Slovenski glasnik. 279 večnost tanjih čuvstava, u prava sreče i tuge, ljubavi in mržnje, u uzvišenost i neoborivost oduševljenja za sve, što je dobro in lepo, bolje in lepše, ubesmrče čiste device pojezije, koja prolazi čista in kroz divlje, tvrde narode, i kroz preiz-obražene razbludne mekušce, koja če preživeti vse teorije, struje, pravce i krivce društvenoga života, a ostati uvek cvet i melem duha i srca čovekova". — Daj Bog, da se i Slovenci upoznajo z Zmajem ! — — Knjigarna Luke Sociča v Novem Sadu poživlja občinstvo, da si naroči vrlo važno delo: ,,Srbi u Ugarskoj, njihova povesnica, povlastice, crkva, političko i društveno stanje; u dve knjige francuski napisao Emil Piko. S francoskoga preveo, po-pravio, i dopunio dr. Stevan Pavlovič'-. — Zgodovina srbskega naroda v Avstro-Ogerski državi je v vsakem obziru znamenita, posebno po veliki selitvi Srbov pod patrijarhom Arsenijem Carnojevičem 1. 1690. Velik del naroda srbskega se je preselil pod vojnimi zastavami in z orožjem v roci, kot pomoč nekdanje nemške imperije rimskega carstva, poznejše Avstrije — da zavzame nova zemljišča in bode živi jez proti navalom azijskih divjakov, trajajočim skoro tristo let. Antemuralis christianitatis! Junaštva Srbov vojakov, borba za politični obstanek v teh zemljah, trudi in požrtvovanja, da se vzdrži vera in cerkev, da narod napreduje in se izobražuje — in vrhu tega, da pošteno po junaški izpolnjuje ugovor (pactum conventum) z dvoglavim orlom Dunajskega cesarja in Peštanskega kralja, vse to zbral in uredil je vestno odlični francoski pisatelj Emil Piko. Prelagatelj, dr. S. Pavlovič, jeden prvih srbskih zgodovinarjev, preložil in dopolnil je to monumentalno delo. — Zabeležiti so nam še sledeče knjige: ,.Narodne satirično-zanimljive podrugačice. Skupio ih po Boki Kotorskoj, Crnoj Gori, Dalmaciji a najviše po Hercegovini Vuk vitez V r č e v i e. 8°, 148 str. Založila knjigarna Dragotina Pretnarja v Dobrovniku. Koliko vrednosti bode ta zbirka Vrčeviceva, znamo lehko, ako rečemo, da je poleg Vuka baš Vrčevič najznamenitejši zbiratelj narodnega blaga v Srbih. — Znani srbski pisatelj Milovan Gj. Glišič izdal je drugi zvezek svojih „P r i p o-vedek". Natisnene so tu sledeče povesti: U zao čas. —¦ Učitelj. — Zadušnice. — Setnja posle smrti — Posle dvadeset godina. — Novine srbske močno hvalijo to zbirko. M. M. „Aicluv ftit' slavische 1'hilologie" — VI. knjige 4. zvezek je prišel te dni na svetlo. Spet je poln lepih razprav in književnih poročil. Priobčuje te spise: Leciejewski: Die Sprache des polnischen Theils des Florianer Psalters ; A. Veselo vsky: Neue Beitršige zur Geschichte der Salomonssage; Al. Sahmatov: Zur Textkritik des Codex Sviatoslai vom J. 1073. Oddelek ,,Anzeigen': nam prinaša od A. Briicknerja, profesorja slovanskih jezikov na vseučilišči v Bero-linu, interesantna naznanila o imenitnih novih staroslovenskih, ruskih in litav-skih knjigah. V oddelku ,,kleine Mittheilungen'' so ti krajši spisi: NilPopov Zwei Bruchstucke der rusischen Volksdichtung aus den Zeiten Peters des Gros-sen; V. Jagič: VVeiterer Beitrag zur Feststellung der Grenzen des dalmati-nisch-kroatischen Glagolismus im XV. u. XVI. Jahrh.; V. Jagič: Slavica im British Museum; Ed. Wolter: Einige Eigenthiimlichkeiten des galizischen Aprakosevangeliums vom Jahre 1266; prof. Nemanič iz Pazina nam priobčuje zanimljive bajeslovne doneske o volkodlaku iz Istre. ¦—V književnih poročilih govori V. Jagič o tistih jezikoslovnih knjigah slovanskih, ki so zadnje mesece prišle na 280 Slovenski glasnik. svetlo ter po svoji stari navadi vsako knjigo ocenjuje s*kratkimi, a krepkimi besedami, poudarjaje nje prednosti, a tudi točno označujoč nje napake in nedostat-nosti. Ta pot sta prišli tudi dve slovenski slovnici na vrsto: Sumanova in Sketova. Šumanu očita — (in to grajo smo culi tudi že od drugih stranij), — da je svoji slovnici pridejal preveč nepotrebnih opazk in nepotrebnega razlaganja iz primerjajočega jezikoslovja, a da premalo razsežno tolmači nekatere zna čajne posebnosti slovenskega jezika, kar škoduje praktični porabnosti njegove slovnice. ,.Mir will scheinen, als ob der Verfasser nicht uberall die richtige Mitte einge-halten, als ob er des allgemeinen, jenseits des specifisch Slovenischen liegenden viel zu viel gegeben, dagegen auf die besondern Eigenthiimlichkeiten des Slovenischen etwas weniger Rticksicht genommen hat, als man es in einer Special-grammatik des Slovenischen erwartet hatte. Etwas weniger Brocken aus der vergleichenden Sprachwissenschaft, daftir mehr thatsachliches iiber die localen, dialektischen Besonderheiten der slovenischen Sprache — das hatte ich mit Freuden begriisst". Sicer pa pohvalno omenja, da je Suman v svoji knjigi dobro porabil gradivo, nabrano v Miklošičevi slovnici primerjajočih slovanskih jezikov ter opozarja učenjake na Sumanovo knjigo, katera je vredna njih pozornosti ,,in vollem Masse". — O Sketovi slovnici pravi: ,,das Buch ist..... praktisch angelegt, versteht die Theorie in richtigen Dosen und am rechten Platze einzuflechten, es durfte seinen Zweck volkommen erfullen. Die Amvendung der Accente macht es selbst fiir die Sprachforscher sehr schiitzbar". — Pod naslovom ,,Materialien zur Geschichte der slavischen Philologie" priobčujeta Miklošič in Patera tri liste Dobrovskega Kopitarja in tri liste Kopitarjeve, ki jih je pisal Dobrovskemu ; vsi so iz 1. 1811. Tudi ta pot je v teh listih nakopičenega vse polno jezikoslovnega in književnozgodovinskega gradiva, katero ima za nas Slovence posebno važnost. Tu pripoveduje spet Kopitar v svoji krepki, karakteristični pisavi, nemško besedo mešaje z latinskimi, slovenskimi grškimi ali francoskimi stavki, o novem slovenskem alfabetu, o Primci, Jaklinu, Modrinjaku, Debevci, Jamiku, Cvetku, Ravnikarji, Rudeži, Zoisu, Vodniku, Zupanu i. dr. ter podaje prezanimljive doneske o splošnem književnem delovanji med tedanjimi Slovenci, Navajamo samo nekoliko karakterističnih stavkov: „Vodnikum nuper audio, cum jam stati m ab initio post Landwehrlieder-vei*-sionem Napoleonis laudes cecinisset, et gratul atione m de filio (t. j. o Napoleonu II. porojenem 20. marcija 1811. Ured.) Parisios misisse". — ,,In Krain kann keine Mutter schreiben; hoehstens Miinner sclireiben gedruckt (d. i. mit solchen Ziigen, weil sie die Schrejbzuge nicht kennen) manchmal an B. Zois". Kopitar tu govori o kmetskih Jjudeh. — ,,Oesterreich ist ja ein sla-wischer Staat, wie Hacquet selbst bemerkt". — ... „von einem hoffnungs-vollen Theologen Zwetko in Gratz (einem der besten Studenten, andere dor-tige Slawisten als Shmigovez et Bilz in Laibach sind mittelmassige Kopfe, Mitlaufer)". — Zupan mu je ,,der geschmackvollste Stockslave"; o Primci pravi: „Primitz hat eine starke Anlage zum Marcismus, wenn er Kr. schreibt: alles starrt von Unslavitat und Germanischgedachtem: erit noster Godsched; acuet alios, exsors ipse secandi". — Konečno se prof. Jagič z lepimi besedami spomina pokojnega Daničiča in njegovih neumrjočih del. Storimo samo svojo dolžnost, če tudi ta zvezek Jagičevega zbornika vsem omikanim Slovencem kar Slovenski glasnik. 281 najtopleje priporočamo. Vsaj vsaka srednješolska učiteljska knjižnica po Slovenskem bi morala biti naročena na Jagičev „Archiv", kojega vsaka knjiga (v štirih zvezkih) stoji 20 mark ali 12 gld. Novi spisi Miklošičevi. V novinah čitamo, da je prof. Miklošič dunajski akademiji znanostij. predložil razpravo: „Ueber Gothes Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga". Kdor pozna Gothejeve poezije, gotovo se dobro spomina te prekrasne, iz srbskega narodnega pesništva zajete balade njegove, ki ima jako čudno literarno usodo za seboj. Zapisal je to pesen iz narodnih ust v Dalmaciji Giovanni Battista Fortis (1741—1803), ter jo ponatisnil v svoji 1. 1770. na svetlo dani knjigi, v kateri opisuje svoje potovanje po Dalmaciji, dodavši srbskemu tekstu tudi italijanski prevod. Z italijanščine je bila preložena na francoščino in v francoskem prevodu jo je čital Gothe, kateremu je tako dopala, da jo je 1. 1775. preložil na nemški jezik. Prvič je bila v nemškem prevodu natisnena v Herderjevih „Stimmen der Volker" 1. 1778. Čuditi se mora človek pesniškemu geniju Gothejevemu, da je v nemškem prevodu tako izvrstno pogodil svojstvo srbskih narodnih pesnij, dasi ni razumel jezika srbskega in dasi je prelagal iz francoskega prevoda. Ko je petdeset let pozneje Gothe čital isto pesen v natančnem Talvjnem prevodu, čudil se je samemu sebi ter rekel, da je prelagal iz francoščine „mit Ahnung des Rvthums und der Wortsteilung des Originals". Dodajemo še to, da Vuk ni mogel nič več zaslediti v narodu originala, vender-je ,.Asan Aginico" ponatisnil 1. 1814. v svoji „Pesmarici" iz Fortisove knjige, a pozneje jo je izpustil iz svoje zbirke srbskih narodnih pesnij. Tudi na slovenski jezik je ta krasna pesen že dvakrat preložena; prvič jo je priobčil 1. 1832. dr. Jakob Župan v ,,Kranjski Čebelici" (III. 65), drugič Cegnar v svojih „Pesmih". Prof. Miklošič bode v svojem zgoraj omenjenem spisu to v literarno-zgodovinskem in pesniškem oziru za-nimljivo balado gotovo na vse strani korenito razbistril, zatorej teško pričakujemo njegove razprave. — Subjectlose Satze. Von Franz Miklosich. Zweite Auflage "VVien 1883, 8°, 76. Cena 1 gld. 20 kr. Ta knjiga je drugi pomnoženi natis Miklošičeve 1. 1865. na svetlo dane razprave: ,,die Verba impersonalia im Slavischen" ter razpravlja mal. a važen oddelek sintakse slovanskih jezikov korenito in temeljito, kakor razume to stvar samo Miklošič. Slovenske jezikoslovce opozarjamo na to najnovejše delo največjega slavista in slovničarja zdanjega časa. f Jan Valerian Jirsik, škof v Budjejovicah na Češkem, umrl je 23. fe-bruvarja. Imel je že 85 let (porojen 1798) in škof je bil od 1. 1851. Jirsik bi se mogel po pravici imenovati češki ,.Slomšek", kajti bil je jako plodovit pisatelj češki, ki je napisal dolgo vrsto knjig v pravem cerkvenem duhu. Najimenitnejša knjiga njegova je ,,Popularni dogmatika", ki je doživela štiri natise. Slovaki so imeli 1. 1882. sledeče časopise: 1) Narodnie Novinv, Po- litickv, literarnv a narodohospodarskv časopis. Redaktor Ambro Pietor. — Ta časopis je izhajal po trikrat na teden in veljal za celo leto 12 gld. 2) Narodn Hlasnik. Novinv pre slovenski l'ud. Redaktor Ambro Pietor. Vsak mesec je izhajal list po jedenkrat in veljal za celo leto 1 gld. — 3) O bz o r. Novinv pre hospo- darstvo, remeslo a domači život. — Te novine prihajale so tri krate mesečno in velja le 3 gld. za celo leto. Urednik Romuald Lagnus. — 4) Črnoknažnik. 19