristno besedo; ako té ni v pesmi iz šole, če ima še tako Ijubko vizo, ali pa podtaknimo pod ta napev pripravne besede. To so poglavitne vodila pri izbiranju pesem za šolo v krog Tebe, srečni popotnik, in ne kako oziru besede in napevov Da bi vendar ne imeli učitelji toliko skerbi, zbiranja treba napraviti in zgotoviti „Sols ko lezne in ako bi ne bilo vse tako osoljeno. V tem ko ležiš v svoji posteljci bo ti škodovalo, če se 12. grudna dobro odeneš rahlo te ziblje ladija in ti oživlja v spominu preserčne čase, ko so te stara mati še domá zibali. Nekteri ljudje pa imajo posebno mehko serce; njih občutljeji so od natore in poskušanja, je treba napraviti in zgotoviti „Sols ko bolj blagodarno previđeni kakor navadnih ljudi. Kako srečno pes mar i co", v kteri bi se nahajale za šolo in življenje se pač gotovo počuti v svoji kletbici taka mehka duša! veliko od morske bolezni. terdo sklene oči in si prilične pesmi. Osnovati se pa mora prav skerbno iu previduo stavim samo te opombe: y toraj Terpí ^^^I^^^H^^I^^^^^H^H zamasi ušesa, da ne vidi, kako se ziblje ladja, in da ne čuti, kako zunaj hrupé valovi. Taka samota mora biti pač žalostna: zunaj je temna noc in tudi po dnevi skoz luk njice le malo svita v te izbice pada; mašina poje neprene homa eno dolgočasno včasih smo tudi kakošno „zdravico" v slavo dolenske terte zaslišali; le no tra nj ska stran je bila deseta hči, na ktero vižo J kolesa v eno mer šumé in se so se domaći pěvci redkokrat ozerli. Pa tudi po golih kra-verte, ladija se ziblje mocno naprej in nazaj in će se silno ševskih gričih se milo petje slegurja razlega ; tudi tam zažene, rožljajo vsi kozarci, sklede in okrožniki in lesovje kjer ojstra burja piha, umetnemu pevcu pripravnega gra-stoka in poka, kakor da bi ga v vsakem hipu imeli raz- diva za domaće pesništvo ne zmanjkuje. Take misli so nas sprehajale, ko smo Vilharjeve pesme prebirali, ktere leži v SVOJI misli krušiti valovi: člověk pa znabiti še, če ga že to pretežko ne stane, in misli na some so ravno kar v prav prijetni podobi na svitlo prišle. posteljci, in tudi v dnu morja, in znabiti, ce ni ravno prevec eteriške natore, Naš notranjski pevec pravi, da so njegove poezije rastle žalostilo misli na dobro kosilo in na sladko vince, ktero „na skalnatih tleh", da svojega Pegaza ni tirai na „visoki zdaj zunaj njegovim tovaršem v kozarček berli, in ko y zarci rožljajo in vilice in noži ropotajo y in znabiti y ce se vse zoper našega prijatla zarotí, mu v tem trenutku pade ravno na nos prav grenka, slana kaplja, živa podoba Tantala! Olimp", da se ne hoče primerjati ne Vodniku ne Prešernu da je le nabral nekaj domaćih cvetic. Zdaj nam popisuje puste ÉHHH^H^HÉHÍÍÉH^^H^H^^H golicave Krasa, glej, on je zdaj lepote pivskega kotlića ; zdaj stare pripovedke svojega rojstnega kraja v novi pesniški obleki Slovencom v pokušnjo ponuja; tudi revam svojih Take in enake misli so me navdajale, ko rano druzega rojakov glasove svojih strun posojuje. Vilherjeva beseda dneva naše vožnje pridem nad strop. Mornarji so ravno je sploh gladka, miloglasna, olikana, in za speve kaj pri- vse umivali in z dolgimi koraki hodil drugi kapitan je med njimi gor in dol pravna; njegove verste so večidel kratke in se dobro uje- v poliman plajš zavit in očitno zlo ne- majo; on ne rabi visokoletečih nerazumljivih izrazov, temveč jevoljen zato, ker je ponoći deževalo in straža v dežji ni ekozi in skozi si je prizadeval krepkemu domaćemu duhu najlepša reč na svetu. Popotnih tovaršev še ni bilo no- vstreči. y benega viditi, in je bilo tudi še pokazalo izza dalmatinskih prezgodaj: solnce se še ni y gora. Ti, moj ljubi bravec, znabiti misliš, da sem nalašč zavolj tega tako zgodaj ustal, da bi vidil na morji izbod solnca in da bi ti ga potem popisati zeru Svoje pesme ločil je v tri verste, namreč: lirične balade iu basni. Med pervimi jih je dokaj, ki jih smemo najboljšim v slovenski literaturi prištevati. u y n Lipa u Na goro", bodejo povsod moćno dopadle. Pesmi: „Na je > 55 mogel. Gotovo, to bi bila lepa reč iu mika me posnemati Mi le želimo, da bi gospod izdatelj, ki se je tudi v glas- kerdelo naših pisateljev in ti celo peklo solnčnih žarkov na benih poskušnjah, kakor v „mili lunici", svojim rojakom ■■■■ natepsti, ako bi se ne bal za tvojo zdravo glavico prikupi!, pripravne napeve za imenovane pesme zložil in še bolj tvojega pomilovanja, da ponavljam tako starino, tovi smo si, da jih bode kmalo narod popeval. V pesmih Kalcu" so ondotni kraji prav lepo popisani. Ponoći smo se bili dobro vozili, in zjutraj smo bili Kras in „na vštric Splita. Peljali smo se memo Lise in Kurcole, med Tudi med baladami najdemo mnogo zanimivega. Kaj lepo in prav v prostém slovenskem duhu izpeljana je znana narodna povest o „Topolu", kteri se materi Božji ni hotel Lagosto in Pelagozo. Dalmatinski breg od Dubrovnika naprej stopi bolj na zad, in breg in otoki, memo kterih smo se peljali, vsi imajo eni in enaki značaj: proti zapadu so priklanjati. V nekterih poezijah kakor „Šiien tabor" (ne viditi skalnatí in opušeni. Silni tabor) „Perstan", „Bogomila", „Jovana", „Jurko" je Drugi dan je bilo že več tovaršev iu tovaršic pobitih cr » Vilhar prav srecno značaj serbskih narodnih pesem po in klavernih; sicer so še prišli na dan; govorili pa niso snemal. Kar zadnjo versto namrec „basne" zadeva, se veliko več in tudi niso bili več tako strašno korajžni. Vreme nam dozdeva, da nekterim naravna osnova pomanjkuje, da je bilo prelepo, solnce je ze bolj grelo, nebo je bilo jasno. Od deleć se vidijo ćerne gore in okolice kotorske. En gospod iz družbe je imel strašno jezo na kneza Danila in je černil njega in njegove hrabre gorijance in perjance od deleč tako, kakor mu je ojstri jezik le dal. Ce je knez Danilo tisti dan po južni dremati hotel, so ga gotovo težke sanje motile, ker mu je bil tako blizo kervavi sovražnik. Znabiti je res, da osa ne pika piškavega sadů! so uekako nerazumljive, prisiljene. Tako na pr. „Smreka" str. 134, kjer pevec od sebe pravi: Sanjal sem pod lipo, Da sem smreka mlada; Ker sem bil še majhna, Bil (?) bi zrasla rada.... spada med šaljive „fantazije", in ni vredna imena n basni u En drug gospod pa je od veselja otoka „Pelagoza". cepetal, ko sliši ime y Ne oberne vec ocí od pustega skalovja ki se tako imenuje in ki v sredi jadranskega morja leži, zadnji otok in meja posestva našega cesarstva. Kdo vé, kaj je vžgalo tako našega gospoda tovarša : ali ga je zgra bilo lepo ime, na pol gerško in na pol mitologično, ali so se mu križale v mozganih precudne ideje od druzega Mon-tekrist-a, ali ga je osupnilo modro obnebje Italije, čista ki je iz Rimskega sčm pihala; Bog vé, kaj ga je Saj mi nikakor ne moremo stakniti zerna resnice, ktero bi v tej smreki ticati imelo. Enaka se nam pri „Zlatu in smoli" stran 136 godi; tudi najostrejši moralisti in zaniče-vavci zlata bodejo enoglasno zoper umazano smolo protestirali ktera se babaje prederzne reci : „Pol libre slabe smole Cloveku več koristi, Ko vse germade zlata In vsi djamánti čisti!" Mi smo terdne misli, da je v literaturi raznih narodov sapa, očaralo? „Pelagoza, Pelagoza" tolikanj prekrasnih » basin u nakopičenih, ki imajo še dan r> presladko ime ni omolk današnji tako veljavo, da se pac pevcu ni treba bati y da nilo na njegovih ustnicah. se mu bode pomanjkanje izvirnosti očitalo y ako iz tega Tukaj y na meji avstrijanski, smo djali zadnjič domo vini slovó. Na gorah krog Kotora je gotovo še ležal sneg, zadnja priča domače zime; pa zdaj je tudi domá skopnil sneg, movina je zmiraj najlepši kraj ! zelené gojzdje in trate, evetè vigred do (Dal. si.) Pesmi M Milic v Ljubijan 1860 Nova knjiga iva Vilharj nevsahljivega vira človeške modrosti zajema in svojim brav-com kako staro „basen" v prijetnem novem zlogu pové. Najimenitniši pisatelji so radi po Ezopovih fabulah segli. Odkritoserčnim tem opombam pristavljamo serčno željo, da bi se cvetlice gosp. Vilhar-jeve po celi Slovenii prijazno sprejele v spodbujo verlega pevca, ki nam na poslednji strani svojih pesem še dokaj lepega obeta: r> Natisnil J. Rudolf Ce bodo vam vstregle In segle v sercé, Bom drugih nabiral, Še lepših ko té". V slovenskih pesmih so se dozdaj le bolj imenitnosti gorenske strani razglaševale; že mnogokrat se je veličastvo naših planin ali rajska lepota blejskega jezera prepevala Dopisi Na Dunaji 9. rožnika. ■■■■ ^^■ppB B. v tej osodapolni dobi ie mi Kranjci mogli; Ni ne res , da bi Slovenci molčati ni ne res, da mi nimamo nikakorsnih potřeb, in da nam je vedno le križem roke deržati ter dobrovoljno pričakovati, kaj da že pride; ni ne res, da nismo narod, kteri ima svoje pravice, svoj dom, svoj veljavni jezik, ampak da smo obsojeni pobirati le drobtine, ki drugim padajo z dobro obložene mize njihove omike. Nak! Mi smo narod, narod častitijiv, z vsemi svojimi lastnimi narodskimi pravicami in potřebami, kakor jih imajo dru£i to živi uarodi. Ni se bilo nikdar in nikoli dozdaj očitno slišati strašnega povelja: slovenski narod je nehal biti!" Lastna zavednost, 55 posebno tudi cesarjeve besede: 5) lastne potrebe in dobi in ima vsak narod svoje" nas sedaj silijo in morajo, da si zlasti v tej dobi to dobro k sercu jemljemo in da se vsak prav živo kot rojaka tega naroda spozna (vsaj čas je že!), da tako delà, s sveti poinaga iu tako kolikor toliko k blagostanju s v oj e domovine pripomore ♦ Sedaj je tudi čas zato, ker se deržavno svetovavstvo po-svetuje in ker ima željo in kaže terdno voljo, pravo terdno podstavo vse m u v našem cesarstvu napraviti in tako zlesre v korenini ukončati. Dandanašnji je pa tudi očitno mnenje, ljudstveno mnenje silna moč, na ktero se celó veliki vladarji opirajo, in zlasti časniki so pomoč- v se naglo vse zve po niki vzajemnih pomeukov, po kterih se mankljivosti lahko popravijo, dobro pa podpira, da pride v varno zavetje. Tudi drugod se jako živo gibljejo, iu der- žavnim svetovavcom razodevajo to in uno, kar je treba. Nemško časništvo je za svojo stran že tudi to očitno iz-reklo — vsak pa le, da bi vodo na svoj mlin obračal. Tudi deržavni svetovavec kranjski grof Auersperg, kakor je bilo v „Avstrijauki : u ■■■■ » mmm^mmmmmmmm* naj ga podpirajo z dobrimi sveti, in mu naznanijo vse odkritoserčno, česar dežela in narod potřebuje. Ne bilo bi pa prav, kteri brati 5 je uek domu naznauiti dal y y marveč bilo bi še celó pregrešno, ako bi le nezadovoljni s svojim lastnim blagostanjem, terdi v svojem egoizmu brez ozira, brez serca za narod in njegove potrebe, gledaje le na svoj lastni dobiček kričali in pisali: Je že vse prav; tako kakor je bilo, je najbolje; le enmalo 5? manj davkov; narod je z vsem zadovoljen . Tako besedo-vanje bi bila huda zmota — huja od perve! Na narod je treba gledati, ne pa na posamne ljudi; saj skušnje učé in zgodbe od nekdaj pričajo, da se s nasprotuim ravnanjem narodu krivica godi, da hira reveri sužnik in da mora sled-njič žalostno poginiti. Brauiti se ima vsak svojo pravico, in dolžnost je tudi za ohranjenje svoje skerbeti! Z najgeršimi imeni se pitajo zatiravci narodov, z najlepšimi pa se čislajo rodoljubi in vsi tisti, ki so po svoji moči za duševuo in materialno povzdigo svojega ljudstva skerbeli. Tako zdaj biva tukaj mož častitega imena, kteresra volj njegovega celó Dunajcani za-resničnega, pravega domoljubja občudujejo in prehvaliti ne morejo. In ta mož je, z veselim ponosom jo rečem, slovanské kervi! — Slavnému grofu Antonu Au-erspergu je sedaj lepa priložnost dana, brambovec biti svoje slovenske domovine. Ker na deželi živi, mora dobro vediti. da — razun drugih potřeb, ki jih ima dežela v y mnogih zadevah — skor vse to tudi za njegovo domovino velja, kar pismo iz Krakova razodeva galiciškim deržavnim svetovavcom. Naj bi nam pokazal, da se zavé tega, kar je pisal leta 1849 v predgovoru k narodnim pesmam iz Kranjskega, ki jih je tako izverstno v nemški jezik pře- stavil 5 reksi: „dass die grossen Fragen y welche die Mensch heit jetzt bewegen, nicht ohne Mitwirkung der mâchtigen Slavenfamilie nach ha I tig zu losen sind"; saj tukaj ne gré zato, cesar posa mezen člověk želí, ampak kar terja naroda! Vsa pozornost slovenskega pravica c e I e g a Od ljudstva je tedaj obernjena sedaj na-nj svetovavstva še ni dozdaj nič posebnega znano, razun da je deržavnega po tehtnem pričkanji d d posebnemu odboru izrocilo in pa da ga tu ljudstvo s posebni velikim upanjem spremlja. eseljem in žive znal jeco obsoj ? Morivca Šmidt-a so za vse dní v težko ječo obsodili, ker pregrehe svoje ni spo-pomočnica in ljubica njegova je za 4 leta v težko y sestro njeno pa so nedolžno spustili. Vendar bo še višje sodništvo svoje izreklo, in potem bo, kar bo. 6. dan t. m. je bila tù silna nevihta s točo in dežjem da davno ljudje take pomnijo. Vendar meuda ni škode na polji, ki dobro letino obeta Iz Gorice 4 junija F. V poslednji dež je polj Že močno zaželj 5 posebno senožetim zlo ustregel Ohladil je pa tudi zrak toliko, da je hlad berž ko ne škodoval svilodom, ki so v tretje spavali. Tudi je toča v Berdah, na sv. Gori in prek Čavnja manj ali več potolkla ter je mladju zlo škodovala. Z velik r čez S tri zadnje oboke položili, in kmali delom pri mostu smo pri kraji, ker ravno doveršujejo (sklepajo) Od bor Korm do Ločnika so ze šine Goričani slišali železnega konj perhati. Sredi julija bo tudi most čez Tali ter cela železnica od Vere mesca septembra pa do Nab d imento dodelan Soče je končana doveršena. Z delom y na tukajšnem kolod so nekoliko prenehali ker ji na tanjenih razrner za poslopja postaj I Nadjamo K o r o š k y da bo železnica Že veliko se • V 8J k J reda pomanjkuj tudi prek Soče r govorilo o napravi tukajši P lep U Gotovo je zdaj da j že matica za ujo h in da tukajš soseska daruje v ta namen 4000 gold za ujeno popi in 2000 gold, za ucne pripomocke. Nadjati se je, da bo ta šola deželnim potřebám primerno osnovana v 3. razi ke se že zdaj kakih 10 let |/.>i««v.iiv vunu » U11U ^ I\ 1/1 n U Lá\J iàVl ti, £\ urvi 11 1 \J 1U V edu nižje realke, zraven zapovedanih uaukov tudi k m e t i j s t zlaga Teg nauka se udeležujejo tudi solski pripravniki. Z Bogom Iz Buj v Istri 7. jun. V. F Upati je, da bodo • V y ker ejci tudi letos velik dobiček imeli s svilo kolikor se do zdaj vé, gré vse prav dobro tukaj prej kami Akoravno je bil od začetka maja in je tudi še zdaj kakšen iloprejke, vendar ljudje se ne to dan zeló zijo neugoden za , da bi jim šle pod zlo. Po čim da bodo letos kokoni se zdaj še ne more povedati, ker je navada, da še le 19 dan Kop • % junij to je y (Cap na praznik sv. Nazarija, se jim v d istria) cena določi. Seme isterskih (pa se najbolje ponaša cervičev tudi krajnskih in stajarskih) tukaj in tudi na Laškem; kitajsko in indiško seme, za ktero so tisuč in tisuč goldinarjev potrošili, so pa vecidel povsod zavergli. Kitajske in indiške sviloprejke so berž po izva-Ijenji začele hirati; zatorej so jim, kjer so jih imeli, na vso to" 5 nosili so jih iz izbe v izbo na gorko moc stre so jim kurili, al vse ni nič pomagalo Naše peci iloprejke so pa tako udomaćene kakor tukajšni ljudje; preterpijo vsako , in se povsod dobro ponašajo; zato so tudi letos že vreme Lahi tukaj in kakor smo slišali tudi v Ljublj in okoli Celja da bodo galeto za seme kupovali. Povsod naj se tedaj gleda, da se dobra in lep galeta pote je upati, da se bo najpred bolezen odpravila za seme odbere Le tina pri nas dozdaj še precej dobro kaže, ako Bog polj y tersj in oljko obvaruje kakošue uíme; al bati se je y ne bi tudi letos toča in suša škode ne ktero že v mnogih krajih tožij da pravila, zoper Iz Kranja 9. junija J. V Marsikaj Vam imam danes povedati. Pondeljek teden so zasledili tukaj p m J bauk P 100 gold. Přišel je namreč neki clovek iz Men g y po domače D imenovan y V go stivnico k Jurju ?,v kotu", ter prosi gospodarja, naj mu menja bankovec za 100 gold. Ko mu ga menja, pride in prosi, naj mu še za tega majbnih pride gospodinja zraven, kteri se kmali z drugim bankovcov dá K sreči * Lepo prosimo nam to berž na znanje dati. Vred. s 191 to čudno zdí, da ima neznani clovek toliko bankovcov po 100 gold. V tem, ko mu rečejo, da so poslali bankovec drugam menjati, ga nesejo k gosposki na ogled, ki ga berž za ponarejenega spozná in lastnika zapre. Iz- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. V drugi seji deržavneg svetovavstva je perva ni hotel nič razodeti, kako in kaj ; potem je vendar toliko povedal, da še berž tisto noč so se peljali na D. *eš, pa niso nič našli. Dolgo je terpelo, preden dom Men je D. obstál, da ima bankovce od Anton Kušlana iz Cerk gosp. nadvojvoda-predseduik zboru najpoprej na znanje dal da kakor sta ogerska svetovavca grofa Appony-i in An-drassy v pervi seji za svojo stran govorila drugih svetovavcov iz Al ker bi utegnilo to j y želí se več drugih d dolgo ezel govoriti za svojo terpeti in morebiti tudi raz- nice, ravno tistega mlade malarja in podobarja, ki je bil že dvakrat v preiskavi zavoljo ponarejenih bankovcov. Zdaj majo vtretjič; preteklo nedeljo so ga zaperli. Bankovci dražiti slogo in bratinstvo različnih narodov cesarstva prosil predsednik gospode, naj opusté to ? Je kar se je tudi ga zgodilo 5 le tako dobro speresom p novanimi „vodními znamnji" je tako ponarejeu ki so dosti bankovcov po 100 gold, v rokah imeli tudi papir s tako ime- da tergovci HV pona- šamo to je želei škof diakovarski, gospod sr, naj se saj njegovo ime in imena vseh Strossmaj | tistih njegovih tovaršev, ki so besedo poprijeti hot zapišejo v protokol, da jih dežela zve. Potem so bili rejenega niso koj na pervi pogled spoznali. 4 take bankovce, ki jih je naša c. kr. kranjska gosposka dosihmal v roke dobila, je berž na Dunaj banki poslala. Pravijo, da je po- narejavec k ljudem kakor v „štirou zboru na natisnjenih listih stroški v prevdarek izročeni ki so določeni za prihodnje 1 hišo, cesarjevo pisarnico, deržavno ? t 1861 za cesarjevo rcjal banko ' hodil in jim za 20 gld. po 100 gold. Kaj je v tem resničnega in zbor 5 zavno svetovavstvo, ministerski ministerstvo notranjih oprav in za ministerstvo pra- vice. Po opi edu bi se ogel k o d d el e k teh koliko takih ponarejenih bankovcov je ze izdanih j bo dalj sodniška preiskava razodela. V kratkem ste se , dan p. m. je mlad in přemožen kmet težak voz z dvema konjema peljal iz primerile „na gaštej d nesreći. 31 stroškov posebnemu odboru, ki šteje 7 odbornikov, poprej v pretres izročiti; al grof Clam-Martiniz se je potem vzdignil in v ? dolgem govoru dokazal, da najbolje kaže, ako se izvoli za to opravilo odbor z 21 odborniki, ki naj pre K ra nj » gaštej" in namesto da bi bil po stermetn klancu vzame to pretresovanje in po voj volji azdeli to delo svojima konjic privošil pripreg m J je neusmilj med manjši odbore. Zop ta predlog so govorili baron pretepal, dokler uboga živiua ni pritirala voza na verh ga Gehring i grof Hartig in še nekteri s tej Ond je na stang nekaj popravljal, in v tem, ko se zadej za konjima pripoguje, udari en konj, se včs plasen predio Nostic drugi ; z a Clamov ar ts pa knez Salm, žl. Mailáth, grof Andrassy ? grof Auersper cr © in V se grof nektei drugi Sklep je ob po poprejsnem pretepanji, glavo tako, da je pri tej priči mertev z zadujo nogo in ga zadene na obležal. Tako se je veljal po Clamovem glasov: vitez Krajnski, baron Reyer, grof Auersperg, dohtar predlogu; izvoljeni so bili po većini plaćalo terpincenj V • 1 berž na mestu Na sv. Hein 5 zl. Maj i knez Colloredo-Mansfeld, baron Sokčevič Rešnjega telesa dan se je skor na ravno tem mestu zgo dila po neprevidnosti druga velika nesreća. Tukajšni kano dr. Strasser, škof Strossmajer, grof Andrassy, vitez Vi y čani, grof Merkandin grof Apponyi grof Clarn-Martinic mri y ki so z d kanonama strelj kranjski procesiji na čast ..pri treh krizih", so potem, ko so odstřelili none satni ka b konj peljal nazaj po gastej v grof St. Julien, fabrikant Scholler, baron Salvotti, Szecsen, žl. Mailath, knez Auersperg in žl. Mocsonyi vsak pervih pet gospodov je imel čez 50 ? grof glasov za mesto Silna teža maga moč kanonirjev druge : d kanone po stermem klancu pre a padeta pod kolesi : enernu sta se ? poslednji štirji po 24 do 26, grofa Clam in Ap rete greste čez noge pa le in vrat, da je bil mahoma mertev; d poiiyi po 30 glasov. deržavuih svetovavcov Iz tega se more posneti Dobro je opomnil azverstenje Mailáth. da tako, da je upanje, da se bo popol deržavni zbor v pretresovanji deržavnih stroškov in dohodkov noma ozdravil. Nesrečnega, ki je tako žalostno s mer storil, smo z veliko slovesnostjo pokopali. Iz Ljubljane. Naša hranilnica (šparkasa) je v pon t ne sme samo golih številk pred očmi imeti, arnpak tudi v prevdarek vzeti d k olj š deljek po živém pričkanji že spet nekaj druzega sklenila, derža^ je res tista ki zadevaj življenje i je rekel tedaj tudi deržavno gospodarstvo celo v Ce Î5 da nobena vlada ni dražja kakor -------- ť--------j. —ki vladuje nezadovoljne ljudstva, mum mui ie» um, namrec to: Na nje sedanjo hišo naj se dozida le eno nad- da tista vlada je najcenejša, ki šteje naj več zadovoljnih cipnniû 5 n vrca i \ ru rr n nai nat ono 1/ o b a r îa • i a h î a o on imo 1 i n /J «' U C f h ^ A lr ■ Imlr^t. «!U I ~ ! ^ ! ^ * ____4-_____i ^ * _ a c\ n A mora tudi res biti stropje in vse drugo naj ostane kakor je; ta hiša se ima ljudi Stroški, kakor jih je ministerstvo za let 1861 potem ko si bo hranilnica za svoje stanovanje novo hišo prerajtalo in so deržavnemu zboru sedaj v pretres dani zidala, v najem (^stant) dati ; vodstvo naj berz izvoli o d- znašajo za > bor, ki ima za to dozidanje potrebne reci oskerbeti. To je bil pervi sklep. Drugi sklep, opiraje se nato, da ima n i n in 962.909 gold i tedaj za r J P njegovo r 113.400 gold, nico 72.900 d 5 milij manj kakor letos hranilnica blizo 200.000 gold, pripravnega kapitala, ki se sterski zbor 16.900 gold old. ministerst IS dá nji in ljubljanskemu mestu v prid oberniti, ktero novih za mini-) tra nj i h P stanovanj tako živo potřebuje, pa je bil, da so bili gospodje potrebe potřebovalo 39 bo po tem prevdarku za svoje uradnike in dru i »U Debevc, Heinricher, Souvan, Terpinc iu Zavašnik izvoljeni, darji so v teh stroških zapopaden kteri naj nemudoma poišejo mesto, ki bi bilo pripravno, milijone in pol prihraniti; sploh je da si hranilnica zida novo pohištvo za svoje potrebe, pa stva za prihodnje leto za 5 milij. tudi za gostovanje druzih ljudi; ta odbor naj naznani po in 807.800 gold.; tudi žan pr kterih se ima 3 škov tega minister za ministerst pr tem, kar je zvedil, celemu zboru hranilnice, da ta sklene kako in kaj; prihodnjo s po m lad se mora začeti novo zi- in 42.300 gold in 290.600 gold, manj; uradnike je in njegove dolocenih 14 milijonov in 465.700 » old j tedaj za 1 milij manj kakor letos danje. Od omenjenih pet gospodov smemo pričakovati ? stroški za d 5 da zavno to va vst se bojo svoje naloge krepko poprijeli «v muj« o.ujv uu.vQV »>vp»w yvpiijui», — al jim bo pa ve- drugih stroskuv jua miiiisucisivu unaiaivu, iiauua, Ka vu liki zbor poterdil, kar bojo nasvetovali, je po dosedanjih jaštvo itd. deržavni zbor še ni dobil v prevdarek, ker mi so cenjeni na 289.600 gold. Vseh za ministerstvo dnarstva. nauka, za vo sklepih, ki so se vsi po Ljubljanici splavili drugo veliko -----... — ^.ami, uiuçv voiiívu nisterstvo še ni vsega dodělalo. — * vprašanje. Dokler ne položimo roke na podzidje novega deržavnemu zboru osnova nove post V četerti seji je bila poslopja, naj nara ne zatnerijo gospodje hranilnice za grunt ostanemo neverni Tomaži. > da buk prevdarek Ogerski svetovavec grof B koczy je rekel, naj se popred preiše: ali se res za to postavo tako mud i, da ima že zdaj na versto priti; po na-svetu kneza Salma je bil odbor izvoljen, ki naj to reč popred prevdari ; ravno tako se je zgodilo pri osnovi nove 193 postave P dolg > kadar kdo na kant pride, kako stoji njegova reč; kralj je potem generalu oblast dal, Tako so sedaj 3 o d b zvoljeni, ki posamno izdelujejo da se proti pogodbami udá (kapitulira). 30. maja sta se svoje naloge, in jih bojo pi se le potem, ko bojo občnemu zboru v prevdarek in svoje delà dokončali, snidla Garibaldi uniformi generala sardinskega) in klep Lanca na barki angležki in podpisala za čas ni prene Cesarski ukaz od 4. t. m. zapoveduje razpuscenje hek boja, zraven pa osnovala pogodbe za kapitulacijo 6 kresijuih gosposk na Marskem in pa deželnega pogla varstva v Opa vi. n Perseveranza" zagotovlja da se je neapelitanski kralj po Ministerstvo notranjih oprav je 26 m. dovolilo polnoma tištim pogodbam udal, kakor jih je Garibaldi ? določil; general Letizia je ž njim kapitulacijo podpisal. 7. da tudi v ez i i se od 1. dne prihođujega mesca ne b dan t. m. je začela neapolitanska armada zapusati Palermo. več tarifa za m postavljala kakor je dozdaj navada Ali grć na Neapolitansko, ali se bo zbrala v M es ini v bila ; po mesa določevati v celi deželi je mesarjem samim prepuseuo, cerio Sicilii, se še prav ne vé; Garibaldi nek hoče, da neapolitanska armada popolnoma zapusti Sicilijo. Kaj misli Gada bo še Stajarsko. V Gradcu se je ustanovil odbor, ki na bira doneske za spominek rajnega nadvojvoda Joans ribaldi dalje početi, še ni znano; verjetno pa je, oaua. dalje segel. Novi vladni časnik v Palermi je že oklical za S živo besedo vabi vse Štajarce in vse druge narode na- časno vlado in mnogo ukazov, s kterimi Garibaldi usta cesarstva, kterim je dobro > kaj je blagi gospod novljuje novo vojaštvo in civilno gospodarstvo v poglavnem bil, naj se z veiikimi ali majhnimi doneski udeležijo slavne naprave. Darovi naj se pošiljajo v pisarnico graške časnika (Comptoir der Grazer Zeitg. Nr. 150) v Grade te siciljskem mestu. Vidi se iz dolgo ne bo potihnil. vsega, da vihar na Laškem še Iz Teriiave 8. junija. Spet se bojijo V • nasi gospodarj kob Iz Rima 2. junija. Spet je policija zasledila puntarsko včeraj in predvčeranjim družbo „eomitato italiano" ; zato so 9 kterih je lánsko poletje sila veliko v naše kraje zaperli veliko ljudi. Sploh pa Rimci zlo mermrajo, da se priletelo, in nam veliko koruze pokoncalo. Zalegl V V v « I I « f • • V • V a I 1* + je ta jim prikrivajo prigodbe v Sicilii in da časuiki smejo le nea požrešua žival veliko jajcic, ki se ravno sedaj izlegaj toliko več pa se jih bojimo, tino obeta. 9 ker polje že tako le pičlo le Iz Krakova. G a 1 i c i š k deržavnim sveto politanske telegrame naznarijati. Francozko. Iz Pariza 9. jun. oddelek toulonskega brodovja se je podal v Sicilijo. Sliši se da drugi va veo m so iz Krakova poslali sledeče pismo 3? Po živem Turčija. Iz Carigrada 31. maja. Kiiprusli paša je spet veliki vezir, ktero službo je pa pošteni mož le proti našem prepričanji vse druge vladarstveue prenaredbe ne temu prevzel, da sme gospodariti po svoji volji, in da ga boj teknile tako dolgo, dokler se nam novo življenje ne dá sultan ne sme odstaviti pred, dokler ne upelje na Turškem z bistvom narodnosti, ki nam joje Bog dodelil. Narodnost je mozeg življenja, svetinja vsakega ljudstva. V tem prene bote pre- vseh prenaređb, ki jih je sultan obljubil uuanjim vladam. da Vi , častiti gospodj pricanji se nadjamo, ^H^HHHIH zerii nobene priložuosti, da se nam povernejo spet tište pravice, ki nam jih dosihmal gosposke jemljejo; zlasti se 12. junija 1860 Kursi na Dunaji novem denarj Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami potegnite za to: da naš poljski jezik bode v naše dežele učni jezik, bi kterega ni ino e« h šolah : ohraniti }/0 obligacijeod novem dnar. po 100 g. g 65. Kreditni lozi po g. 100 . 4 'A % Teržaski lozi po 100 g. 105 60 « 121. jezika naših očetov, pa tudi ne, prave omike razširjati po gosposke svoje sodniške '/0 metalike 1854 „ 79.7015° 0 Donavsko-parabrod deželi da v naši dezeli vse 0 in oskerbovavne opravila v dezelnem jeziku opravljajo da vsi ukazi, ki jih vlada v teh zadevah oklicuje oklicujejo v domačem jeziku, kar se sedaj ne godi vseh z in deželni zbori, naj bo pripušen le domaći jezik A V* 70 4°/ 0 9 9 9 se v 3% 1% rt 99 n rt » r> r> rt rt rt 99 rt 69.80 ski po g. 100 55. 40|Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salmovi po g. 40 rt 99 99 103 86 40 40.501 Knez Palfyovi po g. 40 „ 37 50 34.501 Knez Claryovi po g. 40 „ 36.75 13.501 Knez St. Genoisovipo g. 40 „ 38 borih, ki jih bojo imele prihodnje občine (srenje) Obligacije zemlián. odkupa prizadevanje, pospešit d k in da se 3 1 o v- (po 100 gold.) t vo, ne overa in kakor znamenje prekucijnih namer ne natolcuje, ampak da ga vlada tudi v svojo skerb vzame dolnj ogerske...... 73.25 KnezWindischgraz.pog.20„ 23.50 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 27.50 - 14.50 avstrijanske g. 92.50 Grof Keglevičevi po g. 10 Budimski po g. 40 „ 38.25 T je 9 kar Vain v imenu celega v vse druge potrebe kakor tudi v žalostni % • a in podpira. sporoćujemo stan našega materialnega življenja se ue spušamo Laško. Palermo je v rokah Garibaldovih neapolitanski general Lanca vidil, da nič ne Garibaldi-ta, ker so vsi mestnjani in celó ženske da 5° „ horvaške in slavonske krajnske, štajarske, o o 99 71.50 Denarj koroške, istrijanske 99 89 Cesarske krone Cesarski cekini S 18.10 6.19 Deržavni zajemi z lotrij Zajem od leta 1860 . . . „ Napoleondori (20 frankov) „ 10.58 95.651 Souvraindori Ko je opravi zoper V .. z njim ±7o „ „ „ 1860petink. „ 99 99 1839 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ narodni od 80 1854 125 120 99. Ruski imperiali . , Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . y1 p i s s - r or f| j ^ il* X. c ' i-. v/ VA. JI ^^ WH!1 \y # H potegnile, seje podal k kralju v Neapolj in mu povedal, Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.501 Srebro (azijo) rt 99 99 rt 99 rt 18.30 10.78 11.27 13.25 10.78 30.60 Á f / 4t / na nar ! v i / / li / vic" Tištim častitim prejemriikom „Novic", ki so naročeni le do konca tega mesca 9 in jih zelijo tudi vprihodnje dobivati 5 podamo današnjemu listu priloženi list, s kterim naj se oylasijo ber z ko morejo še ta mesec5 da se jim bojo „Noviceu brez prenehanja pošiljale. Tudi drugi5 ki dosedaj še niso bili naročeni, naj storijo tako\ zakaj zal bi nam bilo, ako bi prepoznih naročnikov ne mogli postreči z vsemi listi. Der zali se bomo v vsem svojih dose danjih pravil; „novičara si bo prizadeval tudi vprihodnje ob kratkem povedati vse? kar se doma in po celem svetu imenitnega godi Naročnina „Novic" in tega je sedaj spet na cente. nov. dn., v tis kar ni ci prejemanih 1 gold. 80 kr. za te pa 90 krajc. z dokladami vred je po pošti za pol leta 2 gold, in 10 kr+ 5 za cetert leta za une gold. kr. t Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef BlâZIlik