Kupujte VOJNE BONDE! TiOiOfj Najstarejši Buy slovenski dnevnik v Ohio sum Oglasi v tem listu —so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest [k^ictoctI Slovene Daily 3j buy in Ohio ^H Best Advertising j^Hu^, _Medium l^ML— Volume xxvL—leto xxvi. Cleveland, ohio, friDay (petek), june 4, 1943. številka (number) 129 RUSKI NAPAD! V KUBANlf; , , KITAJCI ŠE NAPREDUJEJO Angleški in grški rušilci pogreznili dvoje j italijanskih tovornih parnikov in dvoje rušilcev e°mbardiranje pantellerije iz zraka in z morja 'NDON, petek, 4. junija —+7 nski radio je snoči nazna- ( ta je pričela sovjetska ar- 1 7' 1 novo ofenzivo pri Temrju-b Azovskem morju, in si- 11 ' prizadevanju, da razkolje 'ke čete na Kubanu, toda niso dosegli "nikakega iega uspeha." ^ 'ska agentura Tass poroča, ^ i vrši v Rusiji nešteto spo-v na dan. ^ško poročilo naznanja, da n napadli Nemce pri Temr- Z' 1 ne da bi zmanjšali isto-5 silo svojih napadov pri iskaji. / ugo nemško poročilo pa p an]a, da sovjetski letalci n estano napadajo ono malo v 4lnkacijskih poti, ki jih je z> stalo Nemcem na razpola- J l ki vodijo nazaj do polotoka. ' L n — mehka trebušina j< osišča b ; centralnem Sredozemskem [u> 2. junija. (Zakasnelo). n ^gleški in grški rušilci so ( danes silen udarec itali- i v 1 mornarici, ko so ji pri, d Spartiveno pogreznili dva | s ^ parnika in dva rušilca,! p r So triumfalno odpluli. Pri1 g Medice afriškega p< 'edski Ust Nydag (komuni- ji £ časopis, izhajajoč v r akh°lmu) poroča dne 15. n * glasom vesti iz Berna, da p raz osišča v Severni Afri- p fvzročil mnogo zmede in: ^ v vrstah italijanskih za- 1? Jjih čet na jugoslovanskem s ! š j^zlično naglico popravlja- p utrdbe na italijan- ,s Jugoslovanski meji, kate- d m popolnoma zaprli za ves c Lni Promet. z ^ 1 ^emci zidajo nove utr- ,j Postojanke po slemenih d zasedanja 1 čilske konference v Virginiji1 i Sfe s j tenca je sprejela pro- j Ht ln> s katerim bo od- 1 ^Ijeno s sveta pomanj- 1 ; ^Je živil za ubožne slo- • i . _ 1 ^ SPRINGS, Va., 3. juni- 1 k ^sedanje živilske konfe- 1 C katere s.o se udeležili y*vniki vseh zedinjenih *rV> Pe ^anes končali. ^jemom programa, na V^dlagi bo izginilo s sveta '-iJ^nje živil in stradanje ^slojev. •1ciPam je vtelešen v izjavi in v tridesetih resolu-\ ere dajejo vladam od-«tv°st za promocijo polje-^ ^ živilskih distribucij, \ ^ povsod dostojen in k, 3tandard prehrane vseh iNlojev. \J. bo v Washingtonu u-\Jeria posebna komisija, iz Se bo kreirala perma- tej nagli zmagi — vsa stvar je ! trajala komaj 35 minut — niso * zavezniški rušilci dobili niti naj- . i manjše praske. Bombardiranje Pantellerije '< Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 3. junija. — Rim- ; ski radio poroča, da je sovraž- s lik obnovil bombardiranje oto- i ka Pantellerije iz zraka in z 5 morja. To je v enem tednu že ; tretje obstreljevanje otoka po 1 zavezniških bojnih ladjah. < * 1 Kitajci vztrajno prodirajo ^ Kitajske armade pa so snoči pridrle v svoji ofenzivi do južnega brega Jangce reke ter za- 1 vzele v enem tednu 23 milj o- • zemlja, ki so ga imeli v oblasti ) T • M Japonci. V Kitajski je zdaj stvar rav- 1 110 obratna od stvari, kakršna j je bila doslej. Japonci v neredu beže in ameriška ter kitajska letala so pobila 1,500 Japoncev ; na njih begu proti zaledju. Ameriška in kitajska premoč , v zraku je zdaj tako ogromna, da so Amerikanci in Kitajci sestrelili v dveh dneh dneh 36 ja- > ponskih letal, dočim so sami iz- , gubili samo dve letali. oraza v jugoslaviji > Karavank in na Tirolskem". Sta- 1 ra avstrijsko - jugoslovanska meja, ki je bila nekaj časa zaprta, je zdaj zopet svobodna za privatni promet. Vedno več je znakov in dokazov za to, da se med italijanskim vojaštvom čedalje hitreje širita nered in demoralizacija; pogosto se dogodi, da italijanski vojaki dezertirajo in celo, da se pridružijo partizanskim oddelkom. V nekaterih krajih zosedbene oblasti niti ne more- * jo več preprečiti dehionstracij domačega prebivalstva. pogreznitev nemške podmornice WASHINGTON, 3. junija. — Mornariški department naznanja, da je neka ameriška straž-na ladja pogreznila na Atlantiku neko nemško podmornico, s katere je bilo rešenih 40 mož. Nemci so poskakali s potapljajoče se razbite podmornice v morje, kjer so na vse pretege kričali: "Halp, halp' Wasser-bomben!" (Pomagajte, pomagajte! Vodne bombe!). Kupujte vojne bonde In vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! $2500 3a cigarete Miss Ann Kasunic, 14913 Darwin Ave., ki ima pet bratov pri vojakih, je izročila včeraj fondu za cigarete ameriškim vojakom $2,500, kateri denar je bil nabran med-delavci Marquette Metal Co., kjer je tudi Miss Kasunic zaposlena. nentna ali stalna internacionalna avtoriteta, katere naloga bo, 1 odpraviti s sveta pomanjkanje živil. Zvišanje mezde uslužbencem tranzitnega sistema Uslužbencem tega sistema1 je bila zvišana mezda za 3l/2 centa na uro, kar je izzvalo presenečenje v uniji. Odbor mestnega tranzitnega sistema je odredil 3 Ms-centno zvišanje mezde na uro za 4,300 uslužbencev tega sistema. Zvišanje mezde bo rektroaktivno od 1. marca, kar pomeni, da se ima to mezdo izplačati uslužbencem za nazaj od omenjenega datuma. Ne oziraje se na dejstvo, da je velika večina unijskega članstva glasovala, da ne sprejme mezdnega kompromisa, katerega je priporočil županov odbor za vojno produkcijo, je odbor tranzitnega sistema odredil, da se ima danes obvestiti uslužbence s posebnim buletinom o tem zvišanju mezde. Thomas E. Meaney je izjavil, da je presenečen nad to akcijo tranzitnega odbora. Meaney je obdolžen, da je rekel, da hoče tranzitni sistem zlomiti unijo. Dejal je, da se bo danes posvetoval o tem s svojim eksekutiv-nim odborom. Tranzitni odbor je tudi naznanil, da je Vojni delavski odbor zadovoljen s to akcijo. CHAPLIN OBDOLŽEN OČETOVSTVA ■ LOS ANGELES, 3. junija. — Joan Berry, 24 let stara mladenka, ki si je prizadevala priti kot igralka k filmu, toži Char-Jieja Chaplina, slavnega filmskega igralca, češ, da je slednji oče njenega še nerojenega otro-)ka. Igralec Chaplin zavrača to .trditev ter pravi, da on ni odgovoren za njeno stanje. Pri WAAC's Iz Camp Crowder, Mo., kjer se nahaja pri WAACS, se oglaša Aux. Josephine Percic, hčerka družine Mr. in Mrs. Percic, 5604 Prosser Ave. Sporoča, da se prav dobro počuti ter da ji ivojaška služba zelo ugaja. Pozdravlja vse svoje prijateljice in prijatelje ter želi, da bi ji pisali novice iz Clevelanda. Njeno sliko lahko vidite v oknu Bu-char's Beauty Salon, 6120 St. Clair Ave. Njen naslov je: Aux. Josephine Percic, 53 WAAC Hdq. Co., Camp Crowder, Mo. abesinci nad italijane LONDON, 3. junija. — Belata Ayela Gabre, abe-sinski poslanik v Londonu, je prosil danes angleško 1 vlado, naj dovoli, da bi izbrana četa abesinskih borcev, oborožena z dolgimi a-besinskimi noži in plamte-čim sovraštvom do Italijanov, vdrla na čelu invazij-skih armad v Italijo. "Kri fašistov se bo v tem sluča-1 ju izpremenila v vodo," je izjavil poslanik. "Abesinci se spominjajo tisočerih svojih rojakov, ki so jih pobili Lahi na vročih peščenih pustinjah, in oni ne bodo srečni, dokler se jim ne dovoli, da prerežejo grla j svojih mučiteljev." Abesinci si žele sjopiti na čelo te invazije, je rekel poslanik, kajti metode "co-mandos" bojevanja> so spe-cialiteta abesinskih borcev, ' ki se že v rani mladosti vadijo v tej nevarni borbi. Naši fantje-vojaki ★ ★ Družina Joe Drobnič, 917 E. ,73 St., je prejela i z Horide pi-iSmo, v katerem sin Gabby sporoča, da je bil povišan v korpo-rala. Obenem pošilja najlepše [pozdrave sorodnikom in prijateljem. Njegov naslov je: Cpl. Gabriel Drobnick, 602 Training Group, P. P. Colonial Hotel, St. Petersburg, Fla. ■ Na 15-dnevnem dopustu se | nahaja pri svojem očetu Mr. ' Paul Delostu, 12612 Lancelot Ave., sin S—Sgt. Paul Delost. Prišel je iz Miami Beach, Fla. Njegov naslov je: S—Sgt. Paul J. Delost, Army Area Post Of-• fice, Miami Beach, Fla. ■ Edward Hace, 980 E. 74 St., ■ je prišel na dopust za tri dni. , Nahaja se pri trgovski morna-l rici ter je bival v Afriki. S par-i nikom, s katerim je zopet pri- ■ spel v Zedinjene države, je bilo 1 prepeljanih mnogo nemških u- - jetnikov, ki so bili zajeti v A-) friki. Gotovo, da zna mnogo za- - nimivosti povedati. Edward ima . še dva brata v vojaški službi, in . sicer se oba nahajata v Afriki. ? Sedaj bo pa še tretji brat Joe odšel služit domovini, tako da Zemljevid bojev v severnem Pacifiku :;:•:;; ^p —cqmwuttvi wmwot«—__^ yj/m/////////////// *miL°ns' Q/tfjf/ii III tk^ ^vj/^ JfezL. t i! NEAR ISLANDS " ^ f n> RAT ISLANDS ^ C ® II ^ C 0 [F D C ° W X'X U U Ut M A* V Packard Motor Co., zastavkalo 20,000 delavcev Delavci so zastavkali zaradi zapostavljanja treh zamorskih tovarišev, * ki so upravičeni do boljših pozicij. DETROIT, 3. junija. — Danes je zastavkalo pri Packard Motor Car Co., nad 20,000 delavcev, radi česar se je morala zapreti tovarna. Unijski voditelji pa pravijo, da število stav-kujočih delavcev ni tako visoko in da nekatere divizije obratujejo. Unijski uradniki so izjavili, da je odšlo delavstvo na stavko kot v protest, ker je kompani-■ ja zapostavljala tri zamorske 'delavce, ki so bili zaradi svoje seniornosti in izvežbanosti u-pravičeni do višjih in boljših pozicij v tovarni. Delavstvo je včlanjeno v CIO avtni uniji. ; Neki uradnik locala št. 190 je izjavil, da je stavka docela ne-avtorizirana ter da se bo vršil shod delavstva, na katerem se bo definiralo vzroke spora ter poizkusilo delavce pregovoriti, da se vrnejo nazaj na delo. Toda tudi ta uradnik je priznal, da so omenjeni trije zamorski delavci upravičeni do boljših pozicij v tovarni. Bolezen V bolnišnici sv. Aleksa se na-Jhaja splošno poznani kulturni in društveni delavec Mr. Ivan ■Kapelj, 709 E. 155 St. Podvreči se je moral operaciji, katero je preteklo sredo srečno preostal. Prijatelji ga lahko obiščejo ali pa ga telefonično pokličejo Michigan 1415, Extension 43. Njegov sin Janko se pa baš sedaj nahaja na dopustu in sicer od 22. maja do 18. junija, nakar bo šel v kolegij študirat inženirstvo, kamor ga bodo poslale vojaške oblasti kot enega nadarjenih fantov. Ivanu želimo zdravje, mlademu Janku pa mnogo uspeha! Himen Zadnjo soboto sta se poročila Frank Mezget, sin Mrs. Mezget, Shawnee Ave., in Miss Josephine Medvesek, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Medvesek, 21141 Goller Ave. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem življenju! bo imela družina Hace štiri sinove v službi Strica Sama. ROOSEVELTOV UKAZ ZA OBNOVITEV DELA V ROVSH Predsednik je pozval premogarje, naj pri-čno v ponedeljek zopet s kopanjem premoga predsedniku so na razpolago razne alternative WASHINGTON, 3. junija. —, Predsednik Roosevelt je pozval i danes premogarje, naj se vrne- ^ go v ponedeljek nazaj na delo. 1 Predsednik je hkrati izjavil, da ^ je naročil Haroldu L. Ickesu, i notranjemu tajniku in administratorju trdih kuriv, naj pri- | pravi vse potrebno za ponovno otvoritev rovov v ponedeljek. I j Podpora avtoriteti WLB ; Predsednik Roosevelt je ab-1' solutno podprl avtoriteto Voj- i nega delavskega odbora ter iz- j javil, ko se vrnejo premogarji na delo, se bo rešilo njihovo sporno zadevo v območju tega odbora. Kaj bodo storili premogarji? Doslej se še ne ve, kaj bodo! premogarji storili. William Har-' gest, tajnik-blagajnik United Mine Workers distrikta št. 5 v ■Pittsburghu, je izjavil, da sicer : ,še ne ve, kako bodo premogarji sprejeli predsednikov poziv, | vendar pa se mu zdi, da ne bodo šli na delo, razen če jim bo, i to ukazano od strani vodstva! organizacije. cene v jugoslaviji ni l Ugledni londonski Times se bavi v svoji številki od 21. aprila z gospodarskimi razmerami tV Jugoslaviji "in poroča o neverjetnem povišanju cen najpotrebnejših stvari za življenje. Kot primer navaja ceno me-1 sa, ki je bila prej 14 dinarjev! kila, a zdaj 500 din. Kila masti, katero so plačeva-1 Izjavi« unijskega uradnika Hugh White, podpredsednik Illinois United Mine Workers organizacije, je izjavil: "Ta u-kaz ne pomeni ničesar. Na pre-mogarjih je ležeče, ali bodo šli nazaj na delo ali ne, ker ni bilo nobene splošne stavke. Delo so pustili prostovoljno, zato gredo lahko prostovoljno tudi nazaj na delo, ako tako skfenejo. Toda po ukazu predsednika Roose-1 velta ne bo prišlo mnogo illino-liških premogarjev v ponedeljek ' na delo." Kaj bo storil predsednik? Predsednik ni z nobeno besedo omenil, kaj bo storil, ako se premogarji ne bodo zmenili za njegov ukaz. Odgovorni krogi ; pravijo, da je predsednik pri-pravljen, poklicati vojaštvo, a-ko bi bilo to potrebno. Dalje je | rečeno, da utegnejo biti maj-narji reklasificirani v vojaškem draftu ter poklicani v vojake, 1 dočim bi bili oni vojaki, ki so izvežbani v delu premogarjev, , odpuščeni iz vojaške službe in 1 zaposleni v rovih. Vse to pa so ' doslej samo domneve. [everjetno poskočile li pred vojno 16 do 21 dinarjev stane zdaj 1000 dinarjev. Kubični meter lesa za kurjavo, ki je bil prej 350 dinarjev, se plačuje zdaj po 3,000 dinarjev. Radi pomanjkanja denarja in 1 nereda v občem gospodarstvu , se dobi druge potrebnosti, ka-j kor na primer obleko in obutev I najlažje v zameno za hrano. DOBRI VOJAK ŠVEJK Včeraj je bila končana v našem listu lepa povest "Moč ljubezni," ki je bila objavljena v "Enakopravnosti" že pred desetimi leti. Kljub temu pa smo či-tateljem zelo ustregli z njo, kar nam je svedočilo veliko povpraševanje po listu, ako so se raz-našalci količkaj zamudili z nje-' govim dostavljanjem. Na željo mnogih naročnikov in prijateljev lista bomo sedaj pričeli objavljati izborno satirično povest "Dobri vojak Švejk," ki smo jo že tudi obja-vili pred dvanajstimi leti, toda ne bo izgubila danes ničesar na svoji veljavi. Baš nasprotno: V sedanjih homatijah, ko Habs-|buržani mešetarijo za svoje' j "zveste podložnike", bo nedosež-na satira dobrega vojaka Švej-ka še tem zabavnejša, ko si bomo osvežili spomin na njegove čudovite dogodivščine. Dobri vo- j jak švejk je namreč pooseblje- j ni tip prebrisanega slovanskega vojaka in slovanskega človeka, | 1 ki je bril norca iz svojih do-'zdevnih nemških gospodarjev. Povest o "dobrem vojaku išvejku" je spisal pokojni češki pisatelj Jaroslav Hašek, ki si je s tem delom pridobil sloves e-nega najboljših svetovnih humoristov in satirikov. Povest je prevedena v vse jezike civilizi-! ranih narodov, in dramatizira-ina je bila podana že na vseh večjih svetovnih odrih. Prepričani smo, da bo vedri duh dobrega vojaka Švejka povzročil marsikatero urico dobre volje tudi našim naročnikom in čita-■ tel jem. Dobri vojak Švejk bo pričel ,v našem listu danes svojo slav- 'no vojaško kariero. _ t Nov grob Včeraj popoldne je preminil v Glenville bolnišnici rojak Frank .Verhotz, v starosti 63 let. Pokojni je stanoval na 15218 Holmes Ave. Bil je doma iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 41. leti. Tu-,kaj zapušča žalujočo soprogo Louise, štiri sinove: Josepha, Franka, Felixa in Henrya, hčer Agnes, poročeno Yakos, v Bar-,b'ertonu pa brata Jacka in se-| stro Mary Malnik. Pokojnik je bil zadnjih 17 ! let zaposlen pri Willard Storage 1 Battery. Bil je član društva sv. J Jožefa št. 169 KSKJ in Katoliških boštnarjev št. 1640 COF. i I Pogreb se bo vršil v ponede-s.ljek zjutraj ob 9. uri iz August • F. Svetek pogrebnega zavoda, •j478 E. 152 St., v cerkev Marije : i Vnebovzetje in nato na Calva-- j ry pokopališče. Bodi mu ohra--1 njen blag spomin, preostalim pa i naše sožalje! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 4. junija, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) I By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ___________________________________________$6.5u Por Half Year — (Za pol leta).............................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)______________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta)___________________________4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________________________________2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Po.' One Year — (Za celo leto)_____________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. o^£|SgSK>104 DR. JOSIP GORIČAR: "A. E. I. 0. U." ali "The Two-Way Passage" Habsburžanov s II. Da bi naredili sanje Habsburžanov sprejemljive za ameriško in angleško ljudstvo, so pričeli habsburški propagandist trobiti v svet presenetljivo idejo, da so baš mali, osvobojeni narodi, tisti, ki so s svojim nacionalizmom pritirali svet do druge vojne. "Vi, Amerikanci, in vi, Britanci, danes umirate zato, ker ste pomagali osvoboditi te narode. Ideja narodne osvoboditve in neodvisnosti teh malih narodov je postala glavni sovražnik svetovnega miru. Zato je najbolje, da jih potisnete nazaj pod habsburško žezlo, pa boste videli, kako bo šlo v Evropi vse gladko naprej, ko vam bomo mi, Habsburžani, zajamčili mir v tem delu sveta." Druga vrsta propagande ljudi, ki hočejo zopet vzpostaviti Habsburško dinastijo, diši pa bolj po Hitlerjevem vzorcu. To je strašilo s komunizmom. V tej vrste propagandi so deležni velike pomoči od strani papeža Pija XII, ki je že često ostro obsodil komunizem, dasi ni nikoli niti z besedico omenil pošasti italijanskega fašizma ali nemškega nacizma ter njihovih pristašev, ki v zasedenih deželah morijo v milijonih nedolžne žrtve in ki hočejo z Japonci vred zavladati vsemu svetu. Oton Habsburški nastopa v Ameriki kot velik demokrat in liberalec. Toda oglejmo si nekoliko nekatere habsburške vladarje izza dni Ferdinanda II., da bomo videli, za kaj so se vnemali in za kaj so delovali. Ferdinand Drugi je bil produkt najskrbnejše jezuitske vzgoje. Bil je silno pokoren in vdan sin cerkve. Toda to dejstvo kljub temu ni preprečilo, da ne bi dal umoriti svojega najzvestejšega slugo, generala Wallensteina, glavnega poveljnika- njegovih armad. Cesarica Marija Terezija, bi-gotna, kakišna je bila, je bila učenka Machiavellija ter je jokala ob prvi razdelitvi Poljske, vendar pa ni bila pri tem tako žalostna, da si ne bi odrezala zase dobršnega kosa te nesrečne dežele. Edina izjema v dolgi vrsti Habsburžanov je bil njen sin, cesar Jožef II., kateremu je bil vzor Rousseau. Njegovo geslo je bilo: "Premislek in pi o-sveta." V duhovskih stvareh pa je bila njegova politika "Reforme od zgoraj nizdol:" Popolna podreditev duhovščine državi ter pretrganje vseh učinkovitih zvez z Rimom. On je zaplenil odnosno podržavil mnogo cerkvene posesti, katere del, kakor nd primer v Jugoslaviji, je bil vrnjen cerkvi šele kratko pred drugo svetovno vojno. Ko je Jožef II. umrl (1790), je njegov naslednik, Leopold II. zopet preklical vse reforme. Medtem pa je pričela Francoska revolucija strašiti vse evropske vladar-' je ter jih tirati do reakcije. Leopold se je promptno zatekel k tradicionalni avstrijski metodi ter zopet vzpostavil staro nadvlado cerkve kot učinkovito vez med Rimom in cesarstvom. To je bil pričetek politike "stabilnosti," vtelešene v osebi kneza Metternicha in katera je trajala do leta 1848. Leopoldova sestra, Marija Antoinetta, žena francoskega j kralja Ludvika XVI. je pozyala vse suverene ali vladarje, naj se združijo v boju proti Francoski revoluciji. Leopoldu je nasledil cesar Franc I., ki se je odpove-! dal naslovu cesarja "svetega rimskega imperija." Zdaj se je pričela doba velike reakcije pod vodstvom in inspiracijo vsemogočnega kneza Metternicha. Cesar Franc je bil pravi prototip Habsburžanov in veseli ter brezskrbni Dunajčani so vedeli povedati nešteto storij o "dobrem cesarju Francu." Nekega dne — tako pripoveduje zgodba — sta "dobri cesar Frane" in knez ! Metternich vso noč delala na odredbah za zatiranje Evrope. Nenadoma pa sta začula pod okni na dvorišču silen ropot. Ko sta pogledala skozi okno, sta videla spodaj vo-1 direktor publicitete JPO.SS: Petdeset tisoč dolarjev Mr. Leo Jurjovec, blagajnik Jugoslovanskega pom ožnega odbora, slovenske sekcije, mi je poslal tisto veselo in dolgo pričakovano poročilo, katero me je spravilo v pravo pomladansko veselje in razpoloženje. To so pa sledeče besede: Petdeset tisoč dolarjev. In da bi dosegli še petdeset tisoč dolarjev, predno bomo zaključili letošnjo leto! To se lahko zgodi, ako se bomo vsi zavedali, da dvakrat pomagamo, če darujemo v blagajno JPO,SS. Prva je Amerika, druga je naša domovina onkraj morja. Denarni prispevki, katere nabira naša pomožna akcija, so naj prvo vloženi v ameriške vojne bonde, da pomagajo do zmage pravičnega zavezniškega orožja. Ko mine vojna, potrebovali bodo našo pomoč naši nesrečni in zatirani bratje in j sestre v domovini. In potem bomo pomagali vdrugic. Pomislite to, in lahko boste dali za dvojno, pravično in vsestransko pomoč. V mesecu maju so prispevali sledeči: Glas Naroda, New York, N. Y., $9.00; John Dolenc, tajnik društva št. 36 SN-PJ poslal $8.18; Jcseph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, O., $2,000.00; Joseph Krasovetz, blagajnik podružnice št. 16 SANS, $50.00; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $16.00; Mrs. Emma Shim-kus, blagajničarka lokalnega I odbora št. 22, La Salle, 111., $100.00; Jacob Brljavec, bla-j gajnik /okalnega odbora št. 32, South Chicago, 111., $36.55; John Langerholc, blagajnik lokalnega odbora št. 23, Johnstown, Pa., $100.00 (nabral J. Turk); Joseph M. Sašek, blagajnik lokalnega odbora št. 28, East Helena, Mont., $110.00; in John Vitez, blagajnik lokalnega odbora št. 29, Bridgeport-Boydsville, Ohio, $12.50. Skupni dohodki v mesecu maju $2,442.23. Največji prispevek je dal lokalni odbor št. 2 v Clevelandu, j Ohio, ko je poslal kar dva tisoč dolarjev. To je dokaz, da je novi odbor na delu. Ta lokalni odbor je do sedaj poslal že $7,000.00 v blagajno JPO,SS. Drugi večji prispevek je prišel iz gorate Montane, iz male, toda narodno zavedne slovenske naselbine East Helene, Mont. Tu so se pokazali naši ljudje, kdo so prijatelji in ljubitelji svojega naroda, ne samo z besedo, ampak tudi z dolarji. Iz Johnstowna, Pa., odnosno iz Conemaugha, kjer živi zavedni in narodno čuteč J. Turk, je prišla tudi lepa vsota, posnemanja vredno delo. Tako se je ■ odrezala tudi naselbina La j Salle, kjer vedno kaj zberejo in pošljejo v našo blagajno. Hvala vsem, ki ste pomagali, da imamo sedaj v blagajni JPO.SS nad petdeset tisoč dolarjev. i Drugi mesec bodo, prispeva-! li drugi lokalni odbori. Lokalni odbor št. 5 v Milwaukee in okolici nikakor ne zaostaja z nabiranjem denarnih prispevkov. Rev. Anton Schifrer, blagajnik. la, ki je tekal po dvorišču sem in tja. Videč to čudno in | i nenavadno stvar, se je "dobri cesar Franc" obrnil h kne-jzu Metternichu, rekoč: "To je prvi vol, ki je prišel brez' piotekcije v "Hofburg" (cesarski grad). Za cesarjem Franco m je nastopil vlado cesar Ferdi-! nand, ki je bil še bolj nezmožen vladar kot Franc. Dunaj-j čani so ga dobrovoljno in neceremonielno nazivali "Fer-dinand" ali na kratko "Nandl der Trottel" (Tepček Nan-|dek). (Dalje prihodnjič) j, omenjenega odbora, piše v Ob-zoru takole: "čas je zopet, da se za našo pomožno akcijo v prid naši sta-j ri domovini začnemo zopet nekoliko bolj živo zanimati. Danes imam, žal, le kratko poročilo,, upam pa, da bom prihodnjič lahko porgčal bolj ugodne številke. — Naša podružnica je do-sedaj poslala na glavnega blagajnika vsega skupaj že $3,-111.95. Na rokah' pa imamo zdaj $20.15. Glejmo torej, da bo ta številka začela kmalu zopet pridno naraščati." Tako naj zapišejo vsi naši blagajniki ter pričnejo z novim nabiranjem, da bomo'kaj kmalu imeli sto tisoč dolarjev. Iz Roundupa, Mont., mi piše požrtvovalna in zavedna Slovenka, Mrs. Katherine Penica, da bo kmalu poslala denarne prispevke, katere je nabrala v naselbini in okolici. Iz daljne Tacome, Wash., mi piše stari prijatelj G. J. Po-renta ter pošilja $5.00 za JPO,-SS in $5.00 za SANS. Srce mu je narekovalo, da se oddolži svojemu sarodu ter plača svoj narodni davek. Da bi imel mnogo posnemalcfiv. Uradnikom lokalnih odborov svetujem, da naj pričnejo vsi z novim nabiranjem denarnih prispevkov ter iste redno pošiljajo na glavnega blagajnika. V naselbinah, kjer nimate še lokalnega odbora, ustanovite istega. V slovensko sekcijo J PO imate lahko vse zaupanje, saj isto vodi in nadzoruje deset slovenskih bratskih organizacij, ki zastopajo pretežno večino našega slovenskega naroda v Ameriki. JPO,SS nadzoruje tudi ameriška vlada v Washingtonu. Vaš darovani denar bo v dvojno pomoč: Naj prvo Ameriki, potem naši domovini onkraj morja. , Daj, brat, daj; pomagaj, sestra ! Urednikova posta Našim ljudem Cleveland, Ohio. — Vojna je. Največ nas je zaposlenih v tovarnah, čas je drag za vse. Vsak želi, da bi nekdo drugi o-pravil tisto delo, ki ga imenujemo naše, narodno ali najsibode ; kakor hoče imenovano. V mi-j slih imam rešitev onih, tam čez lužo. Mnogo nas je, ki bi radi napisali svoje občutke, saj že i pol stoletja gledamo to našo večno borbo. Rod za rodom —. , Zakaj se ne piše, ne dela, ki imamo toliko društev, klubov, časopisov? Imamo pomožno akcijo in SANS. Vojna vihra se preminja, piše se zgodovina za prihodnja stoletja. Dela se podlaga novemu svetu. Amerika, dela po svoje: praktično, hitro. Ali smo se mi Slovenci kaj na-i učili ko že desetletja sušljamo kako napredni smo. Mar smo u-peljali vsaj nekoliko praktičnega delovanja v naše organizacije? Ko sem sedel in pazno po-1 slušal potek našega kongresa, i se mi niti sanjalo ni, da bo poi šestih mesecih tako malo živ-! Jjenja. Ako se delo vrši, brez da| bi javnost vedela, je možno, to-j da naša javnost, društva, itd., i tu je premalo življenja. j Kot sem že prej omenil, smo imeli takoj prve mesece po Slo-1 | venskem narodnem kongresu zastoj. Razumljivo je, da se je odboru odprlo ogromno polje dela. Vse ni moglo biti najprvo, zato -bi morali organizatorično delo oddeliti članom pomožnega o-sobja, ki je bilo izvoljeno iz naselbin širne Amerike. Določila naj bi se članarina društev in posameznikov. Take edinice v vseh večjih naselbinah bi morale zasledovati prilike, ki bi se nudile predočiti javnosti naši položaj, kar bi naš živel j zbližalo z Amerikanci v skupni akciji. Stvari se sicer razvijajo v teh ' smernicah, samo počasni smo. ! Zavedati bi se morali vsi, da je le od zmage Amerike odvisno ' nadaljno naše življenje kot na-' rod. Amerika bo prenehala biti ' za nas, kar je bila do sedaj. Kar smo spravili skupaj bo 1 spremenilo lice, ko se konča ta ' , vojna. Povprečna starost našega na- , | roda je žal previsoka za aktiv-| no pomoč, vendar storiti, da tu- i 1 di žrtvovati bo treba, da dopri- i nesemo poleg denarnih tudi pomoč v vseh oblikah mogoče. Za-[ to prenehajmo z vsem, kar nas 1 izčrpava ter pričnimo ob vsaki 1 priliki darovati za našo SANS " ali JPO. Kadar imamo seje ali 7 veselice, kadar umrje prijatelj — sorodnik — dajmo par dolarjev za cvetlive, a obenem ne-] kaj za našo narodno stvar. ] Mnogo prilik se nam nudi, da . damo v javnost vesti o trpljenju in groznem položaju, v katerem se nahajajo naši ljudje, a . vse gre tako počasi pri nas. Prav po naše, medtem, ko iz-_ pred nosa zginja najdražja prilika. Ali ni res, da smo počas- j Tisoče imen vseh naših Pri-. morcev bi morali imeti nabra- > nih, da so živa priča izgnancev, ter da so živeli nekoč v vaseh, kjer so Italijani zbrisali vsako sled našega življenja. Borba našega naroda je svetovno znana, a le po zaslugi Louis Adamiča danes ve Amerika, da so na Slovenskem gerilci — hostarji in1 partizani ali kakor jih hočete i-menovati. Vemo le, da je to • naš narod, ki bije borbo za svo- ■ bodo. Danes ne bi smelo biti • prostora med nami za malen-■, kostne sebične stvari, vse, kar I. ■ imamo bi moralo delovati le v ;eno smernico. Prepričan sem, da kot ame- j '; riški državljani doprinašamo I i častno svoj delež za zmago.! - Priča smo vsak dan spretnemu 1 > ^praktičnemu vodstvu. Zakaj bi • se že skoraj med nami ne oži- i' velo požrtvovalno delo vsepo- L .! vsod ? Da bo jasno kar imamo ; ■ j v mislih, bom navedel nekaj J '! mojih misli. j Ko se odgrne zavesa vojnega • gorja v domovini, bo vsakega jod nas stisnilo v prsih. Različni narodi bodo imeli pripravlje- i ne milijone. Takrat bo nas vsa-kega tiha vest vprašala: "Ro- . jak, kaj si pa ti storil za po-!« moč tistim, ki so tam ostali ?"i Vsak bo svojim- pomagal, seve- j J. da bo. Tudi jaz bom! Toda ke-j daj? Rdeči križ in narodne sku- -i pine bodo prve, kajti iz Ameri- J J j ke bo šlo tja blago, ki ne bo: , moglo fvse naenkrat naprej, i Po predolgem obotavljanju . j smo vendar enkrat na pravi po-' i t ti. Treba je le, da vse naše na- " j selbine od Atlantika do Pacifi-1. ka prično z delom. Da, tudi Ka- < | nada in južna Amerika. Ogrom-1 ] i no delo je to, a le tako obširna < naša akcija je možna doseči u- 1 »spehe. Zganimo se vsi, kajti«1 • brez napora ne bo uspeha. 11 1 Borga za obstanek našega i * naroda sega v stoletja in ves ta i 1 .čas ni še nikdar izgledalo, da<1 prihaja doba tudi nam, ko bo<; nam izrečen pravo rek "Stare i pravde." /i Michael Ivanovič Lah. ( General Chennault ■■■r- ■ ■ I t ■}% hH Na sliki je ameriški letalski general Chennault, poveljnik 1 ameriških in kitajskih letalcev v Kini. i______ Lokalni odbor št. 2 JPO.SS - , Mogoče bo kdo mislil, da je - naš lokalni odbor po prireditvi, - i ki se je završila na cvetno ne- ■ ideljo in ki je, kakor ste razvi- - deli iz blagajnikovega poročila - tudi prav povoljno izpadla, kar ; tako lepo zaspal. Temu pa ni ta-i ko, čeprav čitate samo blagaj-5 nikova poročila, vendar je usta-i li odbor prav pridno na delu. j i V zadnjem času so bila raz-" iposlana posebna pisma na vse " tajnike lokalnih društev tako podpornih kot kulturnih. Goto-i vo ste jih že prejeli in če kate- - ri izmed tajnikov še ni prejel - tega pisma, ga bo pa prav go-i tovo v prihodnjih dnevih. Tajniki ste prošeni, da dotič- - na pisma prečitate na svojih - sejah in potem tudi razprav- - ljate o tei akciji. Če še mogoče nima vaše društvo zastopnika za - lokalni odbor št. 2 JPO-SS, te- - i daj izvolite enega ali dva pa tu-, di več zastopnikov ali zastopnic , ter jim naročite, da se gotove ) tudi seje udeleže. Prihodnja se- - ja zastopnikov te pomožne ak-, cije se bo vršila 29. junija ot i osmih zvečer v spodnji dvorani - Slovenskega narodnega doma i na St. Clair Ave. Od svojih za- - stopnikov pa potem tudi zahte-> vajte, da vam bodo podali po- - ročila o delovanju tega odbora i Čim več zastopnikov bo, tem - več se bo lahko storilo v ta člo- - vekoljuben namen. r Odbor ima v mislih jesenske prireditev, ki upamo, da bo vsaj - j tako lepo obiskana kot je bila ) I na cvetno nedeljo, Če ne še bolj-. še. Zato pa je potrebno, da se i! pripravljamo že sedaj in vsak i prav gotovo ve, da je s takimi - j^prireditvatni tudi dosti dela. - . Zastopnike že danes opozar->; jam, da se gotovo udeležite o-j J menjene seje. Kdor se ne misli udeleževati sej ali ni priprav-l Ijen žrtvovati par ur v ta na-l men, naj nikar ne prevzame za-• stopništva, ker samo z imenom si akcija ne bo prav nič pomagala. Prav tako je tudi priporočljivo, da nikar naj ne pre- ■ p vzame jo zastopništva taki člani, ' i ki so z raznimi sejami že itak : preobloženi. Razvrstimo si delo, da bo vsak lahko deloval v ovojem delokrogu, pa nam bo u-speh zasiguran v vseh naših j podvzetjih. j Nekateri člani in članice dru-štev, so že tako -preobloženi z raznimi sejami, da že skoro ne vedo, kdaj in kje je kakšna seja in tako delo zaofetaja in ni tistega uspeha ljot bi ga bilo pričakovati. Večkrat .se dogodi, da je več sej na isti večer in kako naj se en človek udeleži i vseh, vas vprašam? Tako se inajvečkrat dogodi, da sO seje t slabo obiskane in s tem se po-,tem vzame veselje do dela še i tistim, ki so bili prej navdušeni i zanj. \ Zastopnikom, ki imate nabiralne knjižice, pa priporočam, da greste pridno na delo in da IjKyl Domača fronta Tukajlena^ - kjl ir rekla— verjamem- e Dobrega Pr('f i- MHHHk zmerom v ^ v ^J^^H z^a :o f TaX,Z^ tek so me pa zapustila w . v ja očala. Mislim, da ne > : Collinwoodu. če bi jih sl ^ no kdo videl, da hodijo o*^ 3 je prOšen, naj jih prine za j. jj s" John Metelko je rekel, ^ 11 garantirane do minute sa moje oči. ie * ;a Koliko se obrne v dv^ s- letih. Ko se je moja >1 i" I daj Ana Komatar, omo^'.,^! ic j bil samo jaz na ohceti od ^ ro te. Zadnjo nedeljo ^je s- so bile pa dve sestre i« t- bratje. ,b * • ,ei 1' sti in koliko'bratske U" v naših srcih. "Jmose sedaj, da ko 1 šali obupni klic domo t pomoč!", da se bomo J S! di odzvali. „ t^11' ; Frank A. T£eK' 4. junija, 1943. _____ ENAKOPRAVNOST ■STRAN 3. Kaj boste dali, da ohranite človeško življenje? u i, I MLADA BREDA I !! 11 pri POVEST rj ■i » j; SPISAL DR. IVAN PREGELJ "Da ti bo prav," je dejal Pe-canki, "grem spat. Nič ne de, naJ ti tekne pikolit, ljuba sestra." Tedaj pa je moža nekdo rahlo Pnjel od zadaj in ga potegnil v vežo. Par trenotkov nato je stopil Lipe in Anica je opazi-1 1«, da je nastal v sobi hipoma Tedaj se je zavedla in sedla na najbližji stol. Godec je med tem časom raztegnil harmoniko. Toda edini Šime je pri-■Jel Nežo in jo odvedel. Pečanka sedela ko pribita na stolu, ji je nekaj dopovedoval. Anica je opazila, da jo Pečanka neprenehoma opazuje. Gro-Za Jo je stresla pod tem pogledom, ki-je počival na nji. Dasi ugibala pogled, je vendar ei-sto dobro čutila, da jo tašča imenoma tako gleda. Kakor ^etičnost se je je polaščevalo. Nekdo je bil prisedel k nji. Ni Pogledala kdo. Nekdo, menda K°cijan ji je pripovedoval o neki nevesti, ki so ji s petimi v'ozovi pripeljali balo. Nepo-tesnost jo je objemala. Sil°ma je vrgla telo kvišku, da se otme teh morečih oči. In te-aJ je zagledala prav nasproti Sebi Lipeta. Videla je njegovo 2di-avo, resno lice, prijazne in Pametne oči, in čudna, čudna IniSel jo je napolnila, kakor da ga mora vprašati: , Ali ti morem zaupati? Ali nisi tudi ti nasproten in hu-v°ben? Glej, nikogar nimam, in Se moj mož je reven in slab. In žene, ki me tako trdovratno pda, me je strah. Ne ljubi me, l rn v peti sem ji!" Nekdo je položil vlažno roko na njeno ramo. Kakor blisk je dela švigniti nekaj rdečke Li-^etu čez obraz. Ozrla se je. To- je stal za njo. ^ 'Ne plešem!" je rekla krat- Tomaž je ogovoril Jurija. Lepo nevesto imaš, prijazna Pa ni." se je nasmehnil in dejal: Ančka že ve, zakaj ni!" tem hipu pa je ko od gada 0l.eena Planila Pečanka kvišku. c 1 so ji izstopile iz glave. Ani-jj zbledela. Drgeta je se jej , j '|a na Lipeta. žalosten smeh-j ' se9j. mu ležal na licu- Anici ,,^'e zdelo, ko da ga razume:j j, e morem še, zdaj ti ne mo-i še pomagati." V nasled-j j f ^ trenotku se je usula Pe-| j iz ust ploha besedi, .j 0 ^aj Ančka ve, kaj ? Kaj ima ka- Ve(^eti ;če misli, da ima ona , J vedeti, gre lahko takoj, še '' JJi gre lahko —." Jj v. ati!" je kriknil Juri, "kdo! 1» !!J kaj hoče?" C1 (L,. • nihče mi nič noče," je na-i t£ Jevala porogljivo žena, "nih-8te Sama nedolžna jagnjeta J te ^o bi le bila tako slepa in j j« Cj^pa bi ne videla, kaj ==s=====^= V, i " hočete. Ali hočeš, da povem, kaj hoče ta tvoja lepa punica —?" "Mati, imejte mir," je prosil do smrti plašen-sin. Soba se je bila skoro spraznila, gosti so čutili, da je bolje, da se odstranijo, samo Kocijan se je bil dvignil in stopil k Pe-čanki. "Katra, pametno govoriš. Vsak ti mora dati prav. Le umiri se. Glej, huda beseda ni prida," je kimal in z roko vil, ko da duši zlobno kačo. Njegova soproga, suha Jurijeva botra, je gostolela od nekod: "Oh pikolit, nikoli ga še nisem, nikoli ga ne bom več." Nekaj hipov je gledala Pečanka brezizrazno pred se. Uto-lažila se je bila toliko, da je izpila kozarec vina. Ali pila je hitro in zaletelo se ji je. Po nesreči je bil baš sedaj tudi godec prenehal. Pečanka se je vsled tega spet razgrela in komaj je prišla k sapi, je zakričala. "Kdo mi ga ne privošči? Ti?" Z drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno lice neveste in njene podrhtevajoče osinele ustnice. Zaman se je Anica lovila za nekaj trdega, zaman je iskala sebi naproti dobrih in resnih oči — Lipe je bil odšel — kakor skozi meglo je videla vstati svojega moža, prijeti kozarec in ga treščiti na mizo in kakor iz audne dalje ga je slišala govoriti: "Mati, ali je to sprejem moji ženi? Sedaj mi je dovolj." Anica je še videla, kako so se ženi za hip zasvetile osuplosti in jeze oči, kako se ji je za hip zresnil od vina zabrekli obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila v istem hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti. "Taka mati — saj še sina ne ljubi!" je mislila Anica in krog oči ji je leglo koprenasto in vse okolu se ji je zavrtelo. Nevesta se je bila onesvestila . , . 2. Peč, nekdaj in zdaj Pred petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali na Peči prav tako šumno poroko, j dasi ne v dvonadstropni hiši. Tudi pikolita niso polivali. | kljub temu so se gosti proti ju-i tru neveseli razšli. In prav tako | deževen dan je bil in voda je j bobnela v potoku. In ravno ta povodenj je bila kriva, da so se bili na Peči pri poročnem piro-vanju sprli. Tako okolu devetih je bilo, in v najlepšem veselju so se vese-! lili svatje. Stara soseda in biv-! ša gospodarja na Peči, oba i vdovca, oba sivolasa in podob-1 na si ko brata, sta trčila z ma-j jolikama in Jurca je rekel Ju-j riju: "Starejšina naj reče eno!" Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo 2&stopniki "Enakopravnosti" točno in zaclovolji-Vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-v^nju novic, ako jih pozovete, da se pri vas gasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euelidsko okolico: * Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 Clevelandčani, ki so znani vsled svoje dobrodušnosti in patriotizma, imaio danes priliko, da to dokažejo. Nujno se apelira na ljudstvo, da daruje svojo, še rabno obleko, ki jo ne potrebuje, za junaško ljudstvo naše zaveznice, Sovjetske Rusije^_ In starejšina je razširil usta in prašal: "Naj rečem? Saj je tvoj sin ženin, moj je že pozabil kdaj so mu pripeljali balo." "Beseda da besedo, Juri!" In res je dala beseda besedo, in Juri je govoril pametno in dobro. In ker je govoril počasi in povedal trikrat isto in hotel v četrto še enkrat isto povedati, mu je segel oče Jurca v besedo: "Glej- ga no, saj to vemo dobro, da sva midva soseda in da je Bog priča, kako sva lepo gospodarila in v miru živela, in da šv£ stara, in da je tvoj sin Lipe vzel Uršo in jemlje danes moj sin Ančiko — kaj možje in žene, ali ni prav res tako?" "Res je res!" je rekla družba. Juri pa je »gnetel kos kruha in udaril ob mizo. "Naj bo, porečem še eno, da bosta vedela vidva mlada —," tu je pokazal na ženina in ne- Sedaj je v teku kampanja za zbiranje 500,000 funtov stare o-bleke. Nad 40,000,000 ljudi je bilo izgnanih iz svojih domov, ko so nacijske zveri vdrle v Rusijo. Štirideset »milijonov ruskih mož, žena in otrok je brez o-bleke. Ti izgnanci potrebujejo naš pomoči. vesto — "in da boš vedel tudi ti moj sin in moja sinaha." Tu se je Juriju storilo in solze so mu stopile na lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. .Mož pa je zahropel.in od notranjega ganutja prevzet zakričal: "Poglejte Jiirco in mene. Oba sva Jurija, pa ga ni človeka, ki bi mogel reči, da je bilo kdaj le za toliko prepira mej nama." Tu je pokazal mož na drobtinico na mizi, Jurca pa je zastokal: "Juri, Bog je priča, samo resnico si govoril." "Resnico, samo resnico," je stokal Juri, katerega so bile lastne besede tako prevzele, da je bil ginjen kakor na veliki petek pri župnikovi pridigi —, "resnica božja, otroci moji. Glejte, do solz sem ginjen in tudi Jurca joče. Za zgled naju vzemite, ti ljubi ženin in ljuba nevesta in ti moj sin in moja hči." Zopet je zajokal, in Jurca 1 je brisal solze ob njem. ^ „ Tir" - Kdor ima kaj za darovati, naj odda na najbližji ognjegasM postaji, ali voditelju civilne o-brambe v vaši okolici. Potrebuje se vsake vrste obleke vrhnjo in spodnjo, rjuhe, posteljnino, brisače, itd. Za podrobnosti po- r kličite glavni stan za Ruskij ] vojni relief MA. 6872. i Zanimiva vest iz Slovenije j Prejeli smo seznam onih j krajev, v katerih je bil dne j 21. decembra 1942 poštni pro-met zopet vzpostavljen. To dokazuje, da so bili vsi ti kraji, ako ne v rokah upornih . Slovencev, vsaj zelo ogrože-ni. 1 Vest nam na žalost ni prinesla imen onih krajev, ko so tudi še danes zaprti za poštni ' promet in tudi ne podatkov o tem, koliko časa je pošta v ] teh krajih funkcionirala po 21. decembru, 1942. Besedilo poročila je nasled- j nje: Dne 21. decembra 1942 je bil poštni promet za slovensko pre- 1 ; bivalstvo zopet vspostavljen v i naslednjih slovenskih poštnih uradih: Adlešiči, Banja loka pri Kočevju, Begunje pri Cerknici, Bo-i rovnica, Brezovica pri Ljublja- ; 1 ni, Cerknica, Črnomelj, Devica 11 Marija v Polju, Dobrova pri | Ljubljani, Dobrnje, Dolenja vas ' pri Ribnici, Dragatuš, Fara pri Kočevju, Gradec pri Beli Krajini, Grahovo pri Cerknici, Grosuplje, Horjul, Hotedršica, Ig pri Ljubljani, Ježica, Kočevje, i Kočevska reka, Koprivnik pri • Kočevju, Kostanjevica ob Krki, Krmelj, Gorenji Logatec, Dole- j nji Logatec, Loški potok, Lož, 1; Ljubljana, Metlika, Mirna peč, i' Mokronog, Koželj, Nova vas pri Rakeku, Novo mesto, Ortenek, * Planina pri Rakeku, Polhov ) Gradec, Preserje, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Rovte, Se- ( mifi? Sodražica, Stari trg ob j ) Kolpi, Stari trg pri Rakeku,! i Stična, Struge na Dolenjskem, St. Jernei, St. Vid pri Stični, j ) Škofljica, Šmarje-Sap, Šmihel k pri Novem mestu, Toplica pri J Novem mestu, Trebnje, Tržišče, ' Turjak, Uršna sela, Velika lo-\ ka, Velike Lašče, Videm-Dobre-i polje, Vinica pri Črnomlju, Viš-l nja gora, Vrhnika, Zagradec na, / Dolenjskem, Žužemberk. Y> (Vsega skupaj 69 poštnih u-|!radov — vsi ti poštni Uradi so i bili zaprti, ko so partizani zase-V dli nekatere predele ozemlja. I Zdaj, ko so se umaknili, je poli šta zopet začela poslovati.) II SOVRAŽNI RADIO O BOR-i j BAH V JUGOSLAVIJI | j Associated Press poroča, da 11 je berlinska radio oddaja, govo-I! reč o bojih v planinskih predeli | lih južne Bosne, naglašala, da f se tamošnjih akcij udeležujejo | tudi hrvaški in italijanski oddel-| ki. O jugoslovanskih partizanih ; Postanite član 1 * dva milijonske bratske podporne organizacije 1 SLOVENSKE ; DOBRODELNE | ZVEZE ) \ i TEKOMA KAMPANJE SVOBODE 4 Nesreča nikdar ne počiva, bolezni smo podvr- k Jj ženi vsi, smrti nihče ne uteče. Za vse take slučaje vam nudi Slovenska dobro- | f delna zveza svoje varstvo. J Skrbela bo za vas, vaše najdražje — vaše otro- J | ke, starše, sorodnike. Član lahko postane vsak od rojstva do 50. le- | I ta starosti. \ | Zavarujete se lahko od $500—$5000 posmrtnine, l I $5—7—14 tedenske bolniške podpore in boste obenem ] J deležni operacijskih in poškodninskih podpor, članice- \ I matere pa še porodne nagrade. i I Za vsa pojasnila se obrnite na uradnike krajev- \ I nih društev ali naravnost na glavni urad t i SDZ ! I 6403 S+. Clair Ave. Cleveland, Ohio J I Telefon: EN. 0886 < pa javlja berlinski radio, da izvršujejo napade na kraje in vasi ter na prometna sredstva. CBS je zabeležila oddajo rimskega radia, ki citira poročilo, naslovljeno Mussoliniju od šefa generalnega štaba prostovoljne milice za narodno obrambo. Gre za šest bataljonov, ki so bili poslani domov, štirje iz Dalmacije in dva iz Slovenije — poročilo pravi, da so se te edinics morale boriti z upornim sovražnikom, ki se bori neupogljivo in brez vsega ozira na svoje lastne žrtve in izgube. " ' - - ' ' J^t ■ j Maj. John L. Smith of the U. S. Marines has 19 Jap planes to his credit—Have you as many War Bonds? Show all our American boys that you're doing your part on the home front to win the war. You've done your bit; pow do your best—Buy more War Bonds. i ___ | V. S. Treasury Deft, 1 | Domači mali | ji oglasnik j AVTOMOBILSKA POSTREŽBA \ RE NU AUTO BODY CO. 1 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC i GLenville 3830 CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna ^ 3 elerete jf lorists! 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. IfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Sc priporočamo. ■>g3.T"---■■ 3BC RAZNO_ "fU" mpn,ni muc ■■——— POZOR, HIŠKI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri j vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih I ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 i-1- ___ KREMZAR FURNITURE Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. CLAIR AVE. ENdicott 2202 — Cleveland, Ohio 3063 PEARL AVE. LOraln 7147 — Lorain. Ohio ——— smasimyr THt AXIS^Cj WARBOnOS ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPEPvIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vaiega avtomobila. Delo točno ln dobro. GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZAZELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žjvnja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj "RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za .na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Carl's Cafe Pivo — vino — žganje— izvrsten prigrizek Odprto vsaki dan do 3.30 zj. Ples vsak petek—soboto Nudimo na rezervacijo prostore za sestanke. — Se priporočamo. ROSE FRANK, Mgr. 1301 E. 54 St. EN. 8997 ! Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo stran 10 ENAKOPRAVNOST 4. junija, 1943. PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK I- 1 Kako je dobri vojak Švejk posegel v svetovno vojno. "Tak so nam ubili Ferdinanda," je rekla postrežnica gospodu Švejku. Pred leti je bil opustil vojaško službo, ko ga je vojaška zdravniška komisija de-j finitivno proglasila za bebca;j zdaj se je preživljal s proda- j janjem psov, grdih nečistokrv-nih bestij, katerim je izdajal ponarejene rodovinke. Poleg tega poklica ga je trpinčil revma-, tizem in si je pravkar mazal koleni z opodelkokom. "Kterega Ferdinanda, gospa Miller jeva?" je vprašal Švejk,' ne da bi prestal si masirati ko-j leni; "jaz poznam dva Ferdi- ( nanda. Enega, ki je sluga prr drogistu Pruši in mu je nekoč pomotoma izpil steklenico ne-; kega mazila za lase, in potem' poznam še Ferdinanda Koko-; ško, ki zbira pasje drekce. Obeh ni prav nič škoda." "Ali, gospod, ubili so gospoda najvojvodo Ferdinanda, tistega iz Konopišta, debeluharja in pobožnjaka!" "Ješmarija!" je vzkliknil: Švejk, "ta je pa dobra! In kje^ se je gospodu nadvojvodi to pripetilo?" ' I "Počili so ga v Sarajevu, z t revolverjem, veste. Vozil se je ondi s tisto svojo nadvojvodinjo v avtomobilu." "Glejte no, gospa Millerjeva, v avtomobilu! Ja, tak gospod si to lahko privošči in niti ne pomisli, kako nesrečno se lahko konča taka vožnja z avtomobilom. In še v Sarajevu, v Bosni, gospa Millerjeva. To so storili pač Turki. Mi bi jim pač ne bili smeli vzeti Bosne in Hercegovine. Vidite, vidite! Tak je torej gospod nadvojvoda že pred božjo sodbo. Ali se je dolgo mučil?" "Gospod nadvojvoda je bil takoj mrtev. Saj veste, z revolverjem'se ni igrati. Nedavno se je tudi igral neki gospod pri nas v Nuslih z revolverjem in po-strelil vso družino in še hišnika, ki je prišel gledat, kdo strelja v tretjem nadstropju." "Nekateri revolver ne ustreli, gospa Millerjeva, pa če iz kože skočite. Takih sistemov je šuma. Ampak za gospoda nadvojvodo so si kupili gotovo kaj boljšega, in stavil bi, gospa Mullerjeva, da se je človek, ki mu je to storil, za to priliko tudi lepo oblekel. Zakaj, veste, streljati na gospoda nadvojvodo je presneto težko to ni kakor bi lovski tat streljal na logar- dfisllfelffeiitel® ] ja. Tu je šlo za to, kako priti do njega, zakaj na takega gospoda ne smete iti v kakšnih capah. Treba iti v cilindru, sicer vas prej zgrabi policaj." "Pa jih je, pravijo, bilo več, gospod." "Kajpada, več!" je rekel Švejk ; in si nehal masirati kolena, j "Ako bi hoteli vi ubiti gospoda nadvojvodo ali cesarja, bi se gotovo tudi s kom posvetovali. Več ljudi več ve. Ta svetuje to, oni drugo; "vse lahko nam bo | storiti, ako združimo moči," ka- f kor je to v naši cesarski pesmi. -Glavna reč je zaduhati pravi jtrenotek, ko gre tak gospod 1 mimo . . . Jaz grem zdaj v go-' stilno "Pri kelihu," in ako bi !kdo prišel po podganarčka, za katerega sem si vzel predujem, !tak mu recite, da ga imam v 'svoji psarni na kmetih, da sem ■ mu predkratkim kupiral uhlja 'in ga ne smem prevažati, dokler se mu uhlja ne zacelita, sicer bi se mu lahko prehladila. Ključ pustite pri hišnici!" . . . V gostilni "Pri kelihu" je sedel le en gost: civilni stražnik Bretschneider, ki je bil v službi državne policije. Gostilničar 'Palivec je umival tace in, Bret- v ! schneider se je zaman trudil, da bi začel ž njim resnejši raz- i govor. c Palivec je bil znana sirovina; vsaka njegova druga beseda je . bil zadnjica ali govno. Pri tem ^ je bil načitan človek in je opo- „ zarjal vsakogar, naj si prebere, £ kar je napisal o poslednjem r predmetu Viktor Hugo, ko je 2 slikal odgovor Napoleonove sta- j re garde Angležem v bitki pri Waterloo. g "Lepo poletje imamo," je začenjal Bretschneider svoj resni g razgovor. , c "Vse skup je za en drek!" je " odvrnil Palivec in polagal tace c v kredenco. "Lepo so nam jo zaigrali v j Sarajevu," je s slabo nado na- r daljeval Bretschneider. g "V nuselski vinarni?" je vpra- j šal Palivec. "E, tam se prete- j pajo vsak dan ... saj veste, j Nusle!" "V bosanskem Sarajevu, gospod krčmar. Ustrelili so tam J gospoda nadvojvodo Ferdinanda. Kaj pravite k temu?" r "Jaz se y take reči ne mešam. V rit me pihajo!" je spo- j dobno odgovoril Palivec in si s prižgal pipo. "Kdor vtika dan- g danes v take reči svoj nos, si n lahko zlomi vrat. Jaz sem obrtnik: kdor pride in si naroči pi- r va, mu ga natočim. Ali kakšno j Drawing Shades Eases Transport Burden TANK CARS EACH TRAVELING mmmmmm / 8 oPoo o risbhbpl coal cars JL^y^^jl,, EACH TRAVELING 404 MILES It takes this many cars ii, I / j Cjl| TO HAUL THE 10% OF FUEL jj/ /lk\GjL WE CAN SAVE BY PULLING /K/^^W DOWN WINDOW SHADES i 'lPp^gW AT NIGHT AND IN UNUSED fXWk ROOMS DURING THE DAY ^mK" With war demands putting a growing burden on the railroads, every car mile saved helps bring victorv nearer. American families can cooperat* by saving heat and fuel. For example, the easy trick of pulling down window shades at night and in unoccupied rooms during the day saves up to 10 per cent of fuel—releasing 110,000,000 car miles of rail shiDDinur. "Assembly Line" na jugozapadnem Pacifiku ^^sfT'tr. s . Jr . yiAiiW^jmmHii* -J—~ -mJ Na sliki vidimo ameriško vojaštvo na neki bazi na Pacifiku, kako sestavlja težke vojaške truke, ki so pravkar prispeli s konvoji iz Zedinjenih držav. "VOJNA V RUSIJI" zgodovino ljudstva, ki se • bori in živi za zmago. Druga slika je "Spomladanska pesem", ki je živahna komedija, in kaže pogumnost ljudi, ki si prizadevajo ohraniti u-metnosti v vojnem času. češ: "Tudi na Dunaju imajo danes žalost." Bretschneiderju so se oči posvetile v polni nadi in kratko je dejal: "Na Konopištu je deset črnih praporov." "Pa bi jih moralo biti dvanajst!" je rokel Švejk. "Zakaj dvanajst?" "Da bi bil cel ducat! Na ducate je vse cenejše," je odgovoril Švejk. Zavladala je tišina, ki jo je prerušil sam Švejk z vzdihom: "Tak je že pred božjo sodbo, Bog mu daj večni mir in pokoj. Niti tega ni dočakal, da bi bil česar!" "To so storili Srbi!" je navezoval Bretschneider. "Motite se," je odvrnil Švejk. "To so storili Turki zavoljo Bosne in Hercegovine." In Švejk je razložil svoje na-ziranje o mednarodni politiki Avstrije na Balkanu. Turki so jo leta 1912. polomili s Srbijo, Bolgarijo in Grčijo. Hoteli so, da bi jim pomagala Avstrija, in ker se to ni zgodilo, so ustrelili Ferdinanda. "Ali imaš rad Turke?" se je V soboto, 5. junija se bo pričelo kazati dve nenavadni sliki o ruskem življenju, v Penn Square gledališču na East 55th St. in Euclid Ave. Prva slika je "Vojna v Rusiji", ki kaže vso fronto ruske vojne in seznanja gledalca s Sarajevo ali politika ali rajni nadvojvoda, take reči niso nič za nas, zakaj iz njih preži le jetnišnica." Bretschneider je umolknil in se razočaran oziral po krčmi. "Tukajle ,nek je je včasih visela cesarjeva podoba," se je oglasil zopet po premolku; "prav ondile, kjer zdaj visi zrcalo." "Da, res je," je odvrnil Palivec; "tam je visel cesar in muhe so srale nanj. Zato sem ga del na podstrešje. Saj veste: lahko bi si kdo dovolil opazko, in potem bi nastale še sitnosti. Kaj mi je treba tega?" "To je moralo biti v Sarajevu ostudno, gospod krčmar." Na to je odgovoril Palivec neobičajno previdno: "V temle času je v Bosni in Hercegovini strašno vroče. Ko sem služil tamkaj, so morali našemu obrlajtnantu devati lfed na glavo." Civilni stražnik je utihnil in njegov čmerni obraz se je razjasnil šele, ko je prišel Švejk in si naročil vrček črnega piva, WINGS FOR VICTORY okrenil Švejk h krčmarju; "ali imaš rad te poganske pse? Kaj ne, da jih nimaš?" "Gost je gost," je rekel Palivec, "čeprav Turek. Za nas, obrtnike ni nobene politike. Ako plačaš pivo, lahko sediš v krčmi in čenčaš kar hočeš. To je moje načelo. Ali je to storil našemu Ferdinandu Srb ali Turek, katoličan ali mohamedan, anarhist ali Mladočeh, meni je to vseeno." "Dobro, gospod krčmar," se je oglasil Bretschneider, "toda priznajte, da je to velika izguba za Avstrijo." Namesto krčmarja je odgovoril Švejk: "Izguba je to, gotovo, grozna izguba. Zakaj Ferdinanda se ne da nadomestiti s kakšnim tepcem. Samo še debelejši bi bil moral biti." "Kako to mislite?" je oživel Bretschneider. "Kako to mislim?" je odgovoril miroljubno Švejk. "Ako bi bil debelejši, bi ga gotovo že prej zadela kap, ko je preganjal na Konopištu babe, ki so po njegovem revirju zbirale dračje in gobe, in ne bilo bi mu i treba umreti tako sramotno, j Saj je škandal in novine so pol- j ne tega. Pri nas so pred leti v| Budjejovicah zabodli na trgu v j takem majhnem pretepu nekega' trgovca z živino, nekega Breti-slava Ludvika. Imel je sina Bo-huslava, in kamorkoli je prišel sin prodajat prašiče, ni nihče ničesar kupil od njega in vsakdo je rekel: "To je sin tistega zaklanega in je gotovo tudi lump." Moral je v Krumlovu skočiti z mosta v Vetavo, in morali so ga potegniti iz vode, ga postaviti na glavo in mu pum-Ipati vodo iz želodca. Toda iz-j dihnil je zdravniku v naročju, ko mu je dal še neko injekcijo." "Ali vi delate čudne primer," j je rekel Bretschneider resno, i "Najprej govorite o Ferdinandu, ! a potem o trgovcu z živino." (Dalje prihodnji« CWorMstifr foMc?) Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave^ ;;- ■- . ama"i-n-............—--.-^v, .....--ur..' ■■ .....-.a, TAUCCC Tu si lahko izberete kakor-LrA ■ LJL šnekoli vrste zaves, katerih m imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. * W ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings f ^^ 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Ilrovat ■ '"' —— ■ ' ■ ^ ------ __ Buy Ifovr Share in "Oui" Mali oglasi 2 ruski sliki pričenši v soboto, 5. junija PENN SQUARE GLEDIŠČE Euclid in E. 55th, od 2. ure naprej j "RUSI V VOJNI" e Ko boste videli to sliko, bo-„ ste vedeli zakaj ne bo svoboda j nikoli umrla. "Spomladanska i. 99 o pesem e Peli in plesali bodo v vojno-h razdejani Rusiji. Ali ste že čitali e novo važno, veliko in velezani-a mivo knjigo: a "Ko SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI" ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in a zanjke ter pripravljal strup za e Jugoslovane že dolgo prej kot >- jih je napadel, in kako se je po il njegovem napadu pričelo razlivati strašno morje bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Knjigo je spisal na podlagi > lastnih doživljajev Rev. Kazi-o mir ŽaJkrajšek, ki je bil tam o mnogo let pred napadom in Še i- 10 tednov po napadu. 10 Knjiga obsega nad 200 stra-le ni, je okusno vezana v platnc u i ter nosi poseben ovitek z origi- i nalno sliko — Slovenija v pla-1-j menu — ter zemljevid sedanje v | Slovenije z označeno mejo med v j nemškimi in italijanskimi oku-;a patorji. i- Cena je znižana na $2.00 — > skupno s poštnino. el Naročila in driigi dopisi na; je se pošiljajo na: Rev. Kazimii i- Zakrajšek, 302 E. 72 St., New ;a York, N. Y. 11 Rojaki v Clevelandu in okoli-u ci lahko kupijo knjigo pri > AUGUST KOLLANDERJU a 6419 St. Clair Ave. i- in pri z- JOSEPH GRDINA i, 6113 St. Clair Ave. >> - PrijateFs Lekarna D. J ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. _Mali oglasi__ IŠČE SE DELAVCE v v • • I a ••• važni industriji y Maintenance Mechanics Težake Plača na uro. Tovarniški pomočniki, od 16. 55. leta. {Dobra plača na uro, zvišanje plače v 30 do 60 dni. DEKLETA ali ŽENE 16. do 50. leta starosti, za zavijanje sladoleda, masla, in Pr0' dajanje v jedilnici majhne tovarne. Dobra plača na uro, Pr0' ste ob nedeljah. Izkaz državljanstva se ne zahteva. Zglasite se pri The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. » Na farmo v Genevo, Ohio samo tri-četrt milje iz Lepa prilika za starejšo za sko dvojico, ki se razume sadjerejo in kokošjerejo. molzna krava in trije PraS* ' , v (Jlr Lepo stanovanje in plača pu ' govoru. — Pišite na "FAR*1' : ,18215 Rosecliff Rd., Clevelan > ' O., Tel.: KEnmore 1277^_^ Rad i bi kupil hišo za eno ali dve . • žini ali pa farmo. Kdor ima* i priličnega, naj piše na £ : RU?IC, 6704 St. Clair Ave-, pa naj pokliče KEnmore ® ■ — Plačam v gotovini.^^^ ■ Hiše naprodaj ' 8 sob — za dve družini-; East 158th St. — Cena t 1 7 sob — za eno družin^ velikim sadnim vrtom, na ! ■ Kewanee Ave. Dajte vaše ponudbe. 9 sob — za eno družino, S^ ' kota na vroča vodo; vse v . brem stanju. Nahaja se r Pawnee Ave. — Cena , 8 sob — za dve družim; ^ ' daj tri sobe za eno družino- ^ .lika lota; rya 929 E. 207 ^ , .$7,000. — Dajte vašo ponu° ^ Če vas zanima, pokličite ■ podrobnosti j L. PETRlCf 19001 KILDEER ^ IVanhoe 1874^> Zavarovalnic proti ognju, tatvini, ^ avtomobilskim ne»reC itd. preskrbi I JANKO N. ROGEI"' 6208 SCHADE AVE- POKLIČITE: _ ENdicott07l|^ Gramofonske slovenske, hrvatske, & vseh vrst. Naša trgovina ^ te prta vsaki dan od 12- do ' „b zvečer. Zaprta je ves ponedeljkih in sredah. ^ NORTHEAST SM^5 SERVICE CO. Jerry Bohinc 819 E. 185 St^^j FANTJE IN MO| V naši trgovini dobite ved« v»t«' boljše spodnje perilo, srajce« klobuke in druge stvari. - tfP*^ IZDELUJEMO OBLEKO JOHN MOČNIK 772 East OGLAŠAJTE V —"inSfl" "ENAKOPRAVNA