PRED JAVNO RAZGRNITVIJO NAČRTA
Hotel za poslovne Ijudi
Ljubljansko mestno središče bo tudi v prihodnjih letih do-življalo spremembe. Stare hi-še iz avstroogrskih časov bodo zamenjale stavbe, grajene po načelih sodobne arhitekture. Res je, da včasih nekoliko sen-timentalno gledamo na podobo mesta in kar stisne nas pri srcu, ko podrejo hišo, na kate-ro imamo toliko lapdh pa tudi manj lepih. spominov. Včasih se kar težko privajamo na železo-betonske izdelke sodobndh ar-hitektov. Ne le md, tudi diru-god v svetu. Za sodobna vele-mesta, ki se ponašajo s stav-bami, zgrajenimi v zadnjih de-setletjih, pravijo njihovi prebi-valci in obiskovalci, da so me-sta brez duše. Tako ugatavlja-jo za Brazilijo, novo glavno me-sto Brazilije, ki je vzniknilo sredi džungle, da ljudje neradi živijo v njem, da se otožno spominjajo bivše prestolnice Bia de Janeira. Toda res je, da se tudi dobri stari Bio de Ja-neiro spreminja. Vsestranski materialnih razmah sodobnega sveta zahteva ustrezno gradnjo novih stavb. Tudi človeške ma-terdalne potrebe naraščajo z ra-stjo življenjske ravni. To, kar je bilo nekoč pojera udobja, je dandanes pogosto samo še predmet posmeha. Na primer, koliko starih stanovanj pa Ima kopalnioe? Toda sodobnega sta-novanja brez kopalnice si ne moremo predstavljati. Morda je nekaj resnice v trditvi, da imajo stara stanovanja dušo, toda vprašajte njihove stano-valce, če bi raje imeli fcakšno-le »dušo« ali kopalnico. Seveda je tudi v stara stanovanja mo-goče postaviti kopalnice, toda niso le fcopalnice edina pred-nost novih stanovanj. Pa tudi sicer arhitekti pravijo, da je menda lažje staro podreti in tam zgraditi novo, kakor pa obnavljati. Smemo verjeti, da je obnavljanje res drago, saj naši predniki niso gradili stav-be, ki bi zdržale, če se izrazi-mo biblijsko, do sodnega dne. To je bilo nekaj uvodnega razmišljanja arhitektom in ur-banistam v nekakšno spodbu-do, da so vendarle koristni. Ta-ka spodbuda jim verjetno ne bo škodila, saj jih, zlasti zadnje čase, često dobijo po buči — seveda pa sp si to usodo s svo jim, včasih vendarle pretiranim eksperimentiranjem, sami pri-služili.
»HOTEL BO DOBRA NALOŽBA«
Zdaj pa preidimo k temi tega članka. Javnost je bila že ob-veščena, da bo Ljubljana dobi-la nov in sodoben hotel Holi-day Inn. Roko nad novo tuni-stično pridobitvijo bo držal ho-tel Union, stala pa bo na plo-ščadi Borisa Kraigherja. Tam, kjer je zdaj osrednji parkarni prostor; torej bo zgradba sta-la med samopostrežno trgovino na Cigaletovi, novo blagovno poslovno hišo (sedaj je to še jama zraven nove Metalke) in hotelom Union.
O novem hotelu smo se po-govarjali z direktorjem hotela Union Rik,om Rižnarjetn. Naj-prej nam je orisal »zgodovino« novega hotela:
»To je daljša zgodba. Ljub-ljanski urbanistični zavod je pred leti pripravil študijo o po-trebnih lokacijah za turistične kapacitete. Na tem območju je študija predvidevala gradnjo hotela z okrog dvesto postelja-mi. To so tudi kasneje upošte-vali ob predlogu za izgradnjo ploščadi Borisa Kraigherja. Mi smo že leta 1966 imeli gradbe-no dovoljenje, da bi na tem prostoru zgradili enonadstrop-ni paviljon. Kasneje smo pri-pravili nov projekt, ki je bolj ustrezal predlogu izgradnje plo-ščadi, pa tudi ekonomsko je bil nov projekt bolj utemeljen. Njegovo gradnjo smo takrat načrtovali za leto 1980, ko bi
imeli povrnjeno večino kredd-tov, ki smo jdh bili najeli za novi prlzidek in obnovo stare-ga hotela. Tako bi se, po ta-kratnem predvidevanju, vklju-čili y četrto fazo izgradnje plo-ščadd Borisa Kraigherja.«
»Tako ste mislili pred več leti, zdaj se vam z gradnjo bolj mudi?«
»Da. Za turizem je medtera nastopilo nekaj konjunkturnih, uspešnlh let, pa smo si prej opomogli. Gospodarska zbornl-ca je lani sklicala sestanek, na katerem nas je seznanila z možnostjo za sodelovanje z or-ganizacijo Holidajr Inn. Za to možnost smo se ogreli le mi. Seveda smo se najprej pozafli-mali o tej družbi. UgotovUl smo, da bi prišli do kvaUtet-nejže poraudbe, kakršno terja-jo obiski delegacij, sejmi itd., ki je pa Ljubljana zdaj ne mo-re nuditi. Teh zahtevnejših go-stov zdaj ni mogoče zadovolji-ti tako, kot bi to onl želell«
»Kako pa je bilo naprej z na&rti?«
»Lanl avgusta smo izdelali ekonomski izračtin in program-ske skice ter dosegli soglasje republiške gospodarske zborni-ce in republiškega gospodarske-ga sekretariata. Programske na-črte smo izdelald po sprejetih urbanističnih zasnovah iz leta 1968. Pri tem nismo mogli v ce-loti upoštevati višine — po ta-kratni zasnovi bi moral nov ho-tel uporabljafci obstoječa dviga-la in recepcijo. Predlagali smo korekturo in tako prlšli do pro-tipredloga, da bi najraje ŠM na spremembo zazidave, ker bi do-biU enostavnejše, kvalitetnejše objekte; med obema hoteloma. sedanjim in novim, pa bd nastal manjši trg. Restavracijski vrt bi se povečal. Ta novi predlog urbanistov nas je ogrel. Projekt bo sredl marca izdelan za jav-no razgrnitev, ki bo veorjetno v občinskih prostorih. če ne bo-do občani dali bistvenih pri-pomb za spremembo, bi lahko v roku enega leta pričeli z grad-njo. V sezoni 1977 pa bi hotel
že normalno posloval. Za po-trebe hotela bi zgradili garaž-ne prostore pod zemljo in s tem trajno rešili problem par-kiranja gostov. Sedanji kon-cept odstopa od prejšnjega koncepta, ki so ga sami urba-nisti krstili za .kamnolom', v prid mehkejšim linijam.«
ZAKAJ TUJE IME?
»Kakšen bo novi hotel?«
»Stavba novega hotela bo vi-soka kot Union, pod zemljo pa bodo garaže v dveh ali treh etažah. Po naših piedpisih bo hotel ustrezal A kategoriji, če-prav bi bil po pogojih, kl jih postavlja Holidajr Inn, že blizu luksuzne kategorije, vendar se zanjo ne bomo potegovali. Ho-tel bo imel dvesto ležrišč. Ob-stoječi objekti ne bodo imeli nobene zveze s Holidajr Inn, ra-zen restavracije, ki bo skupna obema hoteloma. Sobe bodo skpraj enkrat večje od seda-njih v našem hotelu, ker se je medtem, ko smo naše sobe gira-diH, in sedanjimi zahtevaml, stanovanjskl standard razvil. Tu se z načrtovano ponudbo približujemo prihodnjim potre-bam. Zagotovili bomo kvalite-to uslug: sobe bodo imele te-levizijske sprejemnike, kllmat-ske naprave, kopalnico in stra-nišče, v ceno pa bodo poleg zajtrka vračunane tudi stoiitve za otroke gostov vse ¦ postelje bodo dvojne. Hotel bo imel bar zen velikosti 10 krat 5 metrov, in rekreaoijski prostor za relak-sacijo gostov, ki bodO, kot pred-videvajo, predvsem poslovni ljudje, ki veliko potujejo.«
»Zakaj ste se odločili dati hotelu tuje ime?«   •
»Med drugimi je kritično oši-nila vrinjanje tujih imen v naš prostor tudi Ijubljanska televi-zija. če bi imeli zagotovljen dober obisk iz novih turistič-nih trgov, se za sodelovanje s Holiday Inn ne bi odločiU. Me-nimo pa, da se moramo vklju-čiti v širgi koncept sodelovanja in reklame, da bi dobili v Lju-bljano novo vrsto gosbov, ki pa
brez takih lokalov ne bodo pri-Sli. Znnanji simbol mora bitd simbol dajalca Mcence. Organi-zacija Holiday Inn ttna za nas sprejemljivo klientelo, saj se ne obrača na lastnike kapitala, ampak na poslovne ljudi. Mre-žo svojih botelov ima ta arga-nizacija razpredeno malone po vsem svetu. V Moskvi je Holi-day Inn podpisal pogodbo, po kateri bo pet hotelov v Sovjet-ski zvezi nosilo njegovo ime. Na Poljskena že gradijo hotel Holiday Inn v Krakowu. Tudi v Jugoslaviji se poteguje nekaj mest za sodelovanje s Holiday Inn"; pri tem nismo osamljeni. Čutimo močno italijansko in avstrijsko konkurenco. V Av-striji bodo namreč ob že neka-terih zgradili še nekaj hotelov, Id bodo nosili ime Holiday Irm. S hotelom Holiday Inn, kl je organizacija za poslovne Ijudi, želimo, da bi se gospodarski posli med Vzhodom in Zaho-dom ter tretjim svetom skle-pali tudi v Ljubljanl. Zavoljo tega bo hotel imel tudi tri kon-ferenčne prostore. Tak račun nam omogoča tudi nedavno po-sodobljeno brniško letališče. pri našd namerl nas podpirajo republiška gospodarska zborni-ca, republišlri sekretariat za in-dustrijo in republiški komite za zunanjetrgovinske  odnose.»
KAJ POMENI HOLIDAY
INN
»Tovariš direktor, kakšno bo vaše sodelovanje s Holiday Inn?«
»Holiday Inn je največja or-ganizacija na svetu, kl skrbi za hotelsko nastanitev poslovnih ljudi. Svoj sedež ima ta orga-nlzacija v Memphisu v ZDA. Mi bomo z njo sodelovali le po tej plati, da nam bo po-šiljala klientelo. Plačevali bo-mo njene usluge, dobička pa ne framo deim, zato gremo tudi v investlcijo samd. Torej, da ne bo kakega dvoma, v gradnjo hotela bomo vložili samo naš denar, gradili bomo brez tuje-ga kapitala. Tako bo tudi do-biCek naš. Pač pa bomo v za-getku plačali enkratno licenco tej organizaciji; S tem si bo-nio zagotovili, da nam bo po-šUjala svoje kliente. Mi že ne-kaj časa sodelujemo s Holiday Inn, sedanji hotel Union je za-silni nadomestek, ki pa ne iz-polnjuje vseh zahtev, ki jih po-
stavlja Holiday Inn za sroj« goste. HoHday Inn ima svoj sa-telit, ki ga uporablja za vzpo stavljanje zvez med svojiml 1700 hatefli na raznih kon. oih sveta v nekaj selcuridaii in ureja reaervaoije za svo je goste. Na primer, goist, ki bo potoval iz Ljubljane t mesto na drugem kontinentu, bo tmel v nekaj sekundah re-zervirano sobo v tistem kraju. Seveda bo tako rezervšral so-bo tudd pri nas, ko bo prišel v Ljubljano. Ob tem bo vedel, da se v takem hotelu iahko so-stane s svojimi poslovnimi so delavci in se v prostem času tudi sprosti v samem hotelu, ne da bi izgubljal 6as z iska-njem rekreacijskih objektov po neznanem mestu. Novi hotel bo pospešil možnost povezovanja aktivnih ljudi v gospodarstvu, ki so naklonjeni razvljanju go-spodarsklh odnosov z našo dr-žavo. Organizacija Holiday Inn obstaja 24 let. Gradi preudar-no, racionalno in ekonomično, prednost pa dajejo udobnostl, dobri namembnosti, šele potem pridejo na vrsto luksuzni do datki.«
»Imate pripravljeno kakšno besedo za občane, ki bodo oce-njevali to prihodnjo ljubljan-sko pridobitev na javni razgr^ nitvi?«
»Upoštevati velja, da je Lju-bljana po hotelski plati deficit-na. Ob vseh večjih prireditvab. v našem mestu zmanjka hotel-skih sob za goste. Morda bo kdo porekel, zakaj ne bi sred-stva namesto za. hotel nameni-11 za vrtce, šole. Toda potfeb-no }e najti ravnotežje. če bomo imeli gosipodarsko podlago,bo< mo pokrivali tudl družbene po-trebe. Odkriti moramo pravo mero med pokrivanjem družb©-nih potreb in razvojem gospo-darstva, pa bo prišlo do takS* nega razvoja, kot si ga želimo. Kaže, da bo čez kakšna trl le-ta prišlo do ponovne turistična konjunkture. Ce ne bomo že zdaj mislili vnaprej, potem bo v ikon(jimk]buirin.e!m oibdobju sla-bo,« je sklenil naš pogovor dt rektor hotela Union.
če s prispodobo ponovimo njegovo misel: ako ne bomo zasadili dTevesa, tudi sadu na bo takrat, ko je sicer pričako-vana dobra letina.
Vladimir Jerman