Avtor primerja študije Meje rasti (LTG), Ocena tisočletja (MA), Indeks okoljske trajnosti (ESI) in Indeks okoljske uspešnosti (EPI). Vse odmislijo vpliv sodobne kapitalistične oblike lastnine in produkcije na naravo/okolje. Razen študije Meje rasti so tudi vse umeščene znotraj paradigme ekonomske rasti. Računalniški scenariji v Oceni tisočletja ne vodijo k dramatičnemu upadu človeške blaginje zaradi sprememb v ekosistemih, ki jih je povzročila ekonomska rast. V njih ni upoštevana predpostavka o mejah ekosistemov in njihovih storitvah, ki ne dopuščajo trajne ekonomske rasti. V tem je bistvena razlika med Mejami rasti in Oceno tisočletja. Študiji ESI in EPI sta bolj upravljavsko usmerjeni kot pa LTG in MA, čeprav tudi te dve poudarjata nujnost sprememb in ukrepov za prehod k ekosocialni trajnostni družbi. Vsi ukrepi MA, EPI, ESI neizrečeno dopuščajo, da je možno zmanjšati ali celo preprečiti degradacijo narave znotraj paradigme rasti in kapitala. Samo LTG predpostavlja najbolj reformiran ekokapitalizem, to je nerastoči kapital.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5JTUPXQF

COBISSID

25643613

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kirn, Andrej (2006). Meje rasti, ocena tisočletja, indeks okoljske trajnosti in indeks okoljske uspešnosti. Teorija in praksa, letnik 43, številka 5/6, str. 658-673. URN:NBN:SI:DOC-5JTUPXQF from http://www.dlib.si

MLA:

Kirn, Andrej. "Meje rasti, ocena tisočletja, indeks okoljske trajnosti in indeks okoljske uspešnosti." Teorija in praksa letnik 43. številka 5/6 (2006) str. 658-673.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JTUPXQF>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)