>
Cd Spodbujanje socialnega vedenja ^ na soli
0 S
Brigita Gregorci c
Uvod
Na Osnovni šoli Fara smo samoevalva cijo prvic izvedli v šolskem letu 2009/2010, ko smo ugotavljali kakovost delovnih razmer in odnosov med zaposlenimi. Ker se kakovost medsebojnih odnosov na šoli odraža tudi v odnosih med u cen ci, u citelji in vodstvom šole, smo za podro cje izboljševanja in samoevalva cije v naslednjem šolskem letu izbrali klimo na šoli. Za ta korak smo se odlo cili, ker je bilo, kljub majhnosti naše podeželske šole, vse pogosteje opaziti nemo c strokovnih delavcev pri reševanju napetih odnosov med ucenci, težav z uničevanjem šolskega inventarja, verbalnega in fizičnega nasilja med ucenci in podobno. Da bi preverili, kako zaznavajo nasilje udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, smo v šolskem letu 2010/2011 preucili klimo s poudarkom na ustrezni komunikaciji. Ugotovili smo, da so pravila delovanja na šoli jasna, vendar nekoliko šepa enotnost ukrepanja strokovnih delavcev v primeru kršitev pravil. Menili smo, da je nedoslednost uciteljev vzrok za nekoliko vec neprimernega vedenja in slabšo zbranost razreda pri delu (Gregorcic 2011, 120). Vzrokov za neprimerno vedenje ucencev takrat nismo iskali v stopnji njihove socialne zrelosti. V istem letu je, neodvisno od evalviranja dela na šoli, ucitelj športne vzgoje, ki na naši šoli dopolnjuje svojo ucno obveznost in vecino pedagoškega dela opravi na vecji šoli, povedal, da so ucenci naše šole v primerjavi z ucenci vecje šole manj socializirani in da je zato z njimi pri pouku športne vzgoje težje delati. Z izraženim opažanjem je želel povedati, da našim ucencem primanjkuje socialnih kompetenc.
Ker je interpretacija socialnega vedenja mocno odvisna od stališ c in vrednot tako širše skupnosti kot manjših skupin, kot je npr. vrstniška skupina (Warden in Christie 2001, 27), smo v raziskavo o spodbujanju socialnega vedenja vkljucili tudi vrednote ucencev. V procesu izdelovanja vzgojnega nacrta in vizije Osnovne šole Fara v šolskem letu 2007/2008 (Osnovna šola Fara 2008) so ucenci za razliko od staršev in strokovnih delavcev kot najpomembnejšo vrednoto izbrali prijateljstvo. Prijateljstvo ucencem naše šole pomeni medsebojno razumevanje, sprejemanje in zaupanje. Da so ucenci
vodenje 3I2012: 105-116
sposobni ustvariti in ohraniti prijateljske odnose z vrstniki, je potrebno, da osvojijo določene socialne spretnosti. Socialno sprejemljivega vedenja se naučijo v interakcijah z vrstniki, ki jim omogočajo učenje uspešnega vključevanja in delovanja v medsebojnih odnosih (Ajdišek 2009, 28). Učenči, ki se počutijo sprejeti med vrstniki, ki so razumljeni, priljubljeni in si medsebojno zaupajo, so našli prijatelje. Tisti, ki so neuspešni pri sklepanju prijateljstev, postajajo čedalje bolj izlo čeni iz vrstniške družbe in zato vse bolj nespretni v so čialnih odnosih. Pogosto iš čejo in navezujejo stike z vrstniki s sorodnimi težavami, v sodelovanju s katerimi poskušajo na šoli ustvariti kulturo, v kateri veljajo spe čifične zakonitosti.
Kultura neke šole se na črtno ali spontano oblikuje na temelju vrednot vseh udeležen čev izobraževanja. Ta dolo ča, kakšno vedenje je na šoli primerno in zaželeno. Vendar pa vrednote, ki so zapisane v viziji šole, niso nujno del resnične šolske kulture. Lahko so le spisek lepih lastnosti, ki naj bi jih imeli u čen či (Be čaj 2005, 17-18). Da na naši šoli ne bi bilo tako, smo se odlo čili, da bomo raziskali, kako močno na šoli živi prva med vrednotami učen čev, to je prijateljstvo. Ta vrednota temelji na vedenju, ki v naši družbi velja kot so čialno zaželeno.
Na šoli smo preverjali, kako je med učenči prisotno so čialno in aso čialno vedenje. Ugotavljali smo, kako so sposobni oblikovati medsebojne odnose, ali se med seboj razumejo ter sprejemajo in kolikšen pomen na naši šoli dajemo ustreznemu vedenju učen čev. V o čeno šolskega dela smo prvič vključili tudi starše. Konstruktivno sodelovanje med u čitelji in starši namre č pomembno vpliva na optimalne učne rezultate učen čev in njihovo dobro po čutje v šoli.
Teoretična izhodišča
Izhajamo iz predpostavke, da je za zdrav razvoj otroka poleg družinskega okolja izjemno pomembno tudi okolje vrstnikov. Ljudje se v različnih družbenih okoljih vedemo razli čno. Ve čina otrok doživlja najmanj dve različni okolji: dom in zunanji svet. V vsakem veljajo druga čna pravila vedenja, druga čne kazni in nagrade (Harris 2007, 59-60). Velik del zunanjega sveta za u čen če predstavlja šolski prostor in odnosi z vrstniki v njem. Identifika čija s skupino in dejstvo, da te sprejme ali zavrne, trajno zaznamujeta otroka kot osebnost (str. 155).
Temelji prijateljstva nastanejo na podlagi sposobnosti vživljanja v ob čutke drugih in deljenja lastnih ob čutkov z drugimi (Warden
in Christie 2001, 9). Predvidevanje misli nekoga drugega, sposobnost izražanja empatije, uspešno prevzemanje vlog in ustrezna komunikacija predstavljajo pomemben del uspešnih medsebojnih odnosov. Sklepanje prijateljstev vključuje še nekaj vec - psihološko povezanost, razvijanje občutkov zaupanja in razumevanja pravil, dolžnosti ter pridobitev, ki jih takšni odnosi prinašajo. Oblikovanje prijateljstev prispeva h graditvi otrokove pozitivne samo-podobe, krepitvi zaupanja in samospoštovanja. Otroku pomaga širiti obzorje realnosti in slabiti egocentričnost lastnega zaznavanja in razumevanja (str. 13). Raziskave so pokazale, da pozitivna interakcija z vrstniki spodbuja učenje na številnih področjih izobraževanja, od spoznavanja osnov znanosti in matematike do spoznavanja socialno-moralnih in pravnih konceptov. Otroci z višjim nivojem moralnega presojanja kažejo več socialnega vedenja (str. 16).
Vse več otrok preživi svoj prosti čas v socialni izolaciji pred televizorjem ali računalnikom, ki ne bogatita njihovega socialnega in intelektualnega razvoja. Zgubljajo priložnosti za pridobivanje socialnih spretnosti in interakcij z vrstniki. Strokovnjaki postajajo tudi čedalje bolj zaskrbljeni nad kakovostjo socialnih izkušenj, ki jih otrokom nudi družina. Seštevek dejavnikov v otrocih vzbuja občutek nestabilnosti in negotovosti, ki vodi v razvoj neprimernih vedenjskih vzorcev. Zato imajo vzgojitelji in učitelji lahko pogosto občutek, da ob tem, ko se morajo spopadati s posledicami neprimerne socializacije otrok, družba od njih tudi pričakuje, da bodo z aktivnostmi, ki so predvidene v učnih načrtih, kompenzirali pomanjkanje pomembnih socialnih izkušenj učencev (Warden in Christie 2001, 17).
Učitelji lahko prenašajo znanje, njihova moč, da bi vplivali na vedenjske norme učencev, pa je zelo omejena. Njihov dolgoročni vpliv je pomemben zato, ker se nahajajo zunaj doma učencev, v svetu, kjer bodo otroci živeli kot odrasli. Kulture učencev pa se običajno prenašajo s starejših generacij na mlajše prek vrstniških skupin in ne doma (Harris 2007, 223-224). Iz opisanega izhaja, da na vedenje učencev v zunanjem okolju preko vrstniških skupin najbolj vplivajo starši drugih otrok oz. okolje, v katerem družina živi. Bolj je okolje homogeno, bolj imajo starši otrok enake cilje in vrednote, večji je njegov direktni učinek na otroke. (Če imajo starši različne vrednote oz. predstavljajo zelo heterogeno skupino v smislu vizije socialnega razvoja njihovih otrok, so potrebni večji napori za kompenzacijo različnih interesov. Uspešne zasebne šole v tujini delujejo po načelu, da vpisujejo otroke zelo
homogenih skupin prebivalcev, za katere je npr. stopnja izobrazbe zelo pomembna. Skupni cilj staršev drugih otrok je torej izobrazba (str. 227).
Raziskava
Svoj pogled na socialno vedenje na naši šoli so v obliki izpolnjevanja anketnega vprašalnika podali strokovni delavci šole in starši, ki so bili naprošeni, da anketni vprašalnik izpolnijo doma skupaj s svojimi otroki. Anketna vprašalnika je izdelalo vodstvo šole s pomočjo priročnika z naslovom Spodbujanje socialnega vedenja (Warden in Christie 2001). Z odgovarjanjem na vprašanja so strokovni delavci šole ocenjevali svoja opažanja vedenja ucencev na šoli. Mnenje staršev smo pridobili z odgovori na vprašanja, ki so se nanašala na oceno vedenja njihovega otroka v casu, ko je v šoli. Izpolnjene anketne vprašalnike smo zbirali na dogovorjenem mestu z zagotovljeno varnostjo in anonimnostjo. Anketni vprašalnik je izpolnilo vseh 16 strokovnih delavcev, ki poucujejo na naši šoli. Izpolnilo ga je tudi 37 staršev, kar pomeni, da so ga izpolnili starši 83 % otrok, ki obiskujejo našo šolo.
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. V prvem delu so anketiranci ocenili, kako pomembno je po njihovem mnenju doseganje visokih ucnih rezultatov in razvijanje dobrih medsebojnih odnosov na šoli. Opredelili so se tudi glede kakovosti lokalnega in s tem šolskega okolja za zdrav osebnostni in socialni razvoj otrok.
V drugem delu so anketiranci na podlagi petstopenjskih lestvic odlocali o pogostosti socialno sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja ucencev. V odvisnosti od oblike vprašanja je bilo možno izbirati med naslednjimi oblikami odgovorov:
•	zelo pogosto (100 %) - pogosto (75 %) - vcasih (50 %) - redko (25 %) - nikoli (0 %) oz.
•	zelo veliko (100%) - veliko (75%) - srednje (50%) - malo (25 %) - zelo malo (0 %).
Zaželeno, sprejemljivo oz. socialno vedenje otrok so anketiranci ocenjevali na osnovi naslednjih dejanj in lastnosti:
•	vkljucevanje sošolca v igro, izražanje naklonjenosti, sklepanje prijateljstev,
•	skrb, podpora, tolažba sošolcu,
•	deljenje in pomoc v obliki dobrin, znanja, spretnosti.
Gre za kategorije sprejemljivega vedenja, ki sta jih na podlagi analize približno dvesto primerov želenega vedenja definirala Warden in Christie (2001, 28).
Nezaželeno, nesprejemljivo oz. asocialno vedenje so anketiranci ocenjevali na osnovi naslednjih dejanj in lastnosti:
•	verbalno nasilje, kot je npr. zasmehovanje, norčevanje, kazanje neprimernih kretenj, grožnje,
•	fizicno nasilje, kot je npr. udarec, brca, odrivanje, šcipanje,
•	zavrnitev v smislu izkljucevanja iz družbe s ciljem osamitve ucenca.
Podobno kot Warden in Christie (2001, 38) smo tudi na naši šoli v anketni vprašalnik vkljucili tiste oblike socialno nesprejemljivih vedenj, ki temeljijo na nasilni komunikaciji med vrstniki in s tem onemogocajo, da bi kultura naše šole temeljila na resnicnem prijateljstvu. Poleg tega je obravnava nesprejemljivega vedenja, kamor spada tudi medvrstniško nasilje, tematika, ki nudi osnovo za pogovore z ucenci in predvsem na majhni šoli omogoca graditev skupnosti vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Gre za problematiko, ki smo jo na šoli opažali tudi v preteklih letih in jo poskušali nacrtno reševati predvsem z doslednostjo v zahtevah strokovnih delavcev do ucencev.
V tretjem sklopu vprašanj so anketiranci ocenjevali, kako ucenci preživljajo svoj prosti cas oz. katerim desetim dejavnostim posvetijo najvec casa, ko pridejo iz šole.
Rezultati in analiza
Visoki učni rezultati - dobri medsebojni odnosi
Analiza podatkov kaže, da so strokovni delavci in starši enotnega mnenja, da na šoli dajemo približno enako pozornost doseganju visokih ucnih rezultatov in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov. Oboji so tudi mnenja, da je v obe dejavnosti potrebno vlagati približno enako kolicino pozornosti in energije. Ugotavljamo, da sta obe anketirani skupini zadovoljni z razmerjem skrbi, ki jo na šoli vlagamo v pridobivanje znanja in navajanje ucencev na sprejemljivo vedenje. Številni ucni predmeti, natrpani ucni nacrti, nacrtovane dejavnosti in pomembnost znanja v današnji družbi lahko usmerijo ucitelje na lov v osvajanje številnih ucnih in drugih storilnostno naravnanih ciljev. Tako šole, ki se nahajajo pod pritiskom doseganja cim boljših ucnih rezultatov, ne morejo posvecati dovolj pozornosti osebnostnemu in socialnemu razvoju otrok in
mladostnikov. Skrajne oblike nesprejemljivega vedenja tako rešujejo z izključevanjem težavnih učenčev in le kratkoročno rešujejo najbolj pereče težave (Warden in Christie 2001, 17). Veseli smo, da se nismo prepoznali kot pretirano storilnostno naravnana šola in da na tem podro čju uresničujemo pričakovanja tako staršev kot zaposlenih strokovnih delav čev.
Ve čina anketiranih strokovnih delavčev šole in vsi starši menijo, da u čen či naše šole živijo v zdravem okolju za njihov osebnostni in so čialni razvoj. Prav tako ve čina obeh anketiranih skupin meni, da imajo učen či v šoli tudi najtesnejše prijatelje. Poloviča strokovnih delav čev in dve tretjini staršev meni, da imajo u čen či naše šole dovolj stikov z vrstniki. Prav to vprašanje, pri katerem se mnenje staršev in strokovnih delavčev razlikuje, je ključno v naši raziskavi. Izhajamo namre č s stališ ča, da je za zdrav razvoj otrok potrebno dovolj so čialnih interak čij z vrstniki. U cen či naše šole živijo v redko poseljeni in demografsko ogroženi pokrajini, v kateri je bilo v zadnjih desetletjih zaradi gospodarskega zaostajanja v razvoju mo čno prisotno odseljevanje aktivnega prebivalstva. Mladih družin je malo. Tako v doma čem okolju učen či naše šole pogosto nimajo ali pa imajo zelo malo vrstnikov za druženje v popoldanskem času, kar otežuje razvojni pro čes njihove so čializa čije. Res je, da so skoraj vsi učen či voza či in ostajajo v varstvu ali podaljšanem bivanju v šoli do sredine popoldanskih ur. Tako šola nehote prevzema pobudo za razvoj so čialnega vedenja otrok, za vključevanje v medsebojne odnose in oblikovanje primernih medsebojnih odnosov. Šola na ta na čin v obliki številnih interesnih dejavnosti ter odpiranja prostora in časa za druženje po eni strani vzpodbuja so čialni razvoj in poskuša nadoknaditi primanjkljaje medvr-stniških interak čij. Predvsem u čen či višjih razredov se kljub temu pritožujejo, da so v šoli preve č nadzorovani in da jim primanjkuje svobode. Verjetno zato, ker zunaj šolskega prostora skoraj nimajo možnosti za druženje. To pomeni dodatno delo in napor za učitelje, ki si v šoli ne morejo dovoliti, da bi so čializačija tekla na takšen na čin kot se v ve čjih krajih dogaja izven šolskega okolja. Na osnovi povedanega lahko zaključimo, da se strokovni delav či nekoliko bolj kot starši zavedajo pomena so čialnega razvoja otrok v obliki medvrstniškega druženja v prostem času.
Pogostost socialno sprejemljivega vedenja na šoli
Strokovni delav či so o čenili, da so elementi zaželenega, so čialnega vedenja u čen čev v šoli prisotni v časih, natan čneje v 61 % dejanj
ucencev. Ucenci bi se po njihovem mnenju najtežje odloČili vključiti manj priljubljenega učenca v družbo, pogosteje pa bi ga podprli in mu pomagali pri delu, v težavah, delili z njim dobrino, znanje, mu pomagali s svojo spretnostjo. Dve tretjini ucencev ima po mnenju strokovnih delavcev na šoli vsaj enega zaupnika med vrstniki. Po mnenju strokovnih delavcev ucencem pomeni zelo veliko, da so s strani sošolcev vkljuceni v dejavnost, pogovor, igro, da so razumljeni, ko imajo težave, da jih drugi sprejemajo.
Starši ucencev so mnenja, da so elementi zaželenega, socialnega vedenja njihovih otrok v šoli prisotni pogosto, natancneje v 74% dejanj. Podobno kot strokovni delavci tudi starši menijo, da bi se njihovi otroci še najtežje odlocili vkljuciti manj priljubljenega ucenca v družbo. Po mnenju staršev ima 73 % otrok na šoli vsaj enega zaupnika med vrstniki, ki mu lahko zaupa težave v šoli ali doma. Njihovim otrokom to, da so s strani sošolcev vkljuceni v dejavnost, pogovor, igro, da so razumljeni, ko imajo težave, da jih sošolci sprejemajo, pomeni veliko, vendar tem dejanjem ne pripisujejo tako zelo velikega pomena kot strokovni delavci.
Ucenci niso slucajno izbrali prijateljstva kot njihovo vodilno vrednoto. Tudi v razredu s svojim vedenjem ne tvegajo kršitev šolskega reda in izrek vzgojnega ukrepa brez razloga, ampak pocnejo neumnosti zato, da s tem kažejo lojalnost svoji starostni skupini (Harris 2007, 158) in pridobijo pozornost vrstnikov. Šolarjem v razredu najvec pomeni njihov položaj med vrstniki. S prestopanjem mej hkrati preizkušajo potrpežljivost uciteljev, njihov nacin odzivanja in predvsem doslednost. Zato menim, da so z vidika razumevanja pomena vrstnikov strokovni delavci bližje resnici kot starši in da ucencem to, da so razumljeni in sprejeti s strani vrstnikov, v šoli res pomeni najvec.
Vecina strokovnih delavcev (81 %) in le dobra polovica staršev (56 %) meni, da so ucenci na šoli dovolj pogosto in glasno pohvaljeni za primerno in zgledno vedenje. Tuje raziskave so npr. pokazale, da socialno vedenje redko pohvalimo, na asocialno pa zelo hitro reagiramo (Warden in Christie 2001, 44). Pohvala ustreznega vedenja otrok je potrebna zaradi krepitve želenega vedenja, saj posameznik pogosteje ponavlja tisto vedenje, ki sproža zanj pozitivne posledice. Ucitelji pogosteje pohvalijo dosežke otrok (npr. lepo risbo, pravilen izracun), redkeje pa želeno in primerno socialno vedenje, ki se jim zdi nekaj samo po sebi umevnega. Nasprotno pa so raziskave pokazale, da ucitelji zelo hitro grajajo otroke za vsako obliko neprimernega vedenja (str. 22). Tudi pri nas se žal v doloceni meri opisana teorija potrjuje s prakso.
Pogostost socialno nesprejemljivega vedenja na šoli
Strokovni delavci so ocenili, da bi učenci naše šole včasih, to je v 47%, nad drugimi učenci uporabili verbalno in fizično nasilje oz. sošolča poskušali zavrniti z izključevanjem iz družbe in osamitvijo. Po mnenju staršev bi njihovi otroči takšne načine nesprejemljivega vedenja uporabili redko, to je v 22 %. Iz opisanega lahko sklenemo, da starši vidijo svoje otroke za eno stopnjo višje v njihovem sočialnem in vedenjskem razvoju kot jih vidijo strokovni delavči šole. Temu je tako, ker se morda otroči v domačem okolju drugače vedejo. Ko se otroči neprimerno vedejo v šoli ali na šolskem avtobusu, jih imamo učitelji pogosto za nesočializirane in za njihovo neprimerno vedenje natihem krivimo starše. Gre pa za to, da učen či tistega, kar so jih učili starši, niso prenesli v druga družbena okolja (Harris 2007, 73). Okolje vrstnikov, ki otroka obdaja, ga uči vedenja, govora ter otroka običajno vzpodbudi k temu, da se mu prilagodi. Otro či naredijo vse, da ne bi izstopali iz družbe svojih vrstnikov (189), ker ne želijo tvegati posmeha sošol čev ali čelo izlo čitve iz skupine (str. 154). Na naši šoli z izredno majhnim številom učen čev in skorajšnjo odsotnostjo popoldanskega prijateljevanja je osamitev toliko bolj tvegana. In nekaj učen čev tudi zaradi tega vzroka težko najde zaupnika med vrstniki in so videti osamljeni.
Opažamo, da so otro či, ki imajo bolje razvito sposobnost komuni čiranja, spretnost prevzemanja vlog in empatijo, bolj veš či pri sklepanju prijateljstev in izražajo ve čjo sposobnost so čialnega vedenja. Otrokom, ki jim spodleti pri sklepanju prijateljstev in jih vrstniki zanemarjajo ali čelo zavra čajo, zaradi izlo čenosti primanjkuje vaje v so čialnih interak čijah, zato v so čialnih situa čijah pogosteje reagirajo nekooperativno ali čelo agresivno in pri vrstnikih ostanejo nepriljubljeni. Pogosto se spoprijateljijo z drugimi anti-so čialnimi otroki (Warden in Christie 2001, 13-14). Antiso čialno vedenje temelji na čustvih jeze in sovražnosti (str. 37). Na naši šoli je 20% otrok, ki so vključeni v program dodatne strokovne pomo či, med temi je 9% takšnih, ki imajo mo čno izražene vedenjske in čustvene težave, ki se kažejo z zgoraj opisanim aso čialnim vedenjem.
Strokovni delav či menijo, da se učen či v časih (v 48%) starosti primerno zrelo zavedajo posledič svojih dejanj, starši pa o če-njujejo svoje otroke kot bolj odgovorne, saj se po njihovi o čeni pogosto (v 73%) starosti primerno zrelo zavedajo posledič svojih dejanj. Zavedanje posledič svojih dejanj in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja sta temelja so čializa čije (Warden in Christie 2001, 50). Ustreznega vedenja v zunanjem svetu po mnenju 112
strokovnih delavcev vec kot polovici učencev naše šole v socialnih interakcijah primanjkuje. Pomanjkanje odgovornosti je povezano s pomanjkanjem obcutka za pripadnost skupnosti in premajhno delitvijo zadolžitev in nalog med ucence. Delitev zadolžitev v skupnosti pripomore k rasti odgovornosti in spodbuja osebnostni in socialni razvoj otrok ter s tem prispeva k njihovi vecji pripravljenosti pomagati drugim (str. 25). Še posebno v majhnih šolah pre-vec dela namesto otrok opravijo ucitelji in slednji obicajno cutijo veliko pripadnost šoli. Odrasli clani šolske skupnosti so sicer res mocni vzori tako želenih kot neželenih oblik socialnega vedenja. Doslednost, pravicnost, spoštovanje in skrb za druge so vedenjske oblike, s katerimi lahko ucitelji z lastnim vzgledom otroke spodbujajo k pozitivnemu vedenju (str. 21). Upraviceno in prav je pri-cakovati od ucitelja, da bo opravil svoje delo dobro v strokovnem in cloveškem pogledu, vendar pa je tudi res, da pretirano popu-šcanje v zahtevah in omejitvah do ucencev vodi v pomanjkanje odgovornosti pri ucencih.
Prosti čas učencev
Strokovni delavci ocenjujejo, da ucenci izven šole najvec prostega casa preživijo v obliki igranja igric na racunalniku in drugih elektronskih napravah, brskanja po internetu, gledanja televizije in poslušanja radia. Druženje s prijatelji in vrstniki ter skupno igranje je po mnenju strokovnih delavcev po obsegu casa šele na ce-trtem mestu. Po ocenah staršev njihovi otroci, ko pridejo iz šole, najvec casa porabijo za druženje s prijatelji, vrstniki, brati in sestrami, skupno igranje, sledi ucenje, delanje domacih nalog in va-denje inštrumenta. Dejavnosti, ki povzrocajo vecjo socialno otopelost otrok, kot je gledanje tv, poslušanje radia, igranje igric na racunalniku in drugih elektronskih napravah, so starši umestili na tretje in cetrto mesto. Gre za precejšnje razhajanje med starši in strokovnimi delavci v izbiri, ki ga zaenkrat ne znamo pojasniti.
Ugotovitve in ukrepi za izboljšanje socialnega vedenja
Poglavitna ugotovitev raziskave je, da starši na naši šoli v primerjavi s strokovnimi delavci vidijo svoje otroke v povprečju kot bolj socialno in vedenjsko razvite. Predvidevamo, da je to tudi eden od razlogov za nesoglasja med starši in ucitelji o vedenju otrok. Namrec manjše kot so razlike med pogledi staršev in strokovnih delavcev, bolj gredo prizadevanja v isto smer in boljši so rezultati dela. Veliko težje je v primerih, ko se pogledi staršev in uciteljev
zelo razlikujejo. Menimo, da so razlike v pogledih staršev in učiteljev sicer pričakovane.
Veseli nas ugotovitev, da se strokovni delavci (nekoliko bolj kot starši) zavedajo pomena socialnega in čustvenega razvoja otrok, ki ga razvijamo v obliki medvrstniškega druženja. Prav tako se nekoliko bolj kot starši zavedajo, kako veliko pomeni učenčem to, da so s strani sošolčev vključeni v dejavnost, pogovor, igro, da so razumljeni, ko imajo težave, da jih drugi sprejemajo. Naš čilj na šoli je doseči, da bodo otroči sposobni oblikovati zdrave medsebojne odnose in bodo zrasli v sočialno in čustveno zdrave in odgovorne osebnosti. V tem smislu je potrebno razvijati njihove spretnosti, da se bodo znali odzvati na misli drugih v duhu strpnosti, se med seboj razumeli, da bodo sposobni izraziti svoje misli in občutke in bodo sposobni pokazati empatijo in skrb za druge. Pri izdelovanju na črtov v obliki nalog in aktivnosti za vzpodbujanje so čialnega vedenja je potrebno izkoristiti vrednoto prijateljstva, saj bomo na ta na čin strokovni delav či najlažje govorili jezik, ki ga bodo u čen či razumeli.
Na sestanku učiteljskega zbora nameravamo na osnovi omenjenih ugotovitev izdelati ak čijski načrt, s pomo čjo katerega bomo razvijali komunika čijske spretnosti učen čev, sposobnost izražanja ob čutkov in ponotranjenje moralnih pravil. Pri delu bomo uporabili priro čnik za učitelje in starše z naslovom Spodbujanje so čialnega vedenja, v katerem so preko ilustra čij prikazane razli čne oblike so čialnih in aso čialnih dejanj. Ilustra čije so osnova za vodenje pogovorov ali iger vlog pri urah razredne skupnosti. Pri izbiri situa čij bomo pogosteje izbrali tiste, ki se nanašajo na pomen vključevanja nekoliko manj priljubljenega sošolča v igro, pogovor, dejavnost, na rojstnodnevno zabavo. Pri starejših učen čih se je izkazalo, da u čen či veliko pridobijo s sodelovalnim delom in učenjem. S tem načinom dela soo čijo ideje in pridobijo možnost razumevanja s pomo čjo poglobljenega skupinskega razgovora. Za obe obliki dela bo potrebno dodatno izobraziti strokovne delav e z vsebinami s podro čja skupinske dinamike, s čemer bomo tudi med seboj krepili timsko delo in poskušali prese či nasprotujo ča si stališ ča. Skupinsko delo je v razredu zelo priporo čljivo zaradi medsebojne pomo či, diskusij in sodelovanja med vrstniki.
Dosledno in takojšnje odzivanje vseh strokovnih delavčev na neprimerno vedenje otrok v obliki pogovora o medsebojnih vedenjskih odnosih je metoda, kije vedno aktualna. Najslabše je preložiti odgovornost za ukrepanje na nedolo čeno avtoriteto na šoli (npr. učiteljski zbor). Ni dovolj le, da se besedne in fizi čne kon-
flikte ustavi z besednim posegom, da raziskujemo okoliš cine in da prizadetemu otroku ponudimo nasvet. Potrebno je otroke navajati, da tudi v situa cijah izven šole poskušajo prepre citi neprimerno vedenje svojih vrstnikov in pomagati žrtvam.
Ce bo vizija šolskega dela in življenja na šoli usklajena s pogledi staršev, bo učinek na vedenje in znanje ucen cev najve cji. Starše najlažje vklju cimo v našo institu cijo, ko njihovi otro ci obiskujejo vrte , saj so takrat najbolj neobremenjeni z rezultati na-ucenega in prožni za delitev mnenj med seboj in s šolo. Na vseh starostnih stopnjah bomo poskušali razvijati cim bolj neposredne stike s starši in voditi z njimi cim bolj odprt dialog v smislu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Na ta nacin bomo pripomogli k ustvarjanju homogenega okolja, kjer bodo starši že pred vstopom ucencev v šolo medsebojno uskladili svoje cilje. Vzpodbujali bomo starše, da svoje otroke vkljucijo v cim bolj pestre možnosti organiziranega popoldanskega vrstniškega druženja: ustvarjalne delavnice, športne dejavnosti, gasilske dejavnosti, pa tudi neorganiziranega druženja s cim bolj razlicnimi vrstniki ob koncih tedna.
Anketirani starši so izrazili mnenje, da bi lahko bili njihovi otroci za primerno vedenje v šoli pogosteje pohvaljeni. Pohvala ustreznega vedenja otrok je potrebna zaradi krepitve želenega vedenja, saj posameznik pogosteje ponavlja tisto vedenje, ki sproža zanj pozitivne posledice. Z ucitelji se bomo na sestanku ucitelj-skega zbora skupinsko, na letnih razgovorih pa individualno pogovorili o pomenu izrekanja pohval ucencem in možnosti za doslednejše odzivanje tudi na želene oblike vedenja.
Pomanjkanje odgovornosti ucencev za svoja dejanja bomo poskušali izboljšati z vecjo delitvijo zadolžitev in nalog. Gre za vklju-cevanje ucencev v drobne dejavnosti, kot je npr. skrb za živali, ugašanje luci, dežuranje pri malici, pobiranje odpadkov, do pogostejšega skupnega urejanja šolske okolice, urejanja stencasov ter ucilnic. Tudi v nadalje se bomo vkljucevali v projekte, kot npr. že živita festival Turizmu pomaga lastna glava in projekt Eko šola, ki povezujejo šolo v skupne cilje, in za skupne projekte šole zagotovili financna sredstva. Na šoli bomo tudi v nadaljnje organizirali šolo v naravi za vse razrede in staršem ter ucencem prikazali možnost napredovanja v medsebojnih odnosih tudi na takšen nacin.
Literatura
Ajdišek, N. 2009. »Socialne spretnosti - kaj so in zakaj so pomembne?« Didakta 18-19 (132): 28-30.
Becaj, J. 2005. »Radi bi imeli strpne in solidarne ucence, silimo jih pa v
tekmovalnost in individualizem.« Vzgoja in izobraževanje 36 (6): 16-22.
Gregorčič, B. 2011. »Samoevalvacija klime na Osnovni šoli Fara s poudarkom na preprečevanju nasilja in uspešni komunikaciji.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 9 (2): 113-122. Harris, J. R. 2007. Otroka oblikujejo vrstniki. Ljubljana: Orbis. Osnovna šola Fara. 2008. »Vrednote, poslanstvo, vizija in razvojni načrt
Osnovne šole Fara.« Interno gradivo, Osnovna šola Fara, Fara. Warden, D., in D. Christie. 2001. Spodbujanje socialnega vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
■ Brigita Gregorčič je ravnateljica na Osnovni šoli Fara. brigita.gregorcic@guest.arnes.si
Brigita Spodbujanje socialnega vedenja na šoli
^gorčic v prispevku predstavljamo, kako smo ugotavljali, ali se ucenci na naši šoli med seboj razumejo, sprejemajo in si zaupajo ter kolikšen pomen dajemo zaželenemu, sprejemljivemu oz. socialnemu vedenju. Ugotovitve kažejo, da se strokovni delavci nekoliko bolj kot starši zavedajo pomena socialnega in custvenega razvoja otrok v obliki medvrstni-škega druženja ter tega, kako veliko pomeni ucencem, da so s strani sošolcev vkljuceni v dejavnost, pogovor, igro, da so razumljeni, ko imajo težave, da jih drugi sprejemajo. Starši vidijo svoje otroke v primerjavi s strokovnimi delavci kot bolj socialno zrele in odgovorne. Menijo, da se njihovi otroci ne poslužujejo tako pogosto verbalnega ali fizicnega nasilja oz. izkljucevanja sošolca s poskusom osamitve kot so to ocenili strokovni delavci ter da bi morali otroke v šoli za primerno vedenje pogosteje pohvaliti. V zakljucku predstavljamo dejavnosti, s katerimi nacrtujemo izboljšanje vedenja ucencev in medsebojnih odnosov.
Kljucne besede: socialno vedenje, vrstniki, medsebojni odnosi, osnovna šola
Encouraging Social Behaviour in School
In this paper we present how we determined, whether students in our schools have an understanding towards each other, accept and trust each other and how much importance we give to desired, accepted or social behavior. The findings show that we teachers are slightly more aware than parents of the importance of the social and emotional development of children in form of peer socializing as well as of how much it means to students to be involved along with their classmates in activities, conversation, play, to be understood when they have problems, to be accepted by the others. As compared to teachers parents see their children as more socially mature and responsible. They do not think that their children are using that often verbal or physical violence or exclusion towards their classmates trying to isolate them as teachers evaluated and think that children should be praised at school for good behavior more often. In conclusion, we present the activies by which we plan to improve the behaviour of students and their interrelationships.
Keywords: social behavior, peers, relationships, primary school
VQDENJE 3|2012: 105-116