wwmi m
pH|pp
"GLASILO"
•117 SL Clair An.
CLEVELAND. O.
Ths lamest Slo ven las Weekly In the United State« of America.
Sworn circulation 20,000
leaned Erery Tneeday
Terme of Subscription: f Por Members Yearly—$0.84
For Nonmembera-----—_$1.00
p«~irn Countries_______$3.00
Telephone: Henderson 3912
tHftlMllllllIllIlllMuT
* . . », ' »
OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second Class Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1912.
an»»»ii»xii
Nai večji slovenski v Združenih Dritvab
iumflB
tednik M isvsh g
orek	H
Izhaja vsak torek
"Ima 20,000 naročnikov H Naročnina:
Za člane, na leto..........$0.S4
Za nečlane.................~$1.00
Za inozemstvo----------$3.00
NASLOV oredniitva in upravniitvs:
61H St. Clsir Ave. Cleveland, O.
Telefon: Henderson 3912
VTvtt»»m»HHi»ii»J
Štev. 32. — No. 32.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOE IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918.
I
CLEVELAND, 0„ 6. AVGUSTA (AUGUST), 1929
LETO XV. — VOLUME XV.
CLEVELANDSKE VESTI FILMSKA SUKA
Dne 2. avgusta popoldne ob Filmska slika Vseslovenskega 8. uri je umrla 13-letna Nor- katoliškega shoda in proslave ma Vidmar, stanujoča na 5365 35-letnice K. S. K. Jednote je St. Clair Ave. Ranjka je bila sedaj v delu in bo kmalu izgo-rojena v Kenilworth, Utah, od j tovljena.	%
koder se je s svojimi starši Slika je nedvomno velike preselila pred šestimi leti v vrednosti za Jednoto in njeno Cleveland, O. Zapušča starše,, ! članstvo, kakor tudi za vse na-štiri brate in sestro. R. I. P. selbine širom Amerike.
Slika bo sedaj še vse izbolj-
—Za težko boleznijo, ki je
šana, ker bo dobila napise in
trajala osem tednom, je v nede-|be8edilo kar ^ ^ vilo Ijo dne 4. avgusta dopoldne -umrl John Vukšinič, po domače
Pire, eden izmed prvih naseljencev v Clevelandu, ki je prišel sem pred 40 leti. Doma je bil iz Krževske fare, Metlika. Dolgo vrsto let je vodil tu gostilno na Addison Rd. Bil je poznan kot miroljuben Človek, bil je vedno zdrav, dokler ga ni zadnje čase napadla pljučna bolezen. Ranjki zapušča soprogo Marijo, v Steelton, Pa., sestro Marijo HušiČ, več nečakov in i
še veljavnejšo in boljšo.
Slika, ki je in bo last naše Jednote. je namenjena, da se bo po naselbinah prikazovala proti primerno potrebni vstopnini, da se na ta način dobi povrnitev stroškov (izdatkov) nazaj v Jednotino blagajno.
Kako urediti to zadevo, da bo bolj odgovarjala krajevnim društvom, in da bo več reklame narejene za K. S. K. Jednoto, to je sedaj v razmislu, kako naj urediva z bratom glavnim
sorodnikov. Stanoval je na i tajnikom ?
1068 Addison Rd. Bil je član Nekatera društva in naselbi-društva Slovenec, št. 1 S. D. Z. ne so se že priporočile> ^ 5i Pogreb se vrši v sredo. Naj borade dobile gliko a prikazova_
blagemu ranjkemu ohranjen ča- ;nje V tem pa še nismo popol-sten spomin, soprogi m sorod- noma ^vorjenit kako in kaj. nikom pa naše iskreno sožalje!: Gotavo ^ p^lana sBka V8€
—Zadnjo soboto se je pocWa-fJ™"1 .5?. v8eh v Charity bolnišnico Mrs. Mary™ajbrž ™ + Smolko, soproga predsednika l03^ ki 1)0 s,iko čuvala in Pri društva sv. Štefana, št. 224 K. | prikazovanju tudi razlagala po-
S. K. J., kjer se je morala pod- !men iste'
vreči trem opasnim notranjim Za enkrat naj bi krajevna operacijam, in je vse srečno' društva in naselbine nam posla-prestala. Soprog in hčerka jo la naročila, da hočejo in želijo pričakujeta domov čez dva ted- sIik<> videti. Na te prošnje ir na. Želimo ji, da bi kmalu do naročila se bo glavni odbor tu-cela okrevala. Prijatelji in di oziral in gledal, da se bo po-znanci jo lahko obiščejo v bol- tovanje s to sliko uredilo za nišnici vsak večer v sobi 234 vrstjo tako, da bo kazanje sli-označene bolnišnice.	ke veliko zaleglo in da se bo
i reklama Jednoti pospešila. —Prihodnjo soboto, dne 10. j Pri tem naj pa društva ni-avgusta ob 9. uri dopoldne se kar preveč ne hite (prehitro bo vršila v cerkvi sv. Vida po- ne zahtevajo). Časa imamo roka občeznanega slovenskega dovolj. Sedaj je še vse pre-para in sicer Miss Rose Škulj zgodaj za pričeti, ker je še letin Mr. Matthew Križman. Ne- na sezona piknikov in pa izle-vesta je hčerka ugledne druži- tov na vrsti. Mesec september, ne Mr. in Mrs. Anton Škulja, oktober in naprej bo ugoden ženin je pa lastnik mesnice na čas za sestanke v dvoranah in 71. cesti. Oba spadata k naši kazanje slik. Najboljše bi bilo. K. S. K. Jednoti. Brat Anton da bi se po naselbinah ob ena Škulj je predsednik društva sv. ikih prilikah priredili večji se-Vida, št. 25.	stanki v primeru katoliških
_ _	... ... .'shodov. Slika naj bi bila po-
Poročna gostija ah slavnost . ,	, . , .. „„ ,OB,iVl
.. ,	_ , vod, da se ob takih sestankih
se vrsi dne 10. avgusta zvečer ' , ..
u rr on n A- • J • pndene se nekaj govorov in ob 7:30 v Grdinovi dvorani. ,	,	. M . KJ
..	_	... t druge domače zabave, da b?
Starši novoporočencev uljudno, *	^ tega tudi nekaj
vabijo na gostijo tudi one pr,-; dug a užitka, K temu bj
jatelje k. morda niso - ^h^	ri H glavni uradni.
po posti povaoiia. v s, aooro; ^ uradniki
in urad
došli! Iskrene čestitke novo- K krajevnih društev<
poročencema!	__	, , ,	.... „
Ker imamo tako lepo priliko,
—*-o--bi bilo najbolje, da se naselbine
v tem sporazumejo in naj se
pripravijo za večje sestanke
V ta namen bo glavni odboi
prejemal naročila iz haselbin ir
od društev in tistim naznanil.
KRALJ ZRAKA
ZRAKOPLOV "ZEPPELIN" ZOPET PRELETEL OCEAN
Lakehuret, N. J., 4. avgusta. —Ogromni nemški zrakoplov "Graf Zeppelin," ki,je zapustil Friedrichshaven v Nemčiji zadnjo sredo ob 9:29 zvečer, je po tretji uspešnji vožnji preko oceana danes zopet tukaj pristal ob 8:48 uri zvečer. Preletel je 4175 milj dolgo razdaljo v 95 urah in 19 minutah. Za zadnji polet je potreboval 111 ur; pri sedanjem, oziroma zadnjem, poletu je dosegel povprečno brzino 45 milj na uro.
Poveljnik tega orjaškega 776 čevljev dolgega zrakoplova je znani Dr. Hugo Eckener, profesor na neki univerzi v Nemčiji in tovariš bivšega pijo-nirja nemške aeronavtike grofa Zeppelina. Vreme preko morja je bilo zelo ugodno.
Ko je dospel "Zeppelin" na svoje mesto, ga je pričakovala in pozdravljala ogromna množica ljudstva (približno 75,000). Nad 10,000 Avtomobilov je stalo na tukajšnjem vojaškem letališču.
"Graf Zeppelin" bo od tukaj nadMmaisiw^ jw^f <*Uit*y*ft preleti vso zemeljsko oblo, oziroma ves svet, in se vrne zopet nazaj v Nemčijo.
Na krovu "Zeppelina" se je nahajalo 40 mož posadke in 18 potnikov, med temi so bile tudi tri ženske. Vsak potnik je plačal $2000 za vožnjo do NeW Yorka. Dalje je ta zrakoplov prinesel 15 vreč pošte, 600 kanarčkov, dve opici in en glaso-vir.
—V Chicagu, IH., je neka družba nameravala zgraditi 60-nadstropij visok. nebotičnik. Sodnik W. Steffen je pa ta načrt ustavil in prepovedal,ker j kdaj"da bo mogiče"eno"in"dru se ne ujema z mestno gradbeno postavo.
—Na parnikih francoske in cunardske družbe, vozečih iz New Yorka preko oceana in nazaj, se bo v bodoče lahko opravljalo posle pri nakupovanju in prodaji delnic in vrednostnih papirjev newyorške borze.
—V Poplar Bluff, Mo., je Arthur Ramsey pri ribarenju ujel školjko, v kateri je našem biser, vreden $2,000; biser tehta 17Va gramov. Dober plen!
go naselbino obiskati.
S tem bi imeli za celo zimsko sezono dovolj prilike, da bi kazali sliko, pisali o sestankih ter navduševali ljudi za skupni nastop, bodisi v verskem kakor tudi v narodnem oziru.
Pišite ali glavnem tajniku ali podpisanemu in sporočite, da želite imeti sliko v naselbino. Kjer ste dve male naselbine blizu skupaj, naj se iste med seboj sporazumejo, da se združijo za en dan, ali pa se v soboto večer vprizcrrina enem
ROMANJE V CAREY, OHIO j RAZNE KRATKE VESTL
V	zadnji številki "Glasila" smo bolj obširno poročali o zo-petnem v&akoletnejn romanju v Carey, O., vršečem se od 11. do 18. avgusta. Ker bo tudi letos tjakaj romalo mnogo naših rojakov in rojakinj iz Clevelanda, zato prinašamo v današnj številki vožni red za najbolj dva važna dneva tega romanja in sicer 14. in 15, avgusta.
V	sredo, dne 14. avgusta, br vozil posebni vlak N .Y. C. železnice iz Clevelanda v Carey iz Union postaje, in sicer ob 8. uri zjutraj. Tiket za tja in nazaj velja samo $4.50. Nazaj n Cleveland se lahko peljete s posebnim vlakom iz Carey dne 15. avgusta ob 5:30 popoldne, semkaj dospete pa ob 9:10 zvečer. To je najboljši dan ro-manja, ker se dne 14. avgusta zvečer lahko udeležite velike procesije.
Nickel Plate železnica bo računala ravno toliko za "return ticket" in sicer z navadnimi vla-
—Dne 20. in 21. avgusta se bo mudil v Clevelandu, O., znani ameriški izumitelj Thomas A. Edison, ko se bo v hotelu Cleveland vršila konvencija Zveze nekdanjih železniških telegrafistov, kamor spada tudi Edison.
—Zdravstveno stanje bivšega socialističnega kongresnika Victor L. Bergerja, ki se je dne 16. julija v Milwaukee, Wis., ponesrečil med vožnjo s poulično železnico, se vedno slabša, ker si je pri tem prebil lobanjo. Berger je star že 69 let.
—Glasom nove Jones "5 and 10" postave, čaka 41-letno Mrs. Ano Fetzer v Chicagu toliko let zapora, ker so prohibicijski agent je v njenem stanovanju našli kotliček in 400 steklenic domačega piva. Mrs. Fetzer je vdova in mati štirih otrok.
—V Carbondale, 111., se je dne 3. avgusta vršil neki po greb. Ko je bil mrtvaški vo? na potu proti pokopališču, je
POGUMNA LETALCA
SLOVENSKI OREL ZMAGOVALEC
AVIJATIKA OSTALA 420 UR V ZRAKU
ki. To progo se osobito pripo- pogrebnik zapazil ob cesti pre-roča romarjem ii;Loraina. vrnjen avtomobil in dva oku-V četrtek, 15. avgusta, bo od-! panta zelo ranjena. Pogrebnik šel prvi vlak N. Y. C. železnice je	krsto z mrtvecem iz
ia Clevelanda v Carey ob 6. ur j ložfl ter odpeljal z mrtvaškim
jtfOtnu*
ob 5:30
jeizCarey
. , -	vozom > ranjena avtomobilista \
ozn j a ewTif* in na tbližnjo bolnišnico, zatem pa še-
zaj stane $2.75. Vlak Nicke! Plate železnice pa odpelje ob 4:45 zjutraj; vožnja stane ravno toliko.
le dovršil svoje progrebniške delo.
—Državni trgovinski depart ment v Washington u poroča, d?
-o--se je tekom meseca junija t. 1.
CUNARD DRUŽBA PRI- Iv Združenih državah dnevne REDI IZLET. T produciralo 2,780,000 sodov su-Naš rojak Mr. S. Vukovich.jrovega petroleja ali 83,403,000 ki je vodja potniškega oddel- j sodov skupaj v označenem me ka Cunard parobrodne druž isecu. Toliko petroleja se še ni be v New Yorku, naznanja, i nikdar prej pridelalo v tej de
mestu in v nedeljo ali v pondeljek pa drugje. Ako bo po toval v ta namen kdo s sliko bo med tednom lahko razširil reklamo po naselbini za sobotne ali nedeljsko prikazovanje; tako bo tudi lahko med tem časom po naselbini poagitiral z? društvo ali Jednoto.
Po moji sodbi imamo zelo ugodno priliko, da nastopimo po širni Ameriki po vseh naselbinah ravno to jesensko sezone z velikim pohodom in pompom. Shod in 35-letnica so pokazali, kako da naš narod ljubi in spoštuje take velike katoliške manifestacije. Vkljub temu, da je narod reven in tako oddaljen, se je v nepričakovano velikem številu odzval. Slika prikazuje, kako silno veliko je bilo naroda skupaj. Tisočeri bi se bili radi udeležili, ki se pa udeležiti niso mogli radi oddaljenosti. S tem pa, ko bo prikazovana slika po naselbinah pričala o tej manifestaciji, bodo ljudje tam prav tako zadovoljni kakor bi bili v Lemontu ali v Jolietu. Radi tega je potrebno, da se to prikazovanje uredi, da bo slovesne j še in velja vnej še. O tem bom še ob drugi priliki sporočal o nameravanem pohodu po Ameriki s sliko.
Vsi, kateri želijo, da se obišče s sliko naselbine, naj pišejo na glavnega tajnika naše Jednote ali pa na mene.
A. Grdina, glavni predsednik.
mesecu. —Vatikanska ali nova pape ška država je te dni izdala svo je nove in prve poštne znamke. Nabiralci znamk širom sveta se za iste zelo zanimajo. Doslej je že naročenih nad 300,000
da priredi Cunard družba nov želi v enem izlet v Jugoslavijo, in sicer —v.fiir«i 11. septembra iz New Yorka. Vsi ti izleti Cunard družbe sc jako priljubljeni med našim: ljudmi, ker Cunard parniki so jako udobni, dobite na njih _ najboljšo postrežbo, domačo zbirk izdaje teh znamk, ki sta jedila, poleg tega so pa parni-1 ne vsaka 28 lir ali $1.50. ki kot "Aquitania" in drugi, —Blizu mesta Saugus, Cal najhitrejši, in vas približne! se je dne 3. avgusta avtomobi
vzame le sedem do osem dni Mehikanca P. Garcias na ne-da pridete preko morja v do l kem ovinku prevrnil m pade.
movino. Mr. Vukovich je pa 500 čevljev v globino. Pn tem tudi prijeten družabnik, ki je bil ubit oče te družine in pet
prijeten vam bo znal preskrbeti vse potrebno na potovanju. Za podrobnosti vprašajte pri agentih.
SPOMENIK ZA KITAJSKEGA GENERALA.
Peiping, Kitajska, 5. avgusta. Največji spomenik na
njegovih otrok.
_S 16. avgustom t. L bodo
pričeli prožni delavci Pennsylvania železnice v Clevelandu delati samo osem ur dnevno namesto 10 ur. Nova odredba glede skrajšanja časa dnevnega dela, velja za 37,000 uslužbencev Pennsylvania železnice ši-
.	-ii • i cev	r ciui&j *v..— —
svetu bo gotovo spomenik, k«.	držav ki 80 zap0sijeni pri ga postavijo Kitajci znanemu žeiezniške proge svojemu generalu Čan-So- 1 1 Q o„miatjl sp ip
-Dne 3. avgusta se je podala neka družba italijanskih hri-bolazcev do vrha ognjenika (ve-zuva) Etna, da vidi njegovo
Linu, ki je bil skozi 15 let vladal Mandžurijo z železno ro ko. Spomenik bo veljal $7
000.000. Pet milijonov tega	Pri tem je dim in lava
denarja preskrbi sin pokojn - ^	dva hribo.
ka. dočim bodo drugo dobil-pa nevarno raniia.
_prva poroka v novi vati-
od ljudi.
ODSTRANJENI SPOMENIKI.
Dresden, 5. avgusta. Vs? monarhistični emblemi v tem mestu, spomeniki, slike ir enako, ki spominjajo na bivš-: nemško cesarsko vlado, se morajo odstraniti, tako je sklenila mestna zbronica. Ne kaj časa je mestna^ vlada sicei nasprotovala tej določbi in tožila na vse instance, toda je končno povsod propadla.
kanski državi in sicer v bazili ki sv. Petra se je vršila dne 3. avgusta. Poročila sta se Mrs. Doris Adams in sodnik Thomas J Collins iz Springfield, Mass Obred je izvršil Rev. E. Burke, rektor ameriškega kolegija v
Rimu.	. _V New Yorku je bil te dni
na dražbi prodan sedež na bor
zi za svoto $253,000. To je naj
višja svota, katero je kdaj pla
čal kak član newyorške borze.
St. Ixiuis, Mo., 3. avgusta. — Danes sta nad tukajšnjim mestom dosegla svetovni rekord v neprestanem poletu z St. Louis Robin letalom avijatika Dale Jackson in Forest O'Brine. Iz zraka sta se spustila na tla ob 8:30 zvečer, potem ko sta bila neprestano skoro 18 dni, oziroma 420 ur in 21 minut v zraku. Kot nagrado za ta velevaZen polet bo prejel vsak $15,672.
Ko sta pogumna letalca prispela na tla, ju je čakala nad 25,000 občinstva broječa množica in ju navdušeno pozdravljala ; policija je komaj sproti vzdrževala red.
Oba letalca sta povsem trdna in zdrava, dasiravno sta se nahajala nad 420 ur neprestano v zraku. Eden izmed njiju je celo pridobil nekaj funtov na teži.
V tem času sta preletela 25,200 milj daljave, porabila 3,590 ga-lon gasolina in 148 galon olja. Stroj se nahaja še v popolnoma dobrem stanju.
Da je bilo mogoče letalcema toliko dni vzdržati v zraku, se jima je moralo 77-krat z, "drugim aeroplanom med letanjem nabaviti gazolina. olje in hrano. Letalca sta se menjala pri stroju; nekaj časa ga je eden vodil, med tem ko je drugi spal.
Letalca zatrjujeta, da bi lahko ostala najmanj še 200 ur v zraku. Ker sta pa zvedela, da je eden izmed njih kolegov, George Lea na onem letališču ponesrečil, sta se spustila na tla, da se drugi dan udeležita pogreba ponesrečenega letalca.
Pri slovesnem pozdravu pogumnih letalcev je bil navzoč tudi znani Col. Charles A. Lindbergh s svojo soprogo, ki jima je iskreno čestital.
-o-
SREČEN HIŠNIK
Indianapolis, Ind., 3. avgusta. — Tu živečemu oženjenemu hišniku Arthur Courtu ne bo treba več pometati in kuriti v nekem apartment poslopju, ker je nenadoma, oziroma na slepo srečo obogatel.
Nedavno je kupil $1 vredno srečko loterije Kanadskih veteranov pri neki konjski dirki na Angleškem. Stavil je na konja "Trigo," ki je v dirki zmagal. Srečni hišnik je prejel nedavno ček za $84,000 kot del tega dobička.
Courtova družina se je preselila iz tega mesta nedaleč od tukaj na obširno farmo, za katero je Court plačal $20,000, ostanek pa hrani še na banki. Poleg raznovrstne živine si je kupil tudi lepega konja, katerega naziva "Trigo,' 'tako tudi svojo farmo. Neka družba mu danes ponuja še enkrat toliko za ono posestvo, toda Trigova žena pravi, da ne gre z mesta.
j > Te dni dohajajo poročila z j Vseslovanskega orlovskega izleta v Pragi, ki se je vršil začetkom julija in ki so se ga v obilnem številu udeležile katoliške telovadne in športne organizacije tudi drugih, neslo-I venskih narodov. V okvirju i tega izleta se je vršilo tudi telovadno tekmovanje katoliške meddržavne zveze telovadcev. Telefonično poročilo, poslano 4. ■ julija iz Prage ljubljanskemu dnevniku "Slovencu" se glasi: "Telovadno tekmovanje katoliške meddržavne zveze telo-! vadcev je začelo danes zjutraj ob 8. uri se je vršilo kljub ve-| li^anski vročini. Pri telovadbi so se merila moštva šestih narodov. Tekmovalo se je na drogu, bradljah, konju, krogih ter v prostih vajah, skoku v višino in daljavo ter v teku na 100 metrov. Rezultati; prvo mesto: Jugoslavija (slovenski Orel), drugo mesto: Francija, tretje mesto: Češkoslovaška I (češkoslovaški Orel), četrto 'mesto Nemčija (nemška 'Ju-. gendsehaft'), peto mesto: Ce-ško-slovaška (nemško telovadim) društvo iz Češke), šesto me-isUb: Belgija."^
Vršile so se tudi tekme med posameznimi najboljšimi telovadci. In tudi" v teh tekmah so odnesli prva mesta slovenski Orli. Preje navedeni rezultati so rezultati telovadnih vrst, ki so jih postavile na tek-movališče telovadne zveze iz raznih držav in narodov. A rezultati iz tekmovanja posameznikov so pa sledeči:
Prvo mesto je dosegel Ker-mavner, ki je od možnih 220 točk dosegel 203.35 točk, drugo mesto Ulaga, oba od slovenskega Orla!, tretje mesto je dosegel Tichy (Češkoslovaška), četrto mesto: Esser (Nemčija). V tekmah telovadnih vrst žensk je pa dosegla prvo mesto telovadna vrsta iz Amerike, * drugo mesto telovadna vrsta iz Jugoslavije tretje mesto telovadna vrsta iz Češkoslovaške. Vršile so se tudi tekme med pošameznimi telovadkinjami in ; v teh tekmah je dosegla prvo mesto tudi Američanka, drugo | mesto Cehoslovakinja in tretje mesto Jugoslovanka.
Tako se glasi poročilo. Nas Slovence, najsi smo daleč proč od domovine in nam je Amerika postala že naša druga domovina, vendar mora razvese-liti to poročilo, ko vidimo, kako se širi čast našega naroda med drugimi narodi. Kajti o nas Slovencih pohvalno in s priznanjem pišejo ob tem dogodku mnogi narodi, slovanski in ne-slovanski! Zlasti pa se upra-vičeno raduje ob teh zmagah slovenskega Orla naš svetovid-ski Orel in vsi, ki orlovsko čutijo, ki so prijatelji Orla. Zmaga slovenskega Orla v Evropi je tudi naša zmaga! Iste tež-
—Dne 5. avgusta so se z državnim aeroplanom Sovjetske Rusije podali na pot štirje avi-jatiki z namenom, da dospejo v New York. To 12,500 milj dolgo pot bodo preleteli preko Rusije, Sibirije, Berengove ožine, Alaske, Seattle in San Francisco do cilja.
nje, isti cilji, ista načela nas , 'družijo. In ista sila je v nas, sila, ki dviga k vedno večjemu napredku in popolnosti!
Rev. M. J.
—V Wichita, Kans., je obtoženih 26 oseb radi kršitve Vol-steadove postave na podlagi "5 and 10" zakona. Čaka jih kazen od enega do deset let ječe.
VABILO NA 8XJO
tL 23, Bridgeport, O. Tem potom naznanjam nato«
mu članstvu sklep zadnje seje, da se potom našega Glasila
uradno povabi vse člane na sejo vrtečo se dne 11. avgusta.
Na tej seji bo neka, jako važna zadeva za rešiti, ter je neobhodno potrebno, da so člani
navzoči.
Zatorej cenjeni sobratje upam, da ne bo to vabilo zastonj. Redkokdaj se vas kliče na sejo uradnim potom, ali kadar je pa to potrebno, vedite, da je stvar izvanredno važna.
Torej vas prosim, da vsi vpo-števate to naznanilo in se pol-noštevilno udeležite seje v nedeljo, dne 11. avgusta. S sobratskim pozdravom Michael Hochevar, tajnik.
Društvo sv. Alojzija, št. 47,
Chicago, 111. Vsi člani našega društva se uljudno opozarjajo na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto, 10. avgusta^ ob navadnem času in prostoru. ,
Na dnevnem redu bo več zelo važnih točk, zatorej ne pozabite se udeležiti. Sobratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO Iz urada društva sv. Jožefa, št.
103, Woet A i lis, Wis. Naše društvo bo priredilo v nedeljo, dne 18. avgusta svoj velik piknik in sicer pri sobratu Anton Gazvoda v njegovem parku na Loomis Road in 37tb Ave. To bo prvi in zato tudi največji piknik, katerega priredi naše društvo v tem letu. Vsled tega so uljudno vabljeni vsi člani in člamoe tega- drtest va, da se ta dan odzovete na pikniku, da se bomo vsi videli, skupaj razveseljevali in pogovarjali o nekdanjih dobrih časih. Nihče ne sme ta dan doma ostati. Doba piknikov bo letošnjo sezono kmtflu za nami. Dne 18. avgusta se vam bo zopet nudila lepa prilika, da se skupaj sestanemo v zeleni naravi in medsebojno poveselimo kot društveni bratje in sestre.
Na tem izletu ali pikniku boj dosti razvedrila ter zabave ;| osobito plesalo se bo tako, da bomo lahko vse naše podplate uničili. Cenjenim udeležencem bodo na razpolago tudi tri lepe nagrade za spomin na ta piknik. Dobili jih bodo oni, katerim bo gdč. Sreča mila.
Ze danes vam jamčim, če pridete na to našo prireditev žalostni in potrti, se boste domov vračali veselega obraza. Za okrepčilo bomo imeli vsakovrstno pijačo; tako bo tudi izborna koštrunova pečenka na razpolago in pečeni piščanci ter kokoši. Kar se pa tiče petja, bomo imeli izvrstne pevske zbo-
lahko pri sieau Za dobro poiitr0aPo v^fl^ pripravljalni odbor naloga štva.
S sobratskim poadravom
Jerant, predsednik.
Društvo av. Srca Marije, št. 111 Barberton, O.
Res je, da čas poletne vroči-n,e gromi in nevihte pasjih dni, pikniki in vsa ta strašila ne zadržujejo našega društva od svojih rednih sej vsako drugo nedeljo v mesecu.
In ker se istih le nekatere udeležujemo redno, zato bi opomnila še one, ki nimajo te navade, da bi si vseeno utrgale oni čas za sejo in se udeležile saj prihodnje (avgustove) seje radi važnosti gotovih vprašanj. Ako nas je le mala skupina na seji, se taka resna vprašanja, tikajoča se napredka društva — težko rešujejo, da bi bila večina članic zadovoljna s sklepi. Vsled tega je na zadnji seji ostala važna točka nerešena, ki pride na dnevni red prihodnjič.
Zato drage mi sosestre, udeležite se avgustove seje, kateri je le količkaj mogoče; saj naše seje ne trajajo dlje kot eno uro, pa smo gotove. Potem imamo še dosti časa, da pose-timo isti dan še razne zabave in piknike. A dolžnost vaša, pa veste, da je prva do vašega društva, zlasti takrat, ko društvo potrebuje dobre nasvete od strani članic.
Opomnila bi tudi one matere, ki imajo svoje hčere pri našem društvu, da bi včasih pogledale na sedmo stran Glasila "Our Page," ako ni tam morebiti za nje kaj pisanega, ter da na to opozorite svoje hčerke.
iBodocnost našega mladinskega oddelka je izgledala precej lepo pred par meseci, a zdaj pa poglejte: Članica Agnes Grum je izgubila sinčka, člana Ana Kalcich tudi sinčka, sestri Mary Troha je pa baby umrl kmalu potem, ko se je pridružil družini. Vsem tem sosestram naše sožalje vsled izgube svojih ljubljencev.
Angela Beg, tajnica.
Iz urada društva sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111.
S tem naznanjam žalostno novico, da je umrla članica našega društva sestra Marija Eger. Rojena je bila v Orsav-jani, Jugoslavija, v Ameriki je bivala več let. Bila je skrbna gospodinja in dobra mati svojim otrokom ter vestna članica v društvenih zadevah.
Preostali družini izrekam globoko sožalje, pokojno sosestro pa priporočam v molitev in blag spomin.
Predsednica našega društva, sosestra Ana Librič se je morala podati v St. John's bolnišnico v svrho operacije. Želimo
re. Tako se lahko tudi sami še j ji, da bi kmalu okrevala in se doma vežbate v petju, da bomo I vrnila k svoji družini.
tudi eno skupaj zaorili v Gaz-vodovem parku. Vstopnina na ta piknik je prosta. Torej pričakujemo velike udeležbe. Pri-dite vsi, da se boste zabavali v veseli družbi.
V prvi vrsti vabimo cenjeno članstvo in občinstvo iz West Allisa in Milwaukee. Tako vabimo tudi druga cenjena društva, da bi se na tem pikniku; odzvala v velikem številu. Vašo naklonjenost bomo skušali pri prvi priliki povrniti.
Sosestrski pozdrav Antonija Bresan, tajnica.
Društvo sv. MihaJja, broj 193, Pittsburgh, Pa.
Pozivaj u se člani i članice na dojduču sjednicu dne 11. au gusta (kolovoza) točno u 1:30 popodne. Sjednica če se obdr-žavati u crkvenoj dvorani na 24 Maryland Ave., Millvale, Pa.
Bračo i sestre! Potrebno je, da vas dojde veči broj na ovu
sjednicu, pošto smo primorani Pričetek piknika bo ob 2. uri da zaključimo kad čemo obdr-
žavat. svoje sjednice u buduče
popoldne in bo trajal do 10. ure zvečer. Igral bo najboljši in znani ogrski "Honeymoon" orkester.
Torej vam kličemo: brodošli in na veselo
vrijeme.
Dalje vam naznanjam da je zaključeno na prošloj sjednici Vsi do-114. julija (srpnja), da če naše svidenje' društvo prirediti banket na
dne 18. avgusta na našem pikniku! Mislim, da vam je Gaz-vodov park vsem dobro poznan. Osobito vabimo mladino, da se
dan sv. Mihalja, 29. septembra
u Slovenskom domu na 57. i Butler 8t., Pittsburgh, Pa Svaki član i članka če dobit tiket,
mo bolest i radnj*
Opominjam vaa za vašu dje-eu, da ju upišete u naše društvo, jer sada Imate lepu priU-ku. Prvi mjesec ne platite niti centa kad pristupi, a posle 15 centi mesečno.
Ja sam više nego siguran da nijedan insurance ni i koja druga organizacija takove pogod-nosti neče dati kakovo vam priža naša K. S. K. Jednota.
Sa bratskim pozdravom, Thomas Beianich, tajnik.
Drdštvo Marije Pomagaj, št. 183, Homer City, Pa.
Vsem članom in članicam našega društva se naznanja žalostno vest, da nam jo smrt odvzela iz naše srede sobrata Anton Kisič-a. Naše sožalje preostalim. Naj pokojnik v miru počiva!
Ker so bili vsled pogreba njegovega precejšnji stroški in ker je bila naša društvena blagajna skoroda izčrpana, zatorej je bilo sklenjeno na zadnji redni mesečni seji dne 7. julija, da bomo morali vsi člani in članice plačati po 60 centov posebne doklade v društveno blagajno v mesecu avgustu. Torej uljudno prosim vse oddaljene člane, da ta sklep vpoštevate in priložite še onih 50 centov poleg rednega asesmenta. Toliko v prijazno naznanilo.
S sobratskim pozdravom Frank Farenehak, tajnik
Iz urada tajnice društva Marija Vnebovzeta, št. 205, Ely, Minn.
Vsem članicam imenovanega društva se tem potom naznanja sklep zadnje (julijske) seje, da bo to leto naše društvo praznovalo svoj imendan ali god društvene patrooo^wV ta namen se društvo-koaporašivaD udeleži sv. maše dne 18. avgusta, to bo v nedeljo po Velikem Šmarnu. Sveta maša za društvo se bo darovala ob 7. uri, zatorej vas prosim, da se vsaka pravočasno udeleži in pride ob 6:30 v Community Center poslopje.
Dolžnost je vsake članice, da počasti ta lepi Marijin praznik vsaj na nedeljo in da pokažemo s tem, da je društvo vredno nositi to lepo ime. Katera se ne bi udeležila brez tehtnega vzroka, se bo ravnalo ž njo po pravilih.
.Torej prosim, da to naznanilo vsaka sosestra vpošteva.
S sosestrskim pozdravom K. Peshel, tajnica.
Društvo st. Kristine it 219, Euclid, O.
Naše društvo bo obhajalo svoj veliki dan dne 22. septembra t. 1. povodom blagoslovlje-nja in razvitja svoje zastave. Ob 2. uri popoldne se pričnemo zbirati pred cerkvijo sv. Kristino na Bliss Rd..
K tej slavnosti so uljudno vabljena vsa cenj. društva od blizu in daleč. Pridite in pokažite, da smo si bratje in sestre pri naši dični KSKJ., ki je letos obhajala svojo 35-letnico. Baš radi tega se je tudi naše društvo potrudilo, da na ta način pokaže čast Jednoti s tem, da v njenem jubilejnem letu razvije svojo zastavo. Dasirav-no je naše društvo še mlado in majhno, vendar smo sklenili. da naj bi v tem jubilejnem letu Jednote stopilo tudi naše društvo en korak naprej. Zato se že danes uljudno obračamo na vsa krajevna društva KSKJ. v Greater Clevelandu, Lorainu in Barbertonu, da bi nas na naši slavnosti dne 22- septembra s svojim posetom počastila, zs kar jim bomo zelo hvaležni.
Yam pa, dragi mi člani in članice našega društva sv. Kris tine, polagam na srce, da ne po zabito toga dneva. Potrudite se
vaa te danes vabim. De lujmo akupaj, da bo naša slav-noat lopo izpadla, saj pregovor pravi, da v slogi je moč. Ako bomo skupaj delaU, ne bo težko pri izpeljavi našega velikega programa dne 22. aept. Vsled tega vas prosim, da se udeležite seje v večjem številu kol dosedaj, ker nameravani banket označeni dan bo dal tud{ nekaj dela, ki ga priredi društvo po slovesnosti ob 6ih zve čer. In še marsikaj je, kar bo \ tem oziru treba na seji ukre niti. Če pa kdo ne pride, potem se pa dotičnik celo besediči gle de sklepa seje. Torej pridite na sejo in vsakdo naj svoje dolžnost pravočasno izvrši, pa bo vse O. K. Torej vas še en krat prosim, dragi mi člani in članice, da greste vsi na delo, da bo na dan slavnosti naše veselje tem večje vsled zaželje nega doseženega uspeha. S sostestrskim pozdravom, Terezija Zdešar, tajnica. -o-
DOPISI
Kirkland, Lake, Ont., Kanada
— te je precej dolgo, odkar ni bilo nobenega dopisa iz tega mesta; gotovo mislite, da smo ^ vsi pomrli, ali se kam izselili. Vendar je ravno nasprotno. Naša naselbina zelo hitro raste in je tukaj že blizu 300 Slovencev; Slovenk pa ni žali-bože tukaj niti en ducat, in še te smo že vse poročene. Torej je za naše pečlarje ali fante tu zelo slab kraj in le malo zabave. Nasprotno je pa za dekleta vse drugače. Kakor hitro pride kaka priseljenka semkaj, ji pričnejo fantje takoj dvoriti in pihati na srce, da ji noben zdravnik ne more nič pomagati; le župnik tak parček končno potolaži in blagoslovi, ko stopi pred altar na poročni dan.
Tako se je pripetilo tudi gdč. Marici Gorše, doma iz Draga tuša in Tonetu Hočevar, doma iz Male Sivce iz dobroznane Kropčeve rodbine. Poročila /»V se dne 1. julija. Ker sta bila oba znana in priljubljena med nami, smo bili na "vohceti" tako veseli in živahni, da si nismo cel tetfen zatem nič drugače zmenili kakor na prste. Novoporočencema želimo obilo sreče in napredka.
Podporna društva imamo tukaj dva, ki oba lepo napredujeta v članstvu. Naša naselbina bi veliko bolj napredovala, če bi imeli saj še dva vagona Evinih sester, oziroma hčera. Torej dekleta, korajžo!
Zadnjega junija smo imeli piknik našega društva sv. Aloj zija, št 223 K. S. K. Jednote, ki se je jako lepo obnesel. Le plesalk nam je manjkalo. Sčasoma nameravamo zgraditi Slovenski dom in cerkev ter ustanoviti pevsko in dramatično društvo, da bomo na ta način tudi mi, Kanadčani posnemali naše rojake ameriške Slovence onstran naše meje.
S pozdravom
Poročevalec.
Calumet, Mich. — 2e dolgo časa sem si želela obiskati svoje znance in prijatelje v Milwaukee, Wis. V zadnjih letih se vedno izseljujejo naši rojaki, nekateri gredo v Detroit, ali večina gredo v Milwaukee, Wis. Znanec privleče znanca, prijatelj zopet prijatelja. Ne vem,« kam bomo prišli na Calumet, Mich., če bo šlo tako naprej. Kaj hočemo, človek gre s trebuhom za kruhom, kjer se enemu kaže boljša bodočnost, tam jo gre iskati. In res sama nisem verjela, da je v tem velikem mestu že toliko Calumet-čanov. Kamorkoli sem šla ali kjerkoli sen*"potrkala na vrata, sami moji nekdanji znanci. Tako sem se počutila, kakor do-
toda ni
to pri mani, dokler sem v Milwaukee; pa zakaj, aaj sem vendar bila med svojimi.
Pri svojem povratku na dom, res me veše dolžnost, da so zahvalim pri tej priložnosti svojim nekdanjim prijateljem sa vso prijaznost in naklonjenost, dokler sem bila med njimi. Posebno me je presenetila tako-zvana "Surprise Party/' katero so mi pripravili pri mojem bratu Antonu. Slučajno sem bila v mestu, bilo je že bolj pozno, ko pridem domu k svojemu bratu. Vse mirno, nikjer luči, skoro bi se bila zgubila v njegovi veliki hiši. Kar na en krat se zasveti, in kaj vidim pred seboj: moje nekdanje pri jatelje in prijateljice Calumet-čanje/ Niso me še pozabili in napravili so mi tako presenečenje, da mi je kar sapa zastala. Tako smo se potem zabavah do ranega jutra.
Matija Pugel je imel celo svojo harmoniko seboj, hotel je namreč pokazati, da še zna nekdanje Calumetske valčke. Vse je tako zgledalo, kakor da bi bi lo vstajenje v Novem mestu Preveč bi se zavleklo, če bi naštela imena vseh prisotnih. Iz ražam pa tukaj svojo hvaležnost vsem, ki ste me res tako presenečili.
Nikdar pa ne bom pozabila ko smo se drugi dan odpeljali na božjo pot Holy Hill, kamor Slovenci iz bližnjih okolic prav radi zahajajo. Father Gladek iz Racine, sedaj župnik med Slovaki, nas je pa vozil. Štirje smo bili: Mrs. Luksich, Mrs A. Muhich, moja malenkost, in kakor že rečeno Father Gladek bili za našega šoferja. Ta
so
gospod znajo prav kako špasno povedati, da smo se celo« pot smejale. Nič mi ni bilo, čeprav sem se te vožnje najbolj bala. Takega mesta, kakor je. ravno "Holy Hill," pa še tudi nisem videla. Vsakemu rojaku svetujem, da si ogleda to božjo pot.
Tako sem preživela svoje počitnice med svojimi znanci Milwaukee, Wis., Se en pozdrav vsem skupaj in na veselo svidenje v Calumetu!
Helena Lenarčič, 4060 Acorn St.
Lorain, O'—Piknik, kateregs je priredil žogometni (baseball) klub našega društva cv Cirila in Metoda št. 101 dne 28. julija na Kosovi farmi, se jc prav lepo in uspešno obnesel, in sicer tako, da bo nam ostal v spominu za dolgo časa.
Bil je to v resnici krasen in pomenljivi dan v zeleni naravi ob najlepšem solnčnem vreme nu, in udeležba velika.
Program se je začel z žogo metno igro med starimi in mladimi igralci. Dasiravno niso bile skupine (teams) enake razdeljene kar se tiče števila igralcev, smo dali vsem našim starim fantom priliko, da sc igrali bolj po svojem; na pra vila in določbe prave ameriške baseball igre se pri tem no dosti pazilo. Tako spretno so se ti naši stari fantje ravnali in sukali, da so bili koncem konca zmagovalci. Kako so ti, že vpo-kojeni žogometarji skakali in letali okoli, bi bilo tudi potrebno vzeti filmsko sliko. Marsikomu gledalcu je smeh posili} solzo iz očesa. Za glavnega raz-sojevalca ali sodnika (umpire) pri tej zanimivi športni igri je bil naš g. župnik Rev. Virant. Igro je vodil nad vse izborno.
Po dovršeni igri je bila točka na programu in sicer vlečenje vrvi. Na eni strani so stali mladi fantje, na drugi pa junaški možje, oziroma starejši fantje. Vse je bilo pripravljeno. Voditelj zakliče: Ena, dve, tri, ip vsi popadajo na tla, ker se je vrv čez pol pretrgala. Dvakrat se je ponovilo enako, dokler nismo dobili drugo, zelo močno vrv. Naši mladi fantje, osramočeni, ker niso zmagali v žogometni igri, so napeli vse žile
so pri vlečenju vrvi' avoje atare junake zmagali, in pri tam so skoro nekaj bližnjih dreves podrli, katerih so se stari junaki oprijeli. Nagrada za ta trud in zmago je bila škatljo cigar.
Temu so sledile razne druge dirke. Prva je bila za ženske, v kateri je zmagala Mrs. Mary Pavlovčič in je dobila, kot nagrado nekaj kuhinjske posode.
Druga dirka je bila za mlade dečke. Zmagal je mladi Johnny Lesnjak, za kar je dobil novo žogo, katera mu bo prišle prav.
Tretja dirka je bila za dekleta, pri kateri je Miss Grbec do-litela prva na cilj. Dobila je nekaj parfuma za nagrado.
Četrta točka je bila za žogo-metne igralce ali fante, kjer je zmagal S. Cerne. Letel je pa tako, da smo se kar čudili in se vpraševali, čemu je tako počasen pri igranju žoge. Vseeno smo mu dali za nagrado primerno darilo, cel karton cigaret.
Peta točka je bila za mlada dekleta. Zmagala je mala Mise Susteršič in je prejela za to neko igračo.
desta in zadnja je bila pa za moške. Rojak A. Pogorele je tako dirjal, kakor veter, in zato je prejel lepo ovratnico za nagrado.
Tako se je končal program za ta dan. Za plesaželjne je pa vedno svirala fina godba; tudi raznih okrepčil je bilo do-jti na razpolago. Kmalu nas jc dohitela noč, da smo bili pri siljeni se ločiti vsi veseli, ps tudi potrti, ker je dan naše pri reditve tako naglo minil. Pre pričani smo, da vsi, ki so se udeležili tega piknika, so bili dc cela veseli in tudi zadovoljni.
Pri tej priložnosti si štejem v prijetno dolžnost izrekati na tem mestu vsem cenj. udeležencem lepo zahvalo, tako tud: vsem onim, ki so že na ta ali oni način kaj pripomogli, da se je naš zadnji piknik tako lepe in uspešno obnesel. J1še enkrat vsem skupaj: Hvala. Živeli Pozdrav!
Michael Cerne.
da so ve3no točni in ljeni članstvu ustrezati. Sploh je velikega pomena, da imamo tako razumne može v uradih društev in Jednote. — Pozdrav!
John Kranland.
Pittsburgh, Pa.—Dne 30. julija je za vedno preminila rojakinja Mary Adlešič, članica društva Marije Sedem Žalosti, št. 81 KSKJ., stara 37 let, soproga Josip Adlešiča, ter hči dobroznanega rojaka Matt Ro* gina.
Pokojnica zapušča soprogs in šest otrok: tri sinove in tri hčere, očeta, tri brate in tri sestre. Pogreb se je vršil dne 2. avgusta iz domače cerkve na •pokopališče sv. Avguština v Millvale. Pokojnica bo počivala poleg svoje matere, ki je umrla pred 11 leti. Prizadetim nase globoko sožalje, pokojnici pa večni mir! Poročevalec.
NA
"MOSTU VZDIHOV V LONDONU
Pittsburgh, Pa. — Kar se tiče novic se malokdaj kaj poroča iz naše naselbine. Jaz bi rekel, da se ljudem dobro godi, kajti če se jim bi godilo slabo, bi se večkrat kdo pritoževal.
Jaz bi rad danes zapisal nekaj vrstic v zadevi naših podpornih organizacij. Večkrat sem že slišal pogovore, ko je trdil eden ali drugi, da to društvo, ta jednota ali ta zveza ni dobra. Meni se pa zdi, da je dobro vsako društvo in da je dobra vsaka Jednota, samo ako so ljudje dobri, ker to je vse odvisno od ljudi. Jednote in društva sestoje s članov in ako so ti dobri in razumni, so dobre tudi organizacije. Ce bi bilo malo manj nevošljivosti in osebnosti med članstvom, pa bi naše organizacije še lepše napredovale. Sicer pa je treba priznati, da so naše slovenske organizacije jako dobro vre jene. Prepričan sem, da so naša društva najboljša in vsak rojak v tej deželi bi moral biti zavarovan pri eni ali drugi slovenski podporni organizaciji. Tu dobi bolniško podporo, operacijsko podporo, odškodnino za pokvarjene ude in končno dobe dediči še smrtnino za umrlim članom. V tem oziru prekosijo naše organizacije vse druge zavarovalninske družbe.
Podpisani sem član društva sv. Roka, št. 15 K. S. K. Jednote in tudi mene je zkdela tista, o kateri se govori, da nikdar ne počiva, namreč nesreča. V oktobru, 1927 sem dobil za-strupljenje krvi in še danes nisem sposoben za delo, ker sem se moral podvreči operacijam in so mi končno vsi prsti trdi postali. Naša K. S. K. Jednota mi je izplačala vse podpore, do katerih sem bil po pravilih opravičen kot član. Zahvaliti se moram tudi našim društvenim in Jednotinim uradnikom,
Bila je mrzla, neprijetna noč, ostra burja je pihala okoli vogalov samotnih ulic, po katerih je stopal policijski stražnik Robson. V motnem odsevu cestne svetilke pa je naenkrat zagledal neko neznano, v suknjo zavito žensko postavo, ki je v roki nosila majhen zavoj ter boječe pogledovala okoli sebe, med tem ko je šla naprej.
Plašen pogled in pa način, kako je mali zavoj hitro pokrila z ogrinjačem, je v policistu rodilo opravičen sum. Sklenil je, da ji bo sledil, četudi izven svojega rajona. S težavo se je premikala dalje proti mestu, ki se je razpenjal nad Temzo. Ko je prišla sredi mostu, se je trenotek ustavila, da bi se oddahnila.
V tem trenotku pa je opazila postavo bližajočega se stražnika, zato je hitro izvlekla zavoj ter ga zavihtela preko mostne ograje v šumečo reko. Takb 4e končno vendar znebila cvileče male stvarce, katera ji je z neprestanim vpitjem razjedala živce. To noč si je dala dovolj poguma, da se je otrese za vedno. Nikdar več ji ne bo oni presunljivi glas kalil mirnega življenja.
Ko se je okrenila, da bi odšla, je začutila na svoji rami težko roko ter zaslišala grome-či glas: "Kaj počenjate? Videl sem, da ste vrgli nekaj v vodo, kar je bilo zelo podobno malemu otroku."
Ženska se je histerično za-smejala. Stražnik pa jo je ogledoval z resnim obrazom.
"Nič si ne belite glave radi tega," mu je.odvrnila, ko se je nasmejala, "vrgla sem v vodo stari gramofon svojega moža. Rada bi, da bi si naročil radio-aparat, zato nisem mogla nič več te škripajoče stvari poslušati."
Lenoba Črnogorcev.
V Ameriki so Črnogorci sekali drva. Po dobljenem odmoru so vsi polegli v gosto hladovino počivali dlje, nego je bilo potreba in niso nikakor hoteli vstati ponovno na delo. Njihov paznik, Amerikanec, ki je že poprej slišal, kako so Črnogorci neo-bično leni ljudje, hoteč se o tem preveriti, potegne iz žepa pet dolarjev, pristopi bliže in jim reče:
"Kdor je med vami najbolj len, naj vstane in pride k meni, da mu podarim teh pet dolarjev."
Ko so Črnogorci videli denar, vstanejo in vsak od svoje strani jame kričati:
"Daj jih meni, jaz sem baš najbolj lenoben."
Eden izmed njih, Cicovič iz Nikšiča, ostane mirno na tleh pod drevesom in ne da bi dvignil glavo, reče Amerikancu:
"Prinesi mi jih semkaj."
"E, tebi se najbolj toži," pripomni Amerikanec in vrže Črnogorcu pet dolarjev.

IZKAZ

DO 27.
John Schiffrer, South Chicago, IB.
Josephine Arch, Milwaukee, Wis. .
J. Jaukovič, Milwaukee, Wis. ------
Jakob Sega, Joliet, HI.
Martin Suster, Hibbing Minn.____________i-------
Terezija Fear, Pueblo, Colo.	........,....................
Društvo sv. Kristine, št. 219 KSKJ., Euclid, O.------
Mr. J. J. Sterle, Chisholm, Minn., je poslal v imenu društva Friderik Baraga, št. 93 KSKJ., kar so darovali sledeči člani: Po $1: Lovrenc Kovač, Genevieve Sterle, Bernarda Bižal, Mary Korbar, Anton Tanko, Mary Košmerl j, Stanley Bovitz, Karolina Baraga, Katarina Pe-trovčič, John Korbar, Mary Pluth, Margaret Tanko,
Mary Champa, Johana Matkovič. Skupaj----------
Za izkaznice so poslali iz Gilberta, Minn., po $1: Helen Moren, Josephine Uulčar, Bertrude Tušar, Mary Indi-
har, Helena Jurčič, Terezija Žitnik. Skupaj ............
Mr. John Dečman iz Forest City, Pa., poelal, in sicer so mu dali: Frank Pančar, $5, Anthony Kužnik $2
Julia Podržaj za tikete $3. Skupaj--------------
Miss Uršula Crnkovič, New York, N. Y. Preostanek v dvorani za Ice Cream, Chicago, 111. John Koren, Chicago, 111.
11.00 5.00 1.00 5.00 1.00 1.00 10f00
14.00
6.00
10.00 5.00 7.00 1.00
Mr. Josip Grdina, Cleveland, O., darovali so mu po $5: John Zulich, John Gornik, Jernej Knaus; John Hribar, $4; po $2: Matija Flajnik in Marija Cook; po $1: John Brodnik, Caroline Volk, Anton Frankovič, John Ponikvar, Josip Mpdic, Margaret Poznič, Frances Frances Kmet, Mary Pogorelec, Apolonija Zalar, Mihael Dubič, Jennie Mele, Matija Križman, Joseph Hrovath, Mary Smolič, Anton Jakopič, Rose Trobentar, George Hribar, Mary Gornik, Louis Lautižar, Carolina Mavec, Cecilija Vidmar, Rose Železnikar, Josip Kranjec, Anton Rudman, Frank Košmrlj, Jennie Oberstar, Bartol Ber-var, Anton Slapnik, Josip Lekšan, John Lintol, Jennie Okolish, Josip Adamič, Domen Lužar, Valentin Sebe-nik, Apolonija Lah, Leona Lach, Anna Lach, Louis Rigler, Mary Rigler, Andrej Zamejc, Uršula Loušin, Frances Sever, Jennie Lužar, Mary Pišek, Frances Cučnik, Jennie Vintarč Frančiška Zakrajšek, Anton Zakrajšek, John Gornik, Mary Gornik, Jožefa Cerne, Helena Malnar. Josephine Skoda, Agnes Praprotnik, Mary Glavan, Frank Glavan, Mary Sterk, Mary Sterk, J. Mrkun, Mary Bradač, Mary Novak, LoLuis Grčar, A. Jaksetič, Mary Žirovnik, Uršula Lovko, Anna Lovko, Carmela Saporito, Mary Saporito, Mary Rus, Frances Rus, Frances Veljak, Jakob Mohorčič, John Zakrajšek, Mary Otoničar, Agnes Bavec, Mary Zalar, Frances Skul, Ivan Zupan, Uršula Gostiša, Frank Gostiša, Rose Kolar, Jennie Oberstar, Josip Smole, Mary Hosta, Mary Jesen, Frank Jesen, Rudolf Zakrajšek, Anton Hosta, Mary Vehar, Frank Misli, Jennie Ivančič, Leo Ladiha, Jennie Kolar, Josephine Grdina, John Brodnik, Charles Kralj, Mrs. Kralj, George Pančur, Mrs. Pančur, Josip Kuhar, Joseph Ponikvar, Anna Ponikvar, Mrs. Brodnik, Jennie Pivek, Mary Vidmar,. Jennie Intihar, Josephine Intihar. Zraven teh je darovalo po $1 še 11 neimenovanih. Skupaj je poslal Mr. Josip Grdina--.----
hoče vse prej
,144.00
Skupaj-----
Zadnji izkaz
$ 220.00 . 1,686.33
Skupaj do 27. julija, 1929 ---------r-----$1,906.33
Vsem blagim darovalcem se najlepše zahvaljujem, ki so toliko žrtvovali za dobro katoliško stvar. Hvala vam in Bog plačaj ! — Račune bom sklenil takoj, kakor hitro jih dobim skupaj in iste izplačam.	Leo Mladič, blagajnik.
POROČILO 0 VSESLOVENSKEM KATOLIŠKEM SHODU
(Nadaljevanje) Po končanem govoru Rev. Dr. Hugo Brena, zastopnika ljubljanskega škofa je stopil na oder Very Rev. Matija Savs, dekan v Shakopee, Minn., in vnet prijatelj naše K. S. K. Jednote že od njene ustanovitve. Govoril je v angleščini naši ameriški slovenski mladini. Vsak izmed njih naj bo ponosen, da je ameriški Slovenec ali ameriška Slovenka, kajti mi, ameriški Slovenci imamo lepo zgodovino, ki pam daje čast celo pred ameriško javnostjo. Imeli smo mnogo zaslužnih škofov: Baraga, Mrak, Vertin, Stariha, Trobec, tako tudi vnetih misijonarjev, ki so prižigali luč sv. vere in kulture med Indijance. Naša, tu rojena mladina naj bo ponosna na svoje stariše, ker so pošteni, ugledni in delavni. Torej naj zadoni trikratna Slava vsem ameriškim Slovencem in naši novi domovini Ameriki!
Nato je imel kratek govor sodnik Adams. Hvalil je v prvi vrsti današnjo veličastno prireditev tega shoda s toliko udeležbo in tako lepim programom. Dalje je dajal priznanje naši S. K. Jednoti, ki rou je dobro znana. Ako bomo še v bodoče delovali za to Jednoto, ki rada skrbi za vdove in sirote, in ako bomo še v bodoče prirejali slične shode, potem bomo ostali tudi dobri in vneti ame riški državljani.
Temu je sledil govor Misf O'Neill iz Springfielda, III, nakar so pevci "Adrije" iz Chica-
ga pod vodstvom profesorja Račiča zapeli shodu zelo primerno himno ali pesem "Povsod Boga!"
Zatem je nastopil kot glavni slavnostni govornik tega shoda obceznani misijonar in pridigar Rev. Odilo Hanjšek, O. F. M Govoril je dobesedno sledeče:
x'Pomen katoliškega shoda.
" 'Povsod Boga, mi hočemo povsod Boga.' To je naša zah teva, ki smo jo povedali v gro-moviti pesmi in ki jo hočemo izraziti zdaj še v besedi. Povsod Boga! to je geslo, to je program prvega vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki.
Zbrali snjo se, da javno in jasno, brez strahu in brez vsakih ovinkov in z vso odločnostjo povemo celemu svetu, da nam je naša sveta vera najdražja svetinja na svetu, da iz povemo in se pokrepimo v prepričanju, da je Kristusov nauk, življenje po tem nauku edino sredstvo za pravo srečo in napredek, ker je naša vera neskončno popolna, nauk, podan nam od Boga samega.
"Prišli smo semkaj, da glasno povemo, kako ljubimo mili svoj narod, da mu iz srca želi mo največje blaginje, ugleda in slavne prihodnjosti tostran in onstran oceana. Pribijemo pa, da so ti cilji dosegljivi samo po udejstvovanju Kristusovih naukov.
"Zbrali smo se, da povemo, da smatramo vsakega, ki bi sramotil našo vero, ki bi hotel uveljaviti drugačna načela, za sovražnika in kvarljivca naro-
"To je in tak je namen katoliškega shoda. Ali bolj natančno, bolj prozorno: Udeleženci prvega vseslovenskega katoliškega shoda moramo vedeti, kaj se 'pravi to, biti katoliški kristjani.
"Ne samo vedeti, temveč tudi, kar je glavno: živeti kot katoliški kristjan. To naj bo danes jedro mojih besed.
"Katoliški kristjan kaže predvsem, da je vreden učenec Kristusov, ako zasebno in javno spoznava vero Kristusovo, ako po njej čednostno živi, v njej opravlja dobra, pred Bogom zaslužna dela.
"Pravi katoliški kristjan nad vse povzdiguje in- ceni vero Kristusovo, to nebeško luč, ki mu razsvetljuje pot do najvišjega namena, pa mu ponuja tudi po-močke po tem potu stanotivno hoditi in ga srečno dohoditi.
Pravi katoliški kristjan veruje vse od Boga razodete resnice. Eno samo mora višje ceniti kakor vse duševne pridobitve na svetu. Za eno samo mora biti pripravljen, dati svoje življenje.
"Vsak katoliški kristjan priznava neizmerno dobroto svete vere in se mora na kolenih kleče vsaki dan zahvaljevati za srečo nad vse sreče: da je rojen od katoliških starišev, da je krščen, vzgojen in odrastel in mogoče že osivel v edino zveličavni sveti veri katoliški. Zato pa tudi živi iz te vere, jo očitno priznava in širi.
"Ko pride pravi katoliški kristjan v družbo ničvrednih ljudi, kjer se ometavajo z blatom najdražje svetinje naše, se pri tem ne bo pomilovavno nasme-hoval, ne bo odobraval takih klevet, temveč moško bo zastavil krepko besedo: proč roke. proč umazane jezike od našega najsvetejšega zaklada. To je katoliško krščanstvo!
"Veren katoliški kristjan ve in je prepričan, da se brez molitve še ni nihče zveličal, zato vsako jutro in vsaki večer poklekne, sklene roke, da v goreči jutranji, oziroma večerni molitvi povzdigne svojega duha k Bogu.
Veren katoliški kristjan mora vedeti, iz prepričanja in iz lastne izkušnje mora vedeti, kaj so in kje so viri milosti božje: sv. Zakramenti. Ne samo enkrat na leto, ali mogoče samo za poroko in ob gotovih jubilejih, temveč večkrat na leto, enkrat na leto pa tako gotovo kakor amen v Očenašu. Brez sv. Zakramentov je tvoja beseda in tvoje zatrjevanje: 'kristjan sem!' prazna puhla fraza. Brez zakramentov si suha veja na drevefu, ki je vzkli lo in se razrastlo iz gorčičnega zrna, v katerega senci imajo prostora tisoči in milijoni — suha veja na drevesu Cerkve Kristusove. V ta namen bi nujno prosil in priporočal, naj na prvem vseslovenskem katoliškem shodu dozori plemenita ideja, da dobe oni naši zapuščeni rojaki, ki nimajo blagoslova slovenske župnije, vsaj enkrat na leto slovenskega duhovnika To zadevo blagohotno polagam v roke in v naročje naše mile matere, dične K. S. K. Jednote Enajsta ura že bije v tem oziru. Po 10., 20. 30 let let niso nekatere naselbine videle slovenskega duhovnika. V imenu zapuščenih rojakov kličem
in
prosim: dajte nam kruha, daj te nam piti! Lakote in žeje omagujemo!
"Dalje: Pravi katoliški kri stjan mora poznati natančno razloček med delavnikom in nedeljo. Trdno mora biti prepričan: brez nedelje ni krščanstva Ponavljam tisto, kar smo poslali med naše rojake po Ameriki na slovenskih verskih rekordih: Kakršna je tvoja nedelja, tako je tvoje ' krščansko življenje! Kakršna je tvoja nedelja, taka bo tvoja smrti Kakršna je tvoja* nedelja, taka bo tvoja sodba! Kakršna tvoja nedelja, taka bo cela tvo
verovati! ]_
'Pravi katoliški kristjan mora tudi dobro poznati razloček med petkom in svetkom. V tem oziru leži na našem narodu
tukaj v tujini veliki madež, kakor na nobenem drugem narodu. Mogoče zato, ker sta naa kisla repa in fižol nagnala v Ameriko. . Pomnimo dobro: Eden glavnih znakov krščanstva je: post vsaki petek celega leta in vse od Cerkvi zapovedane postne dni!
"Pravi katoliški pošilja svoje otroke edino in samo v katoli ško šolo.
"Pravi katoliški kristjan podpira svojo župno cerkev.
"Pravi katoliški kristjan pospešuje, podpira in se vpisuje samo v katoliška društva, cer-cvena, prosvetna in podporna. Za ameriškega katoličana — moža, fanta je društvo Najsvetejšega Imena ono pozorišče, kjer korakajo možje — vrli katoličani. Za žene in matere je istega pomena društvo Katoliških mater, za dekleta Marijina družba. Glede podpornih organizacij je na prvem mestu naša K. S. K. Jednote. Katoličani, nje se držimo! Živela — trikrat živela K. S. K. Jednota! Od jubileja do jubileja naj stopa ! Društvo sv.* Družine s sedežem v Jolietu, naj živi!
"Pravi katoliški kristjan naroča in bere samo katoliške knjige in časopise. Prijatelji! Vsi vemo dobro, kako daleč in kako globoko je brezverstvo in proti versko slovensko časopisje Ameriki zapeljalo toliko naših rojakov. Sam sem bridko čutil: da nekateri naši rojaki niso ne samo Slovenci več, temveč tudi ljudje niso več! Ali je to človeško, nastaviti revolver na katoliškega duhovnika? Ali je to človeško, duhovnika zgrabiti in ga odnesti na cesto izpred smrtne postelje bolnikove? Ali je to človeško ali je živinsko, zbuditi duhovnika v temni noči in ga poslati 30 milj daleč s presvetim Rešnjim Telesom, na cilju pa mu pokazati crknjeno svinjo, naj to obhaja in mazili s svetim oljem! Ta ke stvari, da človeku lasje vsta jajo, take stvari se dogajajo med Slovenci! Narod, sam odgovori, kdo je temu kriv? Ali ne grdo, gnusno naše brezver sko časopisje? Javno moramo danes obsoditi brezversko časo pisje! Brez verskemu časopisu boj brez vsakega pardona! Boj na celi črti! To bodi geslc vsem, katerim ljubezen do na roda in do vere naših očetov ni le prazna beseda!
Nasprotno pa: • vsi na delo za katoliško časopisje! Ne samo vsaka hiša, temveč vsaki član družine, ki zna brati, bodi naročen na en časopis. Doklei ne pridemo do tega, da bomo uvrstili naročnino za katoliško časopisje med svoje redne stroške, ne mirujmo. Vsakdo vsaki mesec vsaj pol dolarja za katoliško časopisje! Kadar bomo prišli do tega, da bomo izdali Slovenci eno petino od tistega, kar damo za grozdje in vino za katoliški tisk, takrat bomo nepremagljivi. Za spomin na pr vi slovenski katoliški shod > vsako hišo katoliški časopis!
"Krščansko vero varuje čiste in je neizpremenljivo hrani sv. katoliška Cerkev, ki jo je usta novil kot svoje ' kraljestvo na zemlji sam Sin božji Jezus Kri stus. In zato mora biti pravi katoliški kristjan zvesto vdan sv. Cerkvi, tej božji napravi vedno se mora naslanjati na ta steber resnice božje. Ali ste if kdaj premislili, kakšen bi bi vsak posamezni človek, in kak šna bi bila človeška družba, ako bi živeli vsi po nauku Cerkve Odbijajmo brez strahu one klevete, da cerkev ni napredna, da ni tolerantna.
"Napredna ni Cerkev? AU se ne solnČi in ne senči celi svet v napredku sv. katoliške Cer kve? Zanimivo bi bilo, ako bi nam kdo razgrnil zemljevid riz-nih pokrajin, predno je Cerkev
šole, delo
host, umetnost? Kdo jitna je
mati, ako ne Cerkev? — Kakšnemu napredku je vendar Cer. kev nasprotna? Kateri duhovnik pridiguje, da si moramo svetiti s trskami in za božjo voljo ne z elektriko! Ali ne rabi tudi Cerkev pisalnega stroja namesto gosjega peresa? Ali mogoče uči, da ne more biti pravi katoličan tisti, ki ima v svojem stanovanju radio in te lefon? Ali ti je mari kot kristjanu prepovedano voziti na avtomobilu ? Ali se res vsi cerkveni dostojanstveniki vozijo na polomljenem poštnem vozu? Ne bodimo otroci! Tistemu la-žinapredku je Cerkev nasprotna, ki hoče zase neomejene svobode, za druge pp najsramot nejšo sužnost!
"Intolerantna, nestrpna je Cerkev samo nasproti neresnici zmoti. V božjem nauku in resnicah božjih ne sme odne lati niti za las!
Rojaki! Velika beseda: Ni-hče ne more imeti Boga za Očeta, kdor noče imeti Cerkve za mater! Preteklost Cerkve zasluži, da smo ponosni nanjo. Katoliška Cerkev kljub svoji častitljivi starosti ni star spomenik za muzej, kamor so jo že pehali brezverci, temveč živo drevo, žuboreč studenec iz večnosti v večnost!
V tem svečanem, zgodovinskem trenotku polagamo v sveti prisegi svojo roko na evangelij in kličemo: Gospod, na Tvojo besedo smo in ostanemo otroci Cerkve! Ostati hočemo katoličani, ne polovični katoličani — samo med štirimi zidovi, ne katoličani radi dobička, temveč pristni katoličani!
Prisegamo, da bomo branili sveto vero in katoliško Cerkev pred vsakim napadom od strani nasprotnikov.
"Prisegamo, da bomo nedelje in zapovedane praznike vedno posvečevali z opuščanjem dela n z obiskovanjem sv. maše.
Prisegamo, da bomo redno prejemali sv. zakramente.
"Prisegamo, da bomo s svo-im življenjem, mišljenjem in govorjenjem delali čast krščanskemu imenu! Stariši prisezi-te, da boste svoje otroke poši-jali v katoliško šolo, v cerkev, da boste skrbeli za njihovo katoliško vzgojo.
"Da! Mi hočemo povsod Boga! Boga po naših družinah! Hčera bo naših srčna milina, sinov bo naših krepek rod.
"Povsod Boga! Po naših šolah! On bodi Mojster našim otrokom, vodnikov drugih nočemo!
"Povsod Boga! Med zveze zakonske: mož bodi ženi, žena pa možu, obema bodi vzor Gospod.
Povsod Boga! Prisegamo verno ohraniti povsod Boga. Ti blagoslovi, Mati Marija, prisego vernega srca! Amen." (Dalje sledi) -o-
koder se jim
Spomini na ameriški in pravi Asaiti.
(Nadaljevanje)
(Napisal Josip Grdina)
Krasen solnčen dan je bil, ko sem se peljal po lepi umbrijski dolini preko zelenega polja Mimo oljk in cipres je hitel vlak proti Assisiju. O, kako prijetno je bilo to potovanje kljub temu, da nisem imel ni kogar, s katerim bi se pogovarjal v slovenščini. Bil sem čisto sam med tujci, Italijani, ki so se vozili z menoj na istem vlaku. A vseeno nisem ničesar pogrešal, vsled česar je bilo tudi vsako dolgočasje izključeno. Meni se tako potovanje zelo dopade; prav nič mi ni bilo žal, da sem se sam podal na to dolgo romarsko pot v Italiji Človek ima od takega potovanja res pravi užitek, katerega se še poznejša leta rad z veseljem spominja. Ob enem se pa človek uči tudi samostojnosti na takih potovanjih, da mu ni treba vedno čakati na druge
je potniku, da izbira in odločuje sam, ter si šele v potrebi izbere kakega vodnika. Takega mnenja sem bil jaz na
tem potovanju.
Zakaj sem se odločil potovati v Assisi? Moja blagopo-kojna mati je imela neko knjižico "Življenje sv. Frančiška Assiškega." Ker sem bil tedaj jaz še majhen in ne pomnim smrti moje drage matere, sem potem, l$o sem malo dora-stel, dobil v roke to njeno knjižico o sv. Frančišku. Otroku je pa vse drago, kar je materinega, in tako mi je bila tudi ta knjižica sveta in draga, katero je moja pokojna mama tako rada prebirala, ker je bila velika čestilka sv. Frančiška Assiškega. Prav radi tega sem jaz posebno rad čital ono knji žico, ker je bila materina. Ta knjižica je bila tudi vzrok, da sem se napotil v Assisi in da zaeno vidim še druga sloveča mesta Italije. Vse to se je vršilo v počast spominu na mojo drago pokojno mater. Baš ko sem se bližal Assisiju, sem se najprvo spomnil nanjo in na njeno knjižico, katero sem rad prebiral še kot mali šolar in je bila prva knjiga, katero sem istal poleg abecednika, bila je moj vodnik v Assisi. V teh spo minih sem celo pozabil na razgled po Umbriji, dokler me ne zdrami klic "Assisi."
Kaj, ali sem že res na. cilju T Nato izstopim iz vlaka in pred seboj zagledam kake pol ure daljavi lično mestece, ki se razteza gori po bregu v višino. ' Hiše so sprva izgledalo cot bi stale ena vrh druge.
Pozdravljeno torej znamenito assiško mesto, kjer je bil rojen tvoj veliki svetnik, ozna-njevalec ljubezni ter uboštva. sv. Frančišek Assiški. Pozdrav-jen ti posvečeni kraj, katerega je posvetil s svojim življenjem ta svetnik!
Brž "sem oddal shranit svoj tovček na kolodvoru, sam pa sem hitel preko ravnega polja mimo oljk in cipres po lepi cesti, ki vodi v mesto sv. Frančiška. Na levi strani mesta kipi v višave cerkev z visokim zvonikom in nizko streho. Tam je zemeljski dom sv. Frančiška, kjer počiva tudi nejgovo telo.
Naglih korakov hitim, da pridem čimpreje na cilj. Nič me ni motilo, da sem tukaj sam brez domače družbe, popolnoma tujec. Dasiravno nisem imel nobenega vodnika, nisem kljub temu ničesar pogrešal. Kmalu sem dospel na vijugaste ulice mesteca Assisi gori naravnost po klancu k sv. Frančišku. V cerkvi se je • vršila ravno popoldanska služba božja. Ko sem vanjo vstopil, sem se najprvo kleče zahvalil Bogu in sv. Frančišku, da mi je dana prilika biti na tem svetem kraju. Tudi sem se pred vsem spomnil svoje pokojne matere, ki je bila v življenju tretjerednica sv. Frančiška in je gotovo želela videti ta kraj, katerega sem jaz dosegel potom njene knjižice. Torej sem tukaj pri sv. Frančišku prav goreče molil za pokoj duše moje drage matere. Tako sem tudi izpolnil obljubo, dano »Rev. Žerjavu.
Kmalu zatem je minila služba božja. Kaj sedaj? Časa ne smem izgubljati prav nič, ker še nocoj odrinem od tukaj. Torej sem si želel ogledati razne znamenitosti te sloveče romarske cerkve. V ta namen sem naprosil oo. frančiškane z željo, da bi rad videl grob tega velikega svetnika, ki počiva tukaj. Tej moji želji so uljudni očetje frančiškani radi ustregli.
"Prihajate od daleč?" me vpraša eden izmed samostan skih bratov.
"Da, iz Amerike."
Takoj zatem so mi določili vodnika frančiškana, ki me je vodil po cerkvi in razkazoval razne stvari. Nato me je peljal na levo stran cerkve v posebno kapelo, kjer je odprl težka železna vrata, kakor da so njimi spravljeni najdražji
■ * M
vrati so zopet druga vrata, di te se odprejo z velikimi ključi. Nato mi vodnik pokaže na revno kuto pepelnate barve rekoč: "To je meniška kuta sv. Frančiška. Revna in že obrabljena cunja, katero je nosil sv. Frančišek potem, ko je slekel krasno viteško opravo, ter za-vrgel zlato in srebro kakor pest blata, in to samo radi tega, da obogati svojo plemenito dušo; zavrgel je vse posvetno, da je postal pravi posnemovalec in učenec Kristusa. Ta priprosta obleka tega svetniškega redovnika je bolj imenitna od vsakega kraljevega omata in krone, posute z dragulj L Nato mi je prijazni frančiškan pokazal še revne lesene opanke, katere je nosil sv. Frančišek. Tudi mi je pokazal lastnoročno pismo sv. Frančiška, ter mi izročil odtis istega za spomin. Nato mi je pokazal še več predmetov tega svetnika. Ko sem si vse ogledal, je prijazni vodnik zapahnil vsa vrata nazaj.
(Dalje sledi). •

, VALENJE AVSTRALSKIH KOKOŠI
Že mnogo avstralskih raziskovalcev je opazilo na avstralskih pustinjah "serub" majhne nanešene gričke, o kakem živem bitju pa niso našli nika-kega sledu. Dolgo časa jim je ostalo to nepojasnjeno. Šele francoski zoolog Richard Se-mon je raztolmačil te gričke popolnoma. Pri tvorbi teh je namreč udeležena neka avstralska kokoš Catheturus (Talegal-la lathami). Ta znosi na kup zemlje, najraje gozdne, potem sveže trave, listja, vej in odpadkov, tako da doseže griček do dva metra višine.
Vsa ta stvar začne polagoma gniti, pri tem pa se proizvaja precejšnja temperatura v notranjosti grička. Ta pojav so izkoristile avstralske kokoši, da iz vale v njih svoja jajca, ne da bi bilo treba sedeti na njih. Ker traja proces gnitja jako počasi napravijo v ta namen gričke že avgusta meseca, v decembru pa si šele napravijo v notranjosti teh gričkov malo votlinico, kjer odlože svoja jajca. Grički pa služijo obenem tudi kot varnostna naprava, da jim kokošji sovražniki ne ugrabijo jajc oziroma pozneje mla dega zaroda.
za
DELOVANJE ČLOVEŠKIH PLJUČ
Človeška pljuča so radi skromno odmerjenega prostora, ki ga zavzemajo v prsnem košu, tako ustrojena, da zavzemajo pri čim manjši prostornini tem večje površino. Pljuča so namreč razdeljena v več krp ali lo-put, v katerih se razprezajo in razceljajo zračne cevi ali bronhiji. Na konceh bronhijev pa se nahaja neizmerno število zračnih mehurčkov ali alveol.
Površina vsake alveole meri okrog ene tretjine kvadratnega milimetra, torej bi znašala cela površina pljuč okoli 130 kvadratnih metrov pri moškem, oziroma 100 pri ženski. Zato je pri toliki površini razumljivo tako močno delovanje pljuč. Pri navadnem dihanju vsrkamo vsakikrat 500 kubičnih centimetrov, to je pol litra zraka, pri najglobljem pa skoraj še enkrat toliko. Iz pljuč nikdar ne izdihamo vsega zraka, četudi še tako globoko dihamo, temveč vedno še nekaj notri ostane. Vsled tega lahko brez dihanja nekaj časa vzdržimo. Šele ob smrti izdihne človek ves zrak iz pljuč.
Pri novorojenčkih je to zanimivo, da njegova pljuča plavajo na vodi, ako je v življenju že kaj dihal, sicer se pa potope. Zato je to pri obdukciji umorjenih novorojencev silne važnosti, ker ugotove na podlagi tega, ali je dotičen otrok še živel ali še ae.	___u
memm
urnmmrn.
........... '
■ ■ i.

.....
-
UNITED STATES OP AMERICA
ud ia Hm Interest of tbs Order.
OFFICE: «17 St GMr A*.	CLEVELAND, OHIO
Telephone: Henderson: 3012
K RAZMOTRIVANJU
Bliža se nam zopet konvenčno leto. Danes čez 12 mesecev se bodo že nekateri delegatje pripravljali na XVII. redno glavno zborovanje K .S. K. Jednote, vršeče se v prijazni naselbini Waukegan, 111.; že prej, oziroma meseca junija, bodo pa volitve delegatov pri krajevnih društvih na vrsti.
Kako hitro nam je potekla doba od zadnje konvencije, ki se je vršila pred tremi leti v Pittsburghu, Pa. Se bolj naglo in hitro bo pa zopet nova ali bodoča konvencija pred nami.
Glavni odbor .zavedajoč se velike važnosti konvencije, je na zadnjem polletnem zborovanju razmišljal in debatiral, na kak način bi bilo mogoče dospeti do najboljših uspehov na prihodnji konvenciji. V ta namen je bilo določeno, da naj se že z mesecem avgustom t. 1. prične v "Glasilu" z razmotrivanjem v prilog bodočega glavnega zborovanja. Prihodnjih pet mesecev, to je od avgusta do zadnjega decembra t. I., bodo imeli glavni uradniki in gl. uradnice naše Jednote v "Glasilu" odprte predale za razmotrivanje; nato pa sledi običajno razmotrivanje od strani društev in članov. ^
Gorinavedeni načrt je po naši sodbi zelo umesten in praktičen. Od glavnih odbornikov, kot voditeljev Jednote, je pričakovati, da bodo podali v tem času svoje najboljše nasvete, načrte in priporočila za izboljšanje naše podporne organizacije, tako tudi' za čim boljši uspeh na prihodnjem gl. zborovanju ali konvenciji.
Kakor znano, je treba za vsako bolj važno in veliko delo temeljite priprave in pomisleka. Ker je pa konvencija eden izmed najbolj pomembnih faktorjev v poslovanju kake podporne organizacije, zato imamo do tedaj menda zadosti časa in prilike, da se o tem javno v uradnem Jednotinem glasilu pomenimo in dogovorimo. Vsak član (ica), ki ima morda kak važen nasvet za dobrobit naše organizacije, bo istega lahko na poljuden način povedal na tem mestu. Naša iskrena želja je, da bi se naše članstvo ko nastopi čas razmotrivanja v veliki meri oglasilo in odzvalo, tako tudi vsa cenj. krajevna društva. Ko bo konvencija že pred durmi, tedaj bodo lahko delegatje izprevideli in razsodili mnenje h» želje večine članstva. Vsled tega jim bo delovanje Ba konvenciji za mnogo olajšano. Ako pojde vse gladko in po sreči, bomo isto morda zaključili že v 4 ali 5 dneh v občno zadovoljnost našega članstva. Ako se nam to posreči, potem bo naša KSKJ. prva, ki bi dosegla tako kratek rekord kake konvencije vseh drugih slovenskih podpornih organizacij. Treba bo stvar voditi in izpeljati po sistemu večjih ameriških podpornih organizacij na glavnih zborovanjih. Na ista dospe na tisoče delegatov, pa so s svojim delom gotovi v treh ali štirih dneh.	>
Prvi izmed gl. uradnikov se je s svojiih razmotrivanjem danes oglasil brat Josip Zalar. Navedenec omenja sedanja pravila KSKJ., da niso praktična, da so preobširna in pomanjkljiva. To je ena izmed najbolj važnih točk, katero je treba resno preštudirati in za konvencijo pripraviti. Načrt sobr. gl. tajnika za sestavo provizoričnih pravil po posebnem odboru in za objavo istih še pred gl. zborovanjem, se nam zdi zelo umesten. Morda ga bo mogoče dobro izvesti?
Uredništvo "Glasila" se k sklepu obrača še na ostale gl. odbornike in odbornice za sodelovanje pri razmotrivanju. Do 1. januarja imamo baš še toliko tednov, da pride do tedaj lahko vsak teden po eno novo razmotrivanje gl. uradnikov na vrsto. Torej na delo!
o
BOULDER DAM
KOLOSALEN INŽENIRSKI NAČRT
Dne 25. junija je predsednik Hoover podpisal proglas, s katerim se izvršuje sklep kongresa glede zgradnje Boulder Can< yon nasipa. Sedanji predsednik je sam kot bivši trgovski tajnik pomagal izdelati ta projekt v sodelovanju s zastopnik; sedmoric držav: Arizona, California, Colorado, Nevada, New Mexico, Utah in Wyoming.
Dasi je zakonski predlog o izgradnji Boulder nasipa postal zakon ie 21. decembra, 1928, ko je predsednik Coolidge podpisal dotični zakon, ni zakon stopil v veljavo do sedaj, in to radi okolnosti, ker je kongres dal interesiranim državam šest mesecev časa, da sprejmejo pogoje glede distribucije vode reke Colorado, katere se ta nasip tiče. Kongres je bil sklenil, da zakon stopi v veljavo, čim šest izmed sedmih držav ratificira predloženi projekt in v njem navedene pogoje. Ker le Arizona ni sprejela vseh
jekt, je predsednik potom proglasa objavil, da zakon stopi v veljavo.
Ta načrt izkazuje strošek ka kih 165 milijonov dolarjev za gradbo največjega nasipa na svetu ob reki Colorado.
Nasip bo zajezil največji reservoir vode na svetu. Gatum jezero na panamskem kanalu je dandanes največje umetno jezero in shranja 4,410,000 "acre-feet" vode. (Acre foot pomenja toliko, vode, da bi po kri vala aker zemlje en čevelj globoko). Novi jez pa bo ustvarjal reservoir od 26 milijonov "acre-feet." Približno bo sto milj dolg. Mesta se bodo razvila ob obalih in ladije bodo plule, kjer dosedaj ni bilo dru gega kot puščava.
Porečje, oziroma ozemlje, od koder reka Colorado dobi v« svojo vodo, znaša osmino Združenih držav. Izvir Greene River j a, najbolj oddaljene veje tega vodnega sistema, se naha ja v divjih planinah Wyoming«. Ta reka teče v južno smer in se združi z Grand Riverjem v
pogojev M drž
državi Utah, od koder skupni tega dogovora, ostalih j tok dobiva ime Colorado River, držav f* j« ratificiralo pro- V državi Arizona reka krene
so belokošci canyon - bili •o to Spanci, pod vodstvom Co-ronade — ostali so osupnjenJ nekoliko ur. Metali so kamne v prepad, ali odmeva niso sli-šali.
Ko reka zapusti Canyon of Colorado ali Grand Canyon, toče skozi Boulder ali Black Canyon, potem- krene južno za kakih 300 milj in se izliva v Kalifornijski zaliv. Zadnjih 80 milj svojega toka preteka skozi mehikansko ozemlje.
Porečje reke Colorado, odsekano od morskih vetrov iz vzhoda po Rocky Mountains in od morskih vetrov iz zapada po Sierra Nevada, je suha pušča-va. Pogorje Wyominga ima največ vode, ali v nekaterih pokrajinah Arizona skoraj ni dežja. Arizona, New Mexico, Nevada in vzhodni del Californi-je tvorijo veliko jugozapadno puščavo. Prst pa je izredno rodovitna, ali radi pomanjkanja vode le najdrobnejše rastline morejo rasti. To je resnični Wild West. Pred petdesetimi leti je tu bilo tabori Šče Indijancev in cow-boy so v. Sedaj je avtomobil in mail order catalogue prinesel civilizacijo skoraj v vsak kotiček.
Voda v jugozapadu pomenja življenje. Na reki Salt River v Arizoni je bil zgrajen velik jez, takozvani Roosevelt Dam, in dolina pod njim je sedaj ena izmed najplodovitejših pokrajin na svetu. Ameriška vlada je omejila količino zemlje, ki jo vsak sme posedovati, da se s tem zapreči razvoj veleposestev po evropskem načinu žalostnega spomina. Ali celo mala količina tako bogate zemlje pomenja bogastvo.
Nt čuda, da so prebivalci teh pokrajin zahtevali izgradnjo jeza na Colorado reki, tako bi se izkoriščala voda, ki sedaj teka zaman v morje.
Jez bo služil tudi drugim koristnim svrham. Reka Colorado dobiva veliko zalogo vode od snega, ki se staja. Radi tega se reka dostikrat razliva čez svoje korito. Dež, ki pada na kamenite planine, odteka v kotlino reke, ker ni rastlinstva, ki bi ga zadrževalo. Zato je soseščina reke jako nevarno biva lišče.
V največji nevarnosti je prebivalstvo v znani kalifornijski dolini Imperial Valley. V davnih časih je reka tekala skozi to dolino v Kalifornijski zalto in zapuščala za seboj plasti rodovitne prsti. Potem je reka spremenila svoj tok. Tekom vekov si je reka sama zgradila svoje korito vedno višje in višje iz svojih lastnih blatnih usedlin. Tako se je zgodilo, da po preteku dolgih dob je dolina Imperial Valley, ki dandanes leži pod morsko višino, postala nižje kot reka, ki stalno dvig? svoje korito.
Imperial Valley je dandanes napredna poljedelska pokrajina z dvema živahnimi mestoma od čez 10,000 prebivalcev, Calexico in E1 Centro, ali prebivalci živijo v stalnem strahu pred po-vodnji bližnje reke. V Imperial Vallej je uvedena irigacija, voda pa prihaja po kanalu, ki teka deloma po ameriškem in deloma po mehikanskem ozemlju. Naravno je, da prihaja dostikrat do nesporazumljanja med Amerikanci in Mehikanci glede njihovega deleža na vodi. Boulder Dam zakon stremi po odpravi nevarnosti povodenj v tpj dolini in drugod. Povrh pa določa zgradbo povsem ameriškega irigacijskega kanala v Imperial Valley. Mehiki je zaga-rantirana zadostna količina vo de na podlagi dogovora od leta 1848. Amerikanci so dostikrat
milijoni sil- Vslod novega je-bo mogoče le tam izkoriščati on milijon konjskih sil, kar je več kot katari drugi vir vodno sile na svetu.
-Zgodovina zakona je napolnjena s spori. Reka Colorado služi kot odtok za sedem držav: Wyoming, Colorado, New Mexico, Utah, Nevada, Arizona in California. Problem je bil v tem, da se to države sporazumejo glede deleža na vodi Arizona je napravljala največ sitnosti. Triinštirideset odstot kov rečne kotline se nahaja \ Arizoni. Druge države imajo majhen odstotek te kotline v svojem osemlju. Arizona n« more razumeti, zakaj naj i>i California dobivala več vode kot ona. California zahteva vodo ne le za Imperial Valley, marveč tudi za svoja cvetoča mesta. Los Angeles je že razpisal posojilo za dva milijon? dolarjev v svrho vodovodne cevi iz reke Colorado.
Proti zakonskemu načrtu so agitirale velike električne družbe, ki niso hotele videti tako ogromno vodno silo v rokah vlade. Povrh tega ni. mogle priti do sporazuma, da-li naj vlada ali privatniki izgradijo centralo. Končno se je šlo mimo te sporne točke s tem, da se je to prepustilo odločitvi tajnika za notranje zadeve.
Tekom dolgotrajnih razprav se je krdj kjer naj se postavi jez, spremeni od Boulder Can yon na Black Canyon. Ker pa se je občinstvo privadilo na prvo ime, je ime velikega vodnega projekta ostalo označeno po prejšnjem imenu.
Black Canyon se smatra idealnim krajem v to svrho. Deroča reka. si je tu izkopala korito skozt brda črnih skal. Zdi se kot da je tu sama narava hotela izgraditi jez. Od dna reke se bo dvigal ogromen jez kakih 550 čevljev visok in desetino milje dolg.
Večina vode se ne vporablja v bližini jeza, marveč kakih dvesto milj daleč. Ko pride čas, inženirji odprejo ijlebe in določena količina vode odteče na odrejeno mesto. - Skratka torej zakon določa zgradbo jeza v Black Canyon, električno centralo na licu mesta, vseameriški kanal do Imperial Valley in manjše projekte za irigacijo in odpravo po-vodnji. Od proračunjene svote $165,000,000 jez bo stal $70,-600,000. Ni Čuda, da se ta projekt označuje kot največje inženirsko podjetje za Panamskim kanalom.
Ko je predsednik Coolidge podpisal Boulder Dam zakon, so prebivalci mesta Las Vegas, New Mexico, pozdravili dogodek z zahvalno molitvijo pod milim nebom. Ali tudi druga skupina je proslavila dogodek. To je skupina špekulantov z neprimičninami. Razni "real estate" uradi so se pojavili naenkrat preko noči. Ljudje so začeli kupovati vrhove gora in komade peščene puščave stotin milj daleč od vsake mogoče iri gacije. -Počenjanje teh švind-lerjev je vzbudilo pozornost kalifornijske legislature. Radi tega se občinstvo opozarja, naj pri nakupu ponujene zemlje pazi na višino (elevacijo) zemlje, kajti pumpanje vode je jako dragocena stvar. Naj ne pozabljajo, da voda ne teka navkreber.
Pojavila se je tudi druga nevarnost. Razne družbe, ki so baje v zvezi z gradnjo nasipa, ponujajo ljudem posredovanje za delo. V tem pogledu je U. S. Employment Service objavil sledeči nasvet:
"Občinstvo se opozarja, da delo na projektu ne bo potrebovalo večjega števila delavcev
mation Service, Department the Interior, Washington, D. C., Id je voljno dajati vsako informacijo glede mogočnosti za posljenja."
Po izjavi kongresmana Swings bo vzelo sedem let, da se jez dovrši, pričakuje se, da bo treba šest do sedem tisoč delavcev, ko bo delo v polnem teku.
KRST PRVEGA VATIKANSKEGA DRŽAVLJANA
Nedavno se je rodil v novi papeški državi nekemu služabniku sin. Sedaj javljajo podobnosti o njegovem krstu. Oče prvega državljana je dela-vcr. v vatikanskih vrtovih. Sina belo krstili v cerkvi sv. Petra, krstni obred bo . opravil kardinal, novorojenčku pa bosta za botra panež in italijanski kralj. Kot taka bosta tudi za-beležena v krstno knjigo.
Najmlajši državljan Vatikana bo krščen na sedem imen Glasila se bodo; Pij, Viktor, Peter, Benito, Salvator in Marij. Pij po papežu Piju XI., Viktor po italijanskem krafju, Peter po kardinalu Gasparriju, sopodpisniku pogodbe z Rimom, Benito po Mussoliniju, ki je soustvaril lateranski sporazum, Salvator po svojem očetu ir Marij po svoji materi Mariji Deček bo pozneje gotovo užival kakšno študijski ustanovo vatikanske države in rimska vlade.
SPOVEDNA MOLČEČNOST
Neki dunajski odvetnik je napravil na sv. Stolico v Rim prošnjo, da bi bil kurat znane velike kaznilnice v Steinu na Nižje Avstrijskem odvezan od spovedne molčečnosti. Gre se za rešitev kaznjenca, ki je bil pred leti obsojen, radi umora na trideset let težke ječe. Porotniki so izrekli obsodbo na podlagi obtežilnega pričevanja drugega kaznjenca, ki je leta 1926.' umrl. Pred svojo smrtjo je svojemu spovedniku, kaznil niškemu kuratu, baje priznal, da je pri obravnavi krivo pričal in da je njegov tovariš nedolžen.
Prošnja ima sicer dober namen, toda spovedna tajnost je nekaj tako nedotakljivega in načelnega, da je ugodna rešitev docela izključena. Saj je znano, da je sv. Janez Nepo-muk radi spovedne tajnosti pretrpel smrt v valovih Vltave v Pragi. Dotični dunajski odvetnik gotovo tega ne ve, sicer ne bi pisal take* čisto brezuspešne prošnje.
-o——
Ustoličenje novega slovenskega škofa
*
Veselo so zvonili zvonovi dne 14. julija, v nedeljo, v Ljublja ni. Vedro se je lil njih polni glas preko mesta v vse stranir še v predmestja in preko njih v deželo, v sleherno' slovensko vas in hišo: pozdravljen naš novi škof!
Dr. Gregor Rožman, vseuči-liški profesor doslej, vnet orlovski delavec, sijajen govornik pridigar, mož tople, zrele besede, ki jo je govoril in pisal vsepovsod, zlasti fantom, katerim je poklonil pred kratkem tudi lep molitvenik — ta mož je bil v nedeljo 14. julija v ljubljanski stolnici slovesno posvečen v pomožnega škofa s pravico nasledstva. Dr. Gregor Rožman je koroški rojak, v bližini Veli-kovca je bil rojen, po Koroškem je opravljal vse do prevratnih dni svoj duhovniški poklic — potlej pa je prišel v Ljubljano in sedaj je škof. Novi slovenski škof!
Obred posvečenja je izvršil ljubljanski knezoškof, vladika dr. A. B. Jeglič. Sodelovala sta poleg njlga še dva škofa: dr. Kar lin, knezoškof maribor-
cele škofije, zlasti vsi iz ljubljanskih župnij in stolni zbor kanonikov. Mnogo slovanskih duhovnikov je prišlo tudi iz Koroškega, kjer Je novi škof doma. Ostali prostor v okrašeni stolnici je do zadnjega kotička zasedla masa ljudstva.
Ljubljansko prebivalstvo je sploh s posebnim zanimanjem pričakovalo slovesnega trenutka škofovega posvečenja. Davno prod začetkom se je okoli stolnice nabralo polno ljudstva, ki so zlasti hoteli videti novega škofa, ko bo vkorakal v stolnico — v cerkev itak ni več nihče mogel.
Ob'pol desetih dopoldne se je iz škofijskega dvorca razvil v stolnico slovesen sprevod z 28 prapori na čelu. Za prapori so korakali bogoslovci, duhovniki, kanoniki ter prelati — vmes pa je v spremstvu treh škofov korakal novi škof, dr. Gregor Rožman.
Obred posvečenja se je zelo slovesno izvršil. Navzoči so bili tudi mnogi odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti. S kora se je mogočno glasila pesem za pesmijo, dokler ni bil obred končan in so pevci stolnega kora zapeli še: "Pozdravljen naš vladika!" Novo posvečeni škof je ob priliki posvečenja dobil popolen škofovski or-nat, škofovsko mitro in rokavice. Mitro so škofu poklonili slovenski Orli, katerih zvest prijatelj in vnet delavec med njimi je bil novi škof.
Po sveti maši je novi škof po cerkvi delil prvič svoj apostolski blagoslov. Nato so vsi štirje škofi s spremstvom vred v sprevodu odkorakali nazaj v škofijo. Tamkaj so se novemu škofu poklonili vsi prapori katoliških društev, zastopniki društev in oblasti pa so novemu škofu čestitali. Ko se je sprevod vračal iz cerkve v škofijo, ga je takisto kot ob odhodu v stolnico, motrilo na tisoče ljudi katerim je novi škof delil apostolski blagoslov.
Popoldne ob eni uri se je v zgodovinski dvorani v škofiji vršil banket, ki ga je novemu škofu v čast priredil knezoškof Jeglič. Banketa so se udeležili vai navzoči duhovniki, mnogi zastopniki društev in organizacij, ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec, oblastni komisar dr Natlačen, mestni poveljnik general Tripkovič, ljubljanski žu pan dr. Puc ter mnogi drugi gostje. Navzoči so bili seveda tudi sorodniki in mnogi prijatelji novega pomožnega škofa.
Popoldne ob štirih se je \ "Unionu" vršila še lepa akade mija, ki sta jo priredili Slovenska orlovska in orliška zveza Obsežna unionska dvorana, je bila vsa zasedena, vse je hotelo videti in vedeti, kako bo uve den in pozdravljen novi škof v vrstah naroda, med mladino Bil je toplo pozdravljen. Ko je prišel v spremstvu knezoškofa dr. A. B. Jegliča v dvorano dr. Gregor Rožman, je po dvorani in galerijah izbruhnil val navdušenja, vihar bvacij. Škofoma sta sledila še mariborski in krški škof, potem ostala vi soka duhovščina. Godba dravske divizije je visokim gostom zaigrala mogočen pozdrav s fanfarami.
Vsa akademija je bila en sam izraz prekipevajočega veselja in navdušenja orlovskih družin in vsega občinstva nad veselim dogodkom v slovenskem javnem življenju. Cel program akademije je bil izbran, kakor povit šopek, od slovenske mladine poklonjen novemu vladiki. Ganljivo lepo so za uvod nastopili otroci v zborni deklamaciji: "Bratci in sestrice svojemu velikemu očetu." Orli so nato izvajali nalašč za to priliko sestavljene proste vaje, ki so vsem navzočim močno ugajale. Pevsko društvo "Ljubljana" je zapelo
krepkih mladcev j« prikorakala na oder in prisrčen nastop.
Z izbranimi besedami je tem pozdravil novega viadiko g. dr. Capuder, ki se je vladiki zlasti zahvalil za njegovo vneto in prezaslužno delo, ki ga jo v orlovski organizaciji dolga lo> ta vršil kot član predsedstva I Slovenske orlovske zveze. Govornik je dalje povdarjal, da jo bila gotovo volja božja, ki jo ' na takšno odgovorno mesto postavila moža iz onega dela našo domovine, ki se danes nahaja onstran naših meja, kar nam najbolj dokazuje, da smo Slovenci eno in nedeljivo. K sklepu govora je govornik vladiki Čestital in ga pozdravil z orlovskim "Bog živi!" Cela dvorana se je temu pozdravu odzvala in ponovno priredila viharne ovacije našemu sivolasemu, toda še vedno krepkemu, preza-služnemu knezoškof u dr. A. B. Jegliču, kakor tudi novo posvečenemu pomožnemu škofu dr. Gregor Rožmanu. Obema škofoma je v znak hvaležnosti in ljubezni orlovska mladež izročila lepe, krasne šopke rož.
Nastopile so še Orlice s svojo simbolično vajo "Gor čez iza-ro . . ." ki vedno in vedno po-vede gledalce tja gor čez gorske velikane, v našo tužno stran stran. Zmagovalna tekmovalna orlovska vrsta, ki je nastopila pred dnevi v Pragi, je izvedla posebno telovadno točko, ki je radi fine izvedbe vsem navzočim zelo ugajala in je povzročila živahno priznanje občinstva. Pevsko društvo Ljubljana" je še zapelo mogočni in do izčrpanosti naštu-dirani "Nočni psalm."
Na odru so se nato vsi sodelujoči strnili v skupino ter se kot ena celota z zvezinim praporom v sredini poklonili no-voposvečencu. Mlad akademik je zanosno deklamiral primerno deklamacijo, ki jo je za to priliko zložil pesnik dr. Ivan Pregelj. Mogočno so za konec zadonele fanfare vojaške godbe, ki je odigrala državno in nato še papeško himno, "Ljubljana" pa je zapela ob spremljevanju godbe slovesno himno katoličanov: "Povsod Boga!"
Tako je minul slovesen dan, pomemben za ves katoliški slovenski narod. Vsa naša domovina, vsi verni Slovenci se ra-dujemo veselega dogodka in se zanj zahvaljujemo Bogu.
Novi škof dr. Gregor Rožman si je izbral geslo: "Križ je moje breme, križ je moje upanje."
Ave, dr. Gregor Rožman, novi slovenski škof!
Poljubov&nje. Na Kitajskem smatrajo poljubovanje za nedostojno. če pride kakšen evropski film tja, se opustijo vsi poljubovalni prizori.
Gospa Nerga je prišla na kolodvor k sprejemu svojega dalj časa odsotnega moža. Mož pa ni bil nič kaj pri volji, zato mu je predbacivala, češ, da bi bila po tolikem času pričakovala, da jo bo prijazneje sprejel. "Vidiš, tamle oni gospod je pa vse drugače ljubezniv s svojo soprogo, le poglej, kako jo 4 je prisrčno objel." "Vidiš, to je pa nekaj druze-ga, ta šele odpotuje, jaz sem se pa vrnil."
Ona: "Ti si žebelj k moji rakvi."
On: "Brez skrbi. Ga boš že ven dobila, saj imaš jezik kakor klešče."
Razburjen prileti šofer k gospodarju: "Gospod ravnatelj, nekdo nam je avtomobil ukradel."
P "Kaj ne poveste. Telefonirajte hitro na policijo." • "Ni potreba, gospod ravnatelj, smo imeli srečo, tat je namreč avtomobil takoj na prvem vogalu razbil."
t i
* 'H
1«! iBlD: l8l R CHlCAiGOST, JOUBT, ILL.
Solventnoat aktivnega oddelka jniafa^ 101^6%^ aolvantnoat mladinskega od-
OHN DECMAN, Bos 520, Foreat City, Pa. OHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich.
IZ URADA GL TAJNIKA
Od ustanovitve do 1. julija 1020 z naia skupna izplačana podpora $3,627,857.00.
GLAVNI URADNIKI:	_
Glavni predaadnik: ANTON GRDINA, 0010 St. Oair Ave., Cleveland, Ohio. L podpradaadaik: JOHN GERM, S17 Boat C St, Peoble, Cole, n. podpreda. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, ChislwlB. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St, JoUot, IU. ' Pomoini tajnik: STEVE a VERTIN, 1004 N. Chloago St* Joltt, OL Blagajnik: JOHN GRAHBK, 1004 N. Chicago St. Joliet, IU. -Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2818 W. St Ctair St, palia, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JAMES ML SELISKAR, «127 St Oalr Ave., OovaUnd, Ohio.
NADZORNI ODBORt MARTIN SHUKLE, 811 Ave A., Eveleth, Minn. LOUIS 2BLBZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, DL FRANK FRANCICH, 8207 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. P. D. 2. Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVJCH, 0511 Ewing Ave., So. Chicago, in.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 28— 10th St., North Chicago, III FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet, IU. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Qevoland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
JOI JOl JOHN MATT
RUDOLPH a RUDMAN, 285 Burlington Rd., Foreat HiUa, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ava, Cleveland, Ohio.
Vaa pisma in denarne zadevo, tikajoio ae Jednota, na) go poiUjaje aa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, JoUot IU.: depiae, druitvene veati, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K B. K. JEDNOTE", 8117 St Clair Ave, Qevoland, Ohia.
—	Stara 48 let, članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., umrla 26. junijar 1929. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 1. aprila, 1905. R. 34. >
128.
11734 JACOB MLAKAR -Star 59 let, član društva Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., umrl 26. junija, 1929 Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. junija, 1907, R 45.
129.
1471 FRANCES HREN — Stara 64 let, članica društva sv. Jožefa, . št. 103, Milwaukee, Wis., umrla 23. junija, 1929. Vzrok smrti: Mrtvoud. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901, R 49.
130.
2959 GERTRUDE JERŠIN
—	Stara 62 let, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., umrla 19. junija, 1929. Vzrok smrti: Rak na maternici. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 28. decembra, 1906, R. 45.
131.
3036 URBAN PODOBNIK -j-Star 55 let, član društva sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., \imrl 6. julija, 1929. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. julija, 1901, R. 41.
132.
14056 JOHN JONTES — Star 48 let, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU., umrl 8. julija, 1929. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. junija, 1909, R. 34.
133.
2594 MARY TROJER — Stara 47 let, članica društva sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont. umrla 28. junija, 1929. Vzrok Poškodovana pri padcu
NAZNANILO ASESMENTA 8-1929
Imena umrlih, poškodovanih itd. članov in članic Umrli:
Zaporedna št. 119.
7918 JOSEPH KASTIGAR— Star 68 let, član društva sv. Alojzija, št 83, Fleming, Kans. umfl 25. maja, 1929. Vzrok smrti: Influenza in mrtvoud-nost. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. marca, 1905, R. 54.
120.
9095 MARY ŠUTE — Stara 25 let, članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kansas, umrla 7. junija, 1929 Vzrok smrti: • Izkrvavljenjo. Zavarovana 'za $1000. Pristopila k Jednoti 14. marca, 1920. R. 16.
121.
4 MARTIN BAZNIK — Star 59 let, član društva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., umrl 18. junija, 1929. Vzrok smrti: Rak na črevih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. julija, 1897, R. 40.
122.
7963 MARY PETERLIN — Stara 34 let, članica društva sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., umrla 10. junija, 1929. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jedno ti 14. januarja, 1917, R. 22.
123.
12783 ANNA JUDNICH — Stara 20 let, članica društva Marija Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., umrla 13. junija, 1929. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 21. maja, 1925, R 16. .
1124.
1999 NICK JAKOVCICH — Star 55 let, član društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111.,' umrl 5. junija, 1929. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovan za $1000. i smrti:
Pristopil k Jednoti 22. avgu sta, 1897, R. 36.
125.
151 ANNA JAKŠA — Stara 3d let, članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth-Mii\n., umrla 24. junija, 1929 Vzrok smrti: Operacija na žolču in slepiču. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 10. julija, 1927, R. 28.
126.
24155 JOSEPH SPORClC -Star 46 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb., umrl 27. junija, 1929. Vzrok smrti: Ubit Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. avgusta, 1922. R. 39.
127.
2464 CATHERINE GSR&C
raz ulične kare. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 16. novembra, 1905, R. 32.
134.
1753 NICHOLAS SATOV ŠEK — Star 65 let, član društva Marije Device,. št. 50 Pittsburgh, Pa., umrl 26. juni ja, 1929. Vzrok smrti: Oslabelost. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. julija, 1896 R. 46.
135.
5976 ANNA MIHELICH — Stara 46 let, članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., umrla 30. junija, 1929 Vzrok smrti: Srčna bolezen Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 21. decembra, 1913, R. 32.
186.
_ $1000. __
Jednoti 21. aprila, 1912, R.
187.
26144 JOSEPH ILJAS Star 68 let, član dru*tva sv. Antona Padovanskega, št. 180, Canon City, Colo., umrl 27. j* nija, 1920. Vzrok smrti: Po. nesrečen pri padcu. Zavarovan za $260. Pristopil k Jednoti 16. marca, 1924, K. 68.
188.
30288 FRANK UMEK <m Star 39 let, član društva Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O* umrl 14. junija, 1929. Vzrok smrti: Ulje na želodcu. Z8-varovan za $600. Pristopil k Jednoti 3. aprila, 1929, R. 3$. Imena poškodovanih in operi ranih članov in članic.
Zaporedna št. 201.
12037 ALBINA GLAV AN — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operirana 7. julija, 1929. Opravičena do podpore $100.
202.
13369 MARY RETKO—Članica društva sv. Družine, št. 6, Salle, 111., operirana 26. maja, 1929. Opravičena do podpore $100.
203.
21851 FRANK PLESE — Član društva sv. Jožefa, št. t, Pueblo, Colo., operiran 22. aprila, 1929. Opravičen do pod pore $100.
204.
12759 MARY RABIDA -Članica društva sv. Jožefa, št 7, Pueblo, Colo., operirana 2$. marca, 1929. Opravičena do podpore $100.
205.
1000 JOSEPH SADJA — Član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., operiran 4. februarja, 1929. Opra vičen do podpore $50. 206
11678 ANNA JEUCH — Članica društva sv. Janeza Krstnika, št.. 20, i Iron wood, Mich., operirana 14. maja, 1929. Opravičena do podpore $100. •
207.
3036 URBAN PODOBNIK— Član društva sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., Operiran maja, 1929. Opravičen do podpore $100.
208.
15966 LOUISE MLAKAR — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet,. Rl., operirana 14. avgusta, 1928 Opravičena do podpore $100.
209.
6179 MARY MAURIN — Članica društva sv. Petra, št 30, Calumet, Mich., operirana 27. maja, 1929. Opravičena do podpore $100.
210.
21952 JOSEPH STAMPFEL
—	Član društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City. Kans., operiran 11. maja, 1929 Opravičen do podpore $50.
211.
29491 JOHN MIHELČIČ — Član društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., operiran 21. junija, 1929. Opravičen do podpore $100.
212.
10502 FRANK ROGINA --Član društva sv. Jožefa, št. '41, Pittsburgh, Pa., poškodovan I. aprila, 1929. Opravičen do pod pore $100.
213.
16505 EVA BLASKOVICH
—	Članica društva sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., operirana 13. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
214.
18505 FRANK KOVAČIČ — Član društva Vitezi sv. Flori jana, št 44, South Chicago, 111. operiran 20. marca, 1929. Opra* vičen do podj>ore $100.
215.
MARTIN BAZNIK — Član društva sv. Alojzija, št 4f Chicago, IU., operiran 18. junija, 1929. Opravičen do podpora $100.
If
do podpore
26686 JOHN ZEVNIK Član društva sv. Alojzija, It. 52, Indianapolis, Ind., operiran julija, 1929. Opravičen do podpore $100.
218.
13878 M^RY SOMRAK — Članica društva sv. Alojzija, št. 62, Indianapolis, Ind., operirana 29. junija, 1929. Opravičena do podpore $$100.
219.
15164 ANNA JAKSA — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operirana 16. junija, 1929. Opravičena do podpore $100. 22Q.
14610 CATHERINE STARB-ŠINIČ — Članici društva Vitezi sv. Mjhaeia, št. 61, Youngs-own, Ohio, operirana .17.. ma-a, 1929. Opravičeha do podpore $100.
221.
26085 ANTON HOČEVAR -r- Član društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., operiran 7. aprila, 1929. Opravičen do podpore $50.
222.
21414 MATT PAPE2 — Član društva sv. Lovrenca, št. 63, 3eveland, O., poškodovan 1. julija, 1929. Opravičen do podpore $250 za izgubo desne roke. 223..
26472 FRANK DOKL-£lan društva sv. Janeza Evangelista, Št. 65, Milwajkee, Wis, poškodovan 23. junija, 1928. Opravičen do podpore $50.
224.
15548 FRANCES GRILL — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111, operirana 28. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
225.
12161 ANNA MADRICH -Članica društva Marije Čistegs Spočetja, št 80, South Chicago-111, operirana 11* junija, 1929 Opravičena do podpore $100.
226.
467 LAWRENCE TERLEP — Član društva sv. Antona Padovanskega, št. 87, JoUet IU, operiran 7. julija, 1929 Opravičen do podpore $100. 227.
16083 ANGELA ZANI -članica društva sv. Ane, št. 123, Bridgeport,. O, operirana 9. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
228
11477 ALOYSIUS BUSCAJ Član društva sv. Pavla, št 130, De Kalb, IU, operiran 14. junija, 1929. Opravičen do podpore $100.
229.
19534 JOSEPH KRIŽAJ — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.. operiran 29. maja, 1929. Opravičen do podpore $$100.
230.
26044 JOHN J. KAPLAN — Član društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O, operiran 13. maja, 1929. Opravičen do podpore $100.
231
12418 MARY HOČEVAR — Članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., operirana 4. julija, 1929. Opravičena do podpOre $100.
! 232. 7954 MARY GERSICH — Članica društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn, operirana 20. maja, 1929. Opravičena do podpore $100.
233.
10196 JOHANNA ZORMAN — Članica društva Kraljica Majnika, št 157, Sheboygan, Wis, operirana 22. maja, 1929. Opravičena %o podpore $100.
S 234.
• 11426 ALBINA SCHMUCK —< Članica društva Marije Magdalene, št 162, Cleveland, O., operirana 23. maja, 1929. Opravičena do podpore $100.
235.
93$9 ANNA HORVATICH—

št. 168, Pittsburgh, 8pjk. dovana 14.' julija, 192« vičena do podpore $250 za poškodovano nogo v kolenu.
287.
13141 JOHANNA BRADACK
—	Članica društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., operirana 4. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
288
13481 ANTONIA KOTNIK— Članica društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn, Operirana 16. maja, 1929. Opravičena do podpore $100.
15932 JOSEPHINE" ' KOCIN
—	Članica društva,sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, 0, operirana 26. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
240.
12783 ANNA JUDNICH -Članica druStva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit Mich, operirana 6. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
241.
11378 MARY JAKOVAČ -Članica društva Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y., operirana 2. maja, 1929. Opra vičena do podpore $100.
242.
8859 MARY KLUN —.Čla niča društva Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y, operirana 11. februarja, 1929. Opra vičena do podpore $75.
243.
12895 HELEN MERSEK — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O, operirana 3. junija, 1929. Opravičena do podpore $100.
244.
12570 MARION KUHAR — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O, operirana 21. maja, 1929. Opra vičena do podpore $100.
,v 245. , ,
23674 ANDREW HOČEVAR
—	Član društva sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O, operiran 1. aprila, 1929. Opravičen do podpore $100.
Izplačana onemogla podpora.
Zaporedna št. 331.
1174 CATHERINE ADAM— Članica društva sv. Petra, št 30, Calumet, Mich, izplačalo $50.
332.
1642 GEORGE MISHICA — Član društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich, izplačalo $50.
, 333.
21563 ANTON RABIDA — Član društva sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Colo, izplačalo $50.
334.
3854 JAKOB KENIK — Član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo, izplačalo $50.
335.
8919 JOSEPH VRHOVŠEK
—	Član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa, izplačalo $50.
336.
4797 THERESA VRŠČAJ -Članica društva Vitezi sv. Flo-rijana, št. 44, South Chicago. IU, izplačalo $50.
337.
15509 JAKOB DEBEVEC — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn, izplačalo $50.
338.
6031 LOUIS KLEMENČIČ-Član društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O, 4zplačaIo $50
339
22396 JOHN GAJDEK — Član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa, izplačalo $50.
MLADINSKI ODDELEK Zaporedna št. 308.
15711 ANNA KOŽAR — Sta-ra 7 let, 6 mesecev in 17 dnf, članica društva sv. Štefana, St. 1, Chicago, IU, umrla 17. juni-ja, 1929. Vzrok smrti:. Srčna bolezen. Pristopila k Jednoti 28. marca, 1926. Bila je člapi-ca 3 leta, 2 meseca in 17 dni
17863 LJUDMILA KORELC — Stara 4 leta, 9 mesecev, 7 dni, Članica društva sv.Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 01, Umrla 24. Junija 1*29. Vzrok smrti: Davica. Pristopila k Jednoti 13. junija, 1927. Bila je članica dve leti in 21 dni. Opravičena do podpore $58, kateri znesek je bil nakazan 12. julija, 1929.
Josip Zalar, glavni tajnik, o
R&zmotriv&nje v prilog prihodnje konvencije
Glavni odbor je pri svoji polletni seji julija meseeft t.;j: določil čas "razmotrivanja v prilog prihodnje konvencije.
Temeljem tega sklepa razmo-triva in razpravlja glavni odbor do 1. januarja prihodnjega leta in od 1. januarja se prične splošno razmotrivanje članstva.
Poslužujoč se prilike, ki mi je dana potom omenjenega sklepa, hočem od časa do časa poročati o gotovih predmetih, o katerih mislim, da bi bilo potrebno in za Jednoto koristno, ako bi se jih vpoštevalo.
Za enkrat hočem v prvi vrsti spregovoriti o pravilih.
Pravila so glavna podlaga pri poslovanja vsake organizacije. Pravila morajo biti praktično sestavljena, kolikor mogoče kratka, jedrnata in razumljiva.
Kdor količkaj pozna pravila naše Jednote, bo priznal, da niso praktična, razumljiva, še manj pa popolna.
Da so pravila taka kakoršna so, ni krivda odbora, ki jih je sestavljal, pač pa je krivda konvencije. In dokler se bodo pravila delala in sestavljala po načinu, kakor so se v preteklosti, ne smemo pričakovati kaj boljšega kakor imamo.
Delegacija pri konvenciji ne vpošteva dejstva, da pravila zavzemajo tri važne dele, namreč : "Inkorporacijske točke (Charter), ustavo in pravila."
Po sistemu, kakor so se pravila naše Jednote do sedaj sestavljala, se je vedno premalo pozornosti polagalo na točke, tikajoče se charterja. Delalo se je kar navprek.
Marsikateri sklep konvencije je zadel to ali ono točko charterja, toda ob takih prilikah je navadno izostala nadvse potrebna resolucija, za premembo točke v Charter ju. Zato smo imeli večkrat neljube prilike z državnimi zavarovalninskimi departmenti, ker so bile točke v pravilih v konfliktu s točka mi charterja.
Prej ko se zamore staviti v pravila kako točko, ki se tiče točk inkorporacije; ali prej ko se razširi delokrog poslovanja kakor določen pod inkorporacij-skimi točkami, je potrebno, da se taka točka v Cahterju amen-dira ali dostavi novo. V nasprotnem slučaju so taki sklepi ne^ostavni in neveljavni.
Pri konvencijah se navadno tega ne vpošteva in to največ iz razloga, ker delegacija ne razUkuje Charterja in ustave od navadnih točk pravil.
Pri vsaki konvenciji se navadno delajo nova pravila. Po tri in več dni porabi delegacija v ta namen. To stane veliko denarja. Poleg tega pa pridejo še stroški za tiskanje pravil, odpremo in poštnino.
Če vse to pomislimo, nas stanejo pravila ogromno vsoto denarja, pri tem pa še ne odgovarjajo poslovanju. Večkrat ko pravila preminjajo, slabša so. In dokler se bo pravila delalo po načinu kakor so se delala do sedaj, ne smemo upati na boljša pravila kakor jih imamo.
Pravila naj bodo praktična, kratka in razumljiva.
Takih pravil pa se ne da na praviti na konvenciji, pač pa bi se dalo priti do tega na sledeči način:
V bUžnji bodočnosti naj bi se imenoval posebni odbor dveh ali treh članov, ki naj bi pri-

ta odbor naj bi
člane, ki ^^^^ notinega poslovanja in jim poznani državni zakoni
bratskih podpornih organizacij.
Pravila naj bi se vsaj tri ali štiri mesece pred konvencijo priobčevala v Glasilu. Članstvo bi imelo priliko o pravilih razpravljati. Če bi se od strani članstva priporočala pre-raemba kake točke, ki bi se dala izboljšati, bi odbor to lahko vpošteval in točko ali točke v takem smislu uredil. Pripisalo bi se lahko tudi morebitne druge točke, priporočene od 'Članstva, če bi se uvidelo, da bi bile v korist Jednoti. Na ta način bi se dalo priti do praktičnih, kratkih in jedrnatih pravU. Pri konvenciji bi se pravila samo prečitala in odobrila.
Namesto tri ali več dni bi se pri konvenciji porabilo le dobrega pol dneva. Prihranilo bi se lepo svoto denarja, poleg tega pa bi prišli do pravil, ki bi poslovanju odgovarjala, članstvo bi jih razumelo in ne bilo bi jih treba pri vsaki konvenciji od začetka do konca preminja-ti.
To je moja sugestija, kako bi se dalo priti do praktičnih pravil.
Josip Zalar, glavni tajnik.
-o-
STRAH CIGANOV
Ako se podaš v Rumuniji na sprehod daleč ven iz mesta ob kakem potoku ali reki, se ti lahko primeri, da slučajno na kakem mestu na dnu ugledaš kup razbitih posod, kotlov, ponev itd. Iz tega lahko z gotovostjo sklepaš, da imajo cigani nekje v bližini svoj tabor in pa da so imeli pred kratkim mrliča.
Dan po pokopu pristnega romunskega cigana, sorodniki vso obleko in druge gorljive predmete, katere je zapustil ran j ki, znosijo na kup ter sežgo. Vso posodo in drugo tako šaro pa stolčejo ter slovesno zmečejo v najbližjo tekočo vodo.
Za tem običajem tiči strah pr^d duhom rajnika. Prepričani so namreč, da dokler katerakoli stvar, ki je bila last umrlega, ostane cela, ta hodi okoli, straši in prinaša nesrečo celemu taboru.
V nekaterih slučajih je to praznoverje tako globoko, da še celo konja pokojnika pokončajo, kar je pač mnogo, če pomislimo kaj je ciganu konj.
Cigani nikdar ne spregovorijo imena umrlega tovariša in dolgo časa po njegovi smrti ne uživajo jedil, kakršne je rajnki posebno rad jedel. Le redkokdaj, ali skoraj nikoli se ne najdejo na grobu cigana cvetlice. Le kakšno stvar, katero je imel v življenju posebno rad, mu postavijo na grob, otroku kako igračo ali stari ciganki okajeno ponev, katero pa poprej narede nerabno, ciganu pa pipo.
-o-
Nekdo še ni bil dolgo časa oženjen, ko je že uvidel. da bo težko shajati z dohodki. Zato je sklenil, da bo sočivje sam gojil na domačem vrtu. Pričel je prekopavati, rezati zemljo, da je bilo veselje. Začuden pa naenkrat zapazi a tleh novec za dva dinarja. Denar spravi ter dela naprej. Pa najde še en kos, in še in še, tako da je bil silno vesel bogatega zaklada v svojem vrtu, za katerega niti vedel ni. Ko je utrujen od dela počil, je padel en novec na tla. In posvetilo se mu je. Imel je namreč luknjo v hlačnem žepu.
*
Učitelj je razlagal učencem štedenje. Pokliče Načeta ter mu pravi: "Tvoj oče zasluži na teden tristo dinarjev. Od tega da tvoji materi za živila, poplača stanovanje ter še druge potrebščine. Kaj napravi potem z onim, kar mu še ostane?" — Nace: "Oče pravijo, da to prav nobenega nič ne briga."

-v . •• • •• . i- - >

3SB5jy
» '
ALI PREMIŠLJAVA NJE O
Janes N. Stftger, duhovnik Jc Poslovenil Jaaea šnoc, duhovnik
(Nadaljevanje)
"Koliko ste pa vzeli iz moje jnika odgnali od nebeških vrat. blagaj nice, nič ne pogrešam v j In ta velika, mogočna, nam ne-nji."	obhodno potrebna beseda je
Sv. Frančišek odgovori: "Petiime — Jezus, sto zlatov."	| Zares, le Jezusu gre hvala,
"Oh," zavrne Portugiz, "za- da so nam nebesa odprta, le po
kaj niste več vzeli, ko sem vam | njem nam je dano stopiti v dajal ključ; prišlo mi je na mi- j kraljestvo veličastva; on sam sel, vam dati polovico mojega | pravi: "Jaz sem vrata, in ni-denarja."	I kdo ne more vstopiti, razun
Nato mu prerokuje Franči- j skozi mene." Omenivši to kot šek, da bo zato, ker je usmi-j versko pravilo, katero se kaj Ijen do ubogih, živel dolgo časa, j lahko obrne na glavne pogoje da bo srečen v vseh opravilih, j večnega življenja, preudarimo in da bo tri dni prej zvedel j nekoliko še znamenja izvolitve, smrtno uro ter imel čas, pripra- j katera nam pomenijo dvanaj-viti se na večnosti Tako je tu- i stero nebeških vrat. di bilo. Znamenje bližnje smr-	a) Vrata vere.
ti, ki ga mu je napovedal Fran- Z žarnimi črkami so na pr-čišek, se črez več let v resnici! vih nebeških vratih zapisane pokaže.	besede: "Kdor veruje in je kr-
Vsivi starosti, srečen v vseh ščen, ta bo zveličan." (Mark. rečeh, sedi nekega dne Portu-,16, 16). Prva vrata v nebesa giz pri obedu. Kar zapazi, da so torej vera; "brez vere ni mu je vino grenko; pokliče dru-(mogoče Bogu dopasti," (Hebr. go vino, pokliče tretje vino, 11, 6). Luč sv. vere, ta dra-vsako mu je bilo grenko.	goceni in najvišji dar, nam je
"Zdaj," vzdihne Portugiz, Bog po Jezusu Kristusu poslal "zdaj je smrt pred vratmi; za- na svet.
kaj Frančišek mi je prerokoval,! Milost, ki je dar božji, nas da bom tri dni potem, ko mi bo je po veri rešila in opravičila vsako vino grenko, stopil v j ter nas iz sence smrti pripelja-večnost."	la v prečudno svetlobo. "Ta je,
14. Nebeška vrata	ki premaga svet, sveta vera."
Dva Poljaka, oče Lancicij pa j (I. Jan. 5, 4.) Ona je prvi in oče Družbicki, oba izvrstna pi-j neobhodno potrebni pogoj več-satelja in pobožna meniha, sta nega življenja. Resnice sv. ve-bila ob istem času v Rimu. re pa moramo zato verjeti, ker Ljudje so se čudili, da je med nam jih je razodel Bog, ki je njima, čeravno po posebni čed- večna resnica. Mi ne smemo, nosti in pobožnosti silno slovi- kakor sv. Avguštin očita Mani-ta, vendar taka, različnost v hejcem, verovati, kar se nam značaju. Eden je bil resnoben, in zavreči, kar nam ni po volji, spokoren in s seboj kaj oster; Vsak kristjan mora podvreči drugi pa je bil bolj nayaden svoje sklepe razsodbi svete, po človek; ni razodeval kaj poseb- Kristusu utemeljene ter od sv.-ne spokornosti, marveč bil je ; Duha razsvetljene cerkve. Na-pogumen, vesel in kaj šaljiv/ ša dolžnost je imeti in čislati Ta dva po značaju toliko različ-1 cerkev kot svojo mater in vo-na moža sta prišla skozi različ-' diteljico v nebesa. Naj bomo na vrata v Rim, vendar sta bilaI odraščeni in še tako učeni, ena-oba ob istem času v Rimu. ki moramo biti otroku, ki je
Tako je tudi z nebeškim kra- svojo vero v Jezusa tako-le Ijestvom. Po kateri poti, ali I Mati so meni rekli, Bog pa skozi katera vrata vstopimo'materi. Oh, pač res: kar mi tja, to nič ne de. Da le noter j veleva mati cerkev, to mi je pridemo, bodisi skozi ta ali ona resnica, katero rad potrjujem vrata, na tem je vse ležeče, z zadnjo kapljo krvi. O sv. ve-Važno je torej za vsakega člo-1 ra, ti si moja nada, ki me nik veka vprašanje, katera so raz- dar goljufala ne bo! lična nebeška vrata, da, dok-j Sv. mučenika Petra Verone-ler je še čas, nekako preudar-'ža, ko je bil še fantič, vpraša jamo, pri katerih vratih smemo nekdo iz njegove rodovine, ki upati, da pridemo v nebesa. je odpadel od vere, kaj da se Nebeška vrata so prav za v šoli uči? Fantič odgovori: prav znamenja, da smo za ne- "Učim se katoliške vere." Fan-besa izvoljeni, so poroštvo na- tek odraste, stopi v 'duhovski šega zveličan j a; zakaj čeravno,j stan, postane menih, pridigar kakor pravi sv. pismo, nikdo za in mučenik. In ko ga trinogi gotovo ne ve, "ali je vreden lju-1 zavoljo katoliške vere smrtno bežni ali srda" (Ekl. 9, 1.), je prebodejo, zavpije: "Verujem
vendar tolaži j i vo, če človek na sebi zapazi kako znamenje svoje izvolitve za nebesa. Spoznati nebeška vrata nas bo vzpodbujalo, vaditi se v takih čednostih, h katerim nas je Bog posebno poklical in katere so naj gotove j ši in najpriprav-nejši pripomoček, priti skozi kakšna vrata v nebeško kraljestvo.
V nekem opisu nebeškega Jeruzalema, o katerem bomo pozneje govorili, pravi sv. Janez, da ima božje mesto dvanajst vrat; tri proti vzhodu, tri proti zahodu, tri proti poldnevu in tri proti polnoči. Na vsakih vratah je straža, kakor pri trdnjavi, da nikdo ne more vstopiti, kdor ni prijatelj ali pa zaveznik. Angelji stoje na straži, oni ne puste vstopiti nikogar, kdor ne spada med prebivalce tega kraljestva.
Straža pri vratih trdnjave spozna prijatelje, kateri smejo vstopiti, po neki vojaški besedi. Kdor to besedo ve, mu je dovoljen vstop. S tako vojaško besedo bomo tudi mi morali dokazati pri vstopu v nebeško kraljestvo, da smo res otroci božji in dediči nebeškega kraljestva. Kdor teh besed ne ve, ga bodo kakor ptujca in so vraž'
v Boga Očeta." In ko se na zemlji zvija, s smrtjo bori ter besedice več izpregovoriti ne more, pomoči prst v kri svojih ran in zapiše na zemljo: "Verujem !"
b) Vrata uboštva.
"Blagor ubogim v duhu." (Mat. 5, 3.) Ta veličastni napis se blišči na drugih nebeških vratih. Odkar je Jezus, ki je bil neskončno bogat, iz ljubezni do nas tako ubožal, da je smel reči: "Lisice imajo jame in ptice pod nebom svoja gnezda; Sin človekov pa nima, kamor bi naslonil svojo glavo" (Mat. 8, 20.) — $dkar se je on pro stovoljno rodil v revščini, žive) v revščini in umrl v največji revščini, od tega časa je ljubezen do uboštva velike veljave.
Sv. Avguštin veli: "Kako srečni so kristjani, da jim je uboštvo cena nebeškega kraljestva. Zakaj, ko je Jezus rekel: 'Kdor se ne odpove vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec' (Luk. 14, 33.), je takoj pristavil: 'Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo'."
Torej ubog v duhu mora biti vsak kristjan. Blagor človeku, ki se iz ljubezni do Boga odpove vsemu ^posvetnemu
^_
bo vsaj v duhu ubog, da pride skozi vrata uboštva v ne-besa. Naj ne bo navezan pre-več na svet, marveč naj bo vsekdar takih misli, kakor je bil slavni cesar Ferdinand II., ki je večkrat v življenju ponovil večnega spomina vredne besede: "Rajši beračim z ženo in otroci od hiše do hiše, kakor da storim smrtni greh."
O bogatini tega sveta, bogastva, ki ga posedujete, ne boste vzeli seboj v večnost. Od vse ga, kar imate, je prav za prav le to vaša lastnina, kar obrnete na dobra dela. Bodite torej ubogi v duhu; proč z vsem, kar sv. pismo imenuje krivični ma-mon; nikar ne navezujte srca na minljive reči in posestva tega sveta, ker dobro veste, da boste od vsega, kar vam je zaupal Gospod, dajali oster račun. Vi pa reveži in po nadlogah stiskani, prenašajte voljno in z Bogu vdanim srcem težo vam toliko nemile usode; spominjajte se večkrat nebeških vrat uboštva in ginljivih besed sv. Avguština, ki pravi:
"V nebeškem kraljestvu si mi ti, o Bog, pripravil neminljivo' bogastvo, namreč samega sebe in jaz tu na zemlji nabiram zlato, srebro, bisere in drugo bogastvo, ki ga posedujejo tudi grešniki, brezbožniki in hudobneži. Oh, nekdaj sem visoko čislal take reči, še na misel mi ni prišlo, da si mi v nebeškem kraljestvu pripravil samega sebe."
c) Vrata čistosti. "Blagor onim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali." ( Mat. 5, 8.) Zares, blagor onim, ki gredo skozi ta vrata v nebesa. Oh, kako sladak pogled v preteklo življenje, kako veselo poroštvo rajske blaženosti ima človek, ki svoj živi dan ni Boga razžalil s smrtnim grehom. Kdor je tako srečen, da se je tej kači ubranil, ter je belo oblačilo, ki ga je dobil pri sv. krstu, ohranil do zadnjega vzdihljeja brez vsega madeža, ima zaklad, ki daleč presega vse bogastvo tega sveta, on ima živo zastavo večnega življenja. In če se človek ne le smrtnega, marveč tudi odpust-ljivega greha skrbno varuje; če tedne, mesece in leta, kakor marsikatera pobožna duša, brez najmanjšega greha preživi, naj si bo svest, da pojde skozi vrata nedolžnosti v rajsko vese-Ije.
Kako pa če človek v deviškem stanu ne živi tako čisto, kakor sv. Jožef ali sv. Neža; ali če v zakonskem stanu ni tako sramožljiv, kakor Tobija, Sara itd., ali če kot vdovec ni tako pobožen, kakor je bila Judit, Ana itd.; mar potem ne sme upati, da pojde tudi tak kristjan skozi vrata čistosti v ne besa?
Nikakor! Blagor onim sicer, ki vse svoje žive dni nedolžno živijo, toda blagor tudi takim, katerim Gospod odpusti grehe, katere je v krvi nedolžnega Jagnjeta opral do čistega. Kakor hitro grešnik zapusti svoj greh ter v zakramentu pokore dobi odvezo, mu Bog izbriše ves dolg, ga ljubeznivo pritisne na svoje srce in mu da poljub miru v poroštvo večnega življenja. In če se grešnik potem v resnici izpreobrne, hodi večkrat k spovedi ter si opira dušo v Jezusovi krvi; če se je od ure svoje izpreobrnitve z milostjo božjo obvaroval smrtnega greha, sme se zanesti na obljubo, zapisano na tretjih nebeških vratih.
V pretečenem stoletju je živel na Bavarskem vnet duhovnik, ki je blizu in daleč slovel zavoljo svoje ljubeznivosti, zla-, sti pa zavoljo tega, ker je zna) posebno ganiti in preobračati grešnike. Neki krčmar na deželi, ki je leta in leta živel v grehu, sklene nekega dne iti k spovedi k temu duhovniku. Milost ga je nagnila, da naj ven-
naj ne
no v
kletstva. Krčmar zasede konja ln jaha
v mesto, kjer je živel sloveči duhovnik. Ko pride pred vrata spovednikove sobe, obide reveža tak strah in taka groza, da se ne upa potrkati na vrata. V tem pride duhovni oče iz sobe ter moža z apostolsko lju. beznjvostio nagovori, rekoč:
"Vi pridete k spovedi, prijatelj, kaj ne? Le vstopite, rad vas spovem. "
Ko krčmar po spovedi zajahs konja in se vrača domu, reče svojemu konju: "No, konjič, zdaj najmanj za en cent lažje nosiš domu."
Od tistega časa je krčmar ves izpreobrnil. Sest let potem smrtno oboli. Na smrtni postelji reče duhovniku, ki mu je prinesel popotnico v večnost: "Prosim vas, duhovni oče, sporočite po moji smrti očetu Hofreuterju v mesto, da sem besedo, ki sem mu jo dal pri spovedi ob moji izprebrnitvi, namreč, da se bom poboljšal in spokoril, do zadnjega vzdihljeja držal tako zvesto, da v šestih letih nisem storil ne smrtnega, ne z namenom prostovoljnega, odpustljivega greha."
Oh blagor, stokrat blagor onim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali!
Dr. V. S.:
O srčnih napakah.
Srce ima nalogo, da poganja kri kot majhna črpalka po vsem omrežju žil. Ta nad vse važen organ mora zalivati z zadostno hitrostjo, pa tudi s primerno množino krvi parnega sebe in vse telo do najmanjše žive celice, ki dobi tem potom hraniva in kisika, oddaja pa tudi krvi vse mogoče koristne in škodljive produkte presnove. Svojo nalogo vrši brezhibno le, če je zdravo, če pa svojega dela ne zmore, začno bolniki kaj kmalu tožiti o različnih težavah. Slabo spijo, sapa jim nagaja, srce jim močno in nemirno bije. Nazadnje se jih loti pogosto tudi vodenica. Tako bolno srce je vedno spremenjeno in te spremembe lahko ugotovimo na različne načine pri živem človeku. Posebno jasno vidimo razliko med bolnim in zdravim srcem
pri sekciji. Kar se pa še skriva prostim očem in tipu, se nam odkrije pod drobnogledom. Te bolezenske spremembe so raznovrstne, težje in lažje, odvisne od tega, koliko časa in na katerih mestih je divjal proces. Imamo vsled vnetja zraščene srčne ovojnice, k! kot oklep ovi rajo raztezanje in krčenje srca, z brazgotinami posejano srčno mišico, propuščajoče lopute, zožene predore med preddvori in prekati, trde, ozke srčne žile, skozi katere ne more zadostna množina krvi, da bi hranila srčno mišico. Razumemo, odkod vse težave, o katerih nam tožijo taki bolniki.
Poznamo pa tudi ljudi, ki jih vedno vznemirja srce, pa nam nobena, še tako vestna preiskava ne razkrije niti bolezenskih sprememb, niti nezadostnega krvnega obtoka. In če iščemo vzroke teh tožb tudi v izrezanem srcu in žil ju, bo naš trud zaman. Odkod torej ti bolestni občutki pri srcu, to nemirno, bitje, odkod ta neprijetna, grozo vzbujajoča tesnoba v prsih, ki seže včasih kot železna pest do goltanca? Odkod to sumljivo spodtikanje in mučno zasta-janje srca, ki spravi bolnika skoro v obup, to silno valovanje krvi, da čuti utripanje sleherne žilice, kovanje v sencih, tema pred očmi, nezavest? že še začne v obrisih prikazovati nad glavo bolnika Damoklejev meč, strah pred kapjo. Tedaj se zač-ne njihov križev pot Povprašujejo znance, svetujejo jim tete, romajo k čudodelnikom, menjavajo zdravnike. Nemirni brskajo po strokovnih knjigah, stikajo po leksikonih in iščejd

Co.
v Clevelandu, Ohio.
" PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
GLAVNI URAD: ,
«131 St. Clair Av*mie Dne 1. julija t L je znašalo bančno premoženje nad $5,000.000.00
I Na taj slovenski bank! vložite denar brez skrbi in vam nosi v lepa obresti.	# -f 1
Kadar hočete poslati denar v staro domovino, poftljete ga najceneje po nail frafiM.	l
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI
, .. < / ; .....................................................................................................................
povsod miru. Začno si očitati vse mladostne grehe, obžalujejo vse vesele urice, vsako kupico vina, vsako cigareto. Vse, kar jih je veselilo na tem svetu, jim zagreni moreča skrb, da so bolni na srcu.
Zaman pa iščemo pri teh bolnikih bolezenskih sprememb na srcu. Vzrok težavam mora biti drugod in je predvsem v oslabelem živčevju. Zanimivo je, čemu nastajajo ravno krog srca različne živčne motnje. Vsebina srca se od udarca do udarca menjava, to utripanje srca čutimo pri vsakem večjem naporu in imamo zato o legi srca tudi brez medicinskega študija vsaj nejasen pojem. Okolica srca je p rep reže na z mnogimi živci ,ki nam neprestano priva-žajo dražljaje ter poročajo o polnjenju prekatov, o. sili udarca, legi itd. Na te dražljaje se navadimo tako, da jih pri svojem običajnem delu ne čutimo, če se pa spremeni srce radi bolezni v svoji velikosti, svoji obliki ali legi, če postane udar srčne konice jačji, nam prihajajo nenavadni dražljaji do zavesti, vznemirjati nas začne nadležno utripanje srca, čutimo nenavadno tesnobo v prsih. Ni pa treba, da bi srce bolelo, spremeni se lahko živčevje, ki vodi te dražljaje. Preobčutljivo živčevje poveča normalne dražljaje, imamo potem isto sliko, iste težave, da-siravno je srce zdravo.
Srce samo ima svoje, posebne naprave in omrežja, ki upravljajo redovito krčenje in širjenje predvorov in prekatov, poleg tega pa je na vajetih perifernega živčevja zvezano možgani. Saj čutimo, da nam v strahu, jezi ali žalosti srce hitreje, oziroma počasneje bije. Tudi to živčevje zgubi mnogokrat ravnotežje, in vsi dražljaji iz srca in okolice ne odgovar jajo več dejanskemu stanju. Poročevalska služba Je zbegana, do zavesti prihajajo preti rane vesti brez kritike, vsevprek, mnoge se pa med potom zgubijo.
Dovolite, da vam predstavim nekaj slučajev nemišljenih srčnih napak.
Gospod X. želi, da bi ga vsestransko preiskal. Vedno je bil popolnoma zdrav in nima nobe nih težav. Je razumen gospod, rad posluša zdravstvena predavanja, ogleda si vsako higiensko razstavo, spoštuje očeta Kneip-pa in pogleda tudi včasih v Bil-za. Rabi pa po svojih principih potrdila o svojem zdravju, da lahko spet pol leta pije mirno zvečer četrt cvička in pokadi dvoje slabih cigar. Ko mu po končani preiskavi svečano zatrdim, da ne morem odkriti nobene bolezni, je bil naenkrat ve* razočaran.
* "Med vojno mi je vojaški zdravnik konštatiral srčno napako. Sicer mi res ;ii nikdar delala nadlege in sem zdrav, srčne napako pa vendar imam."
Gospod se je čudno razvnel sa svojo napako. Po pravici, zakaj bila je pohlevna, nikoli ni Imel ž njo neprilik. In postala mu je sčasoma ljuba in potrebna. Kdo ve, koliko mučnih zadreg in neljubih poslov ga je že rešila. Zato jo je tako vestno hranil in čuval, da mu je kdo ne odvzame.
Pred več leti so me poklicali k bolniku, ki je baje že dolgo bolehal na srcu. Imel je vse mo»
Z marljivim štedenjem dosežete udobno bodočnost za sebe in svoje.
Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam donašajo 4J/2% obresti na leto.
Vloge obrestujemo mesečno.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET
NEW YORK, N. Y.
VL
\i>
F. KERŽE,
1143 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiniiiiNimiii
K. S. K. J. Društvom:	|
Kadar naročate zastave, regalijo	£
in d ruto, pazite na moje ime ia	£
naslov, če hočete dobiti najbolj*	g
blato zs najniije cene.	=
Načrti in vzorci ZASTONJ! •	S miiiiiiiiiiiiiiimni
goče bolečine krog srca, romal na razpolago, na podlagi kate-
je od zdravnika do zdravnika zbral si še prav lepo apoteko, bolestnih senzacij pa ni bilo konca. Nekoč je naletel na dobrega znanca, ki ga je ljubezni-
rih moremo kaj sklepati, a višine, ki jih dobimo potom teh sklepov, se med seboj tako razlikujejo, da postane vsa stvar še manj verjetna. Ako gre člo-
vo opozoril, da ga lahko vsak vek 4,000 metrov visoko, že do-čas zadene kap. Imel je dovolj, bi takozvano gorsko bolezen, Brž se je odpeljal domov, legel višje kot 7,000 metrov pa sploh
v posteljo, napravil testament in se pripravil na večnost. No, smrti pa le ni bilo od nikoder bilo mu je odveč tega zoperne-ga Čakanja in poslal je še pome.
V tem slučaju ni bilo težko
ne more več priti, ne da bi pri tem uporabljal posebnih aparatov za kisik.
Da dobi človek gorsko bolezen, ni toliko vzrok manjši zračni pritisk, kakor nekateri
odkriti vzroka te srčne napake, mislijo, temveč pomanjkanje tudi ni bilo težko pomiriti nje- kisika. Na zemeljski površini govega živčevja in mu vrniti ga je približno 21 odstotkov, veselje do življenja. Se danes 20 kilometrov visoko samo še hodi z lahkoto >o hribih, vlači 18, 50 kilometrov 10 in 1000 hlode, na srčno napako je pa kilometrov visoko pa komaj pet
bržčas že pozabil.
Nekoč so pripeljali v bolnico šestnajstletnega dijaka. Ve?
eno stotinke odstotka.
Človek torej ne more direktno sam določiti meje našega
obupan je sedel na klop, tišča! ozračja, ker so mu višje zračne se z obema rokama za srce, o& \ plasti sploh nedostopne. Opi-je imel široko odprte. Neznana groza mu je spačila obraz, tresel se je po vsem životu.
"Srce mi zastaja . . ." Mrze) pot mu je orosil bledo čelo, obupni, smrtni krik se je razlegal po hodnikih ven v pozno noč, njegova mati je stala poleg njega, ga mirila, božala in jokala.
rati se moramo pri določevanju meje na druge znake. Ako vzamemo za mejo ono višino, do katere se ozračje sploh še vrti z zemljo vred okoli njene osi, tedaj bi bilo to 82 kilometrov visoko. Zvezdni utrinki in meteorji, ki padejo na našo zemljo, zažarijo 150 kilometrov
In vendar je utripalo njegovo visoko nad nami- kar Je znak, srce mirno in pokojno svoj ena- da so P"speli že v naše ozrač-
komefen takt, nikjer nisem mogel opaziti najmanjše bolezen ske spremembe tega organa, ki se pač ni menil za prikazni bolnega živčevja.
Poznamo torej poleg težjih srčnih bolezni z organskimi spremembami tudi srčne napake, pri katerih je srce nespre-. menjeno. Ker pa so nekateri znaki srčnih bolezni podobni znakom teh namišljenih napak,
je, ki jim stavi tak odpor, da vsled trenja postanejo žareči.
Se kot najbolj sigurna je pa matematična določitev višinske meje. Teoretično se nahaja ta na mestu, kjer sta centrifugalna in centripetalna sila naše zemlje enaki. Ker vemo za vse tozadevne številčne podatke, je bilo to lahko izračunati in tako so prišli do bajne višine 42,000 kilometrov. To bi bila seveda teoretična meja, faktič-
se pogosto po krivici obdolžuje	.. „
srce. živčne bolezni te vrste so no pa oz?e ze m,nog° preje* neprijetne, vendar življenju ni-
so nevarne, dočim se o srčnih boleznih kaj takega ne more trditi. Seveda je tudi zdravljenje v enem in drugem slučaju popolnoma drugo. \
KAKO VISOKO SEGA NASE OZRAČJE
O meji našega ozračja, kjer se šele končuje pravzaprav domena naše zemlje v vsemirju, še ne vemo skoraj nič gotovega. Pač nam je mnogo znakov
oziroma nižje ponehava in je v tej višini že popolnoma neznatno. Tudi temperaturo, ki vlada na tej meji neprestano noč in dan, so dognali na podlagi fizikalnega dejstva, da se vsak plin razširi za eno 273inko ako se njegova temperatura za eno stopinjo Celzija poveča. Na ta način bi bila temperatura v vsemiru —273 stopinj Celzija.
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
Edited by Stanky F. Zupan Aidreee 6117 St Clair Ave., Cleveland, 0.
======
Official
•sd Social
Other Faaturaa
Todays editorial: Solitaire is only gam* on* can play alone.
tb*
last week I was counting th* laasp-posts In Bowling Green, a This week I am dodging a million and one ears. Thsr* certainly are
a flock of ears In Cleveland, O. Come to think of it—it would he interesting to figure out just how much of a person's life is spent in a rar snd how mueh is spent on it The latter is easy to figur* out, and what's more, to arrive at th* figure just subtract a few dollars for lunch, elothes. insurance etc. from youx total earnings plus a few dollars that you borrow, and you have what you spend on your car.
With a gas station on each corner, it is easy for me to go from one skle of town to the other with about three gas-stops, only. I call my crate "Windbag" because it takes so much gas to keep lt up.
Vesh kaj? Perhaps I have been falling down In upkeep of my would-be reputation of "bomme de lettres," but as old Ceassy would say "errare humanum est." I'll call your hand and raise you five to make it even. Dear old summer time comes but once a year, and "yours truly" like some girl friends write, being a bug for nature, cant help but going out to count the stars as they peek through the clustered tops of Geneve shade-trees. And it seems, I always have an assistant, because to tell the truth, I am bad at figures—and I mean it.
Speaking of tree tops reminds me of the ups and ups. which means, folks who are social climbers. I dont mind if I find a beetle in my coffee or a big hole in my sock, but I certainly feel as if I had a cramp after I am introduced to s "climber." It is no breach of any kind to aspire td be on the top rung of the society ladder, but if you are awkward in climbing up—then all is in vain. Recognition is recognition, and. in this case, only means something if others recognize. Forced recognition is like the paint on the wall.
If you are raising your standard of living—good for you. but raise everything that goes with lt. And don't do things because others do—but do them because you receive personal gratification. If you are cut out to be classed as an up and upper, it will come natural don't broadcast it —because in so doing you will do something that the uppers do not do. After all what does it matter if you do know how to play bridge, golf, polo, wear smart clothes, know the rules of ettiquette forward, and backward and sip ginger ale drops; that does not place you in a class all by yourself. Be your own natural self, with a real smile, and live up to that with the thought in mind that trimmings fit only on a Christmas tree.
Mr. Davis, movie critic of the Cleveland News In one of his columns last week mentioned that the Pathe News cameraman was at the Slovenian track meet in South Euclid, week ago last Sunday, and that be got » few of you-know-wbats. L*m*ptg-tions galore! Where was J? I wouldn't mind a few you-know-wh^ts, myself. How shout yoqt
I wonder who the boso or bozen* £ the author of that «>lwnn about we were f^ to de Waukegan, that appeared in the last |	_________ 1U1____„
A REAL PICNIC
Th* picnic held by th* 88. Cyril and Methodius Baseball Team No.
101 k. 8. k J. of Lorain, Oblo, on July 38th, 1039 at Kos' farm war not only a suooees socially and financially, but an event which shall be long remfembered by all who attended.
The day was a picnioers dream "Old 801," smiling down upon a joyous crowd, the singing of birds intermingling with the shouting and laughter of the people, the rustle at the leaves and th* swaying of tree* keeping time with the peppy accordion music, throughout the day.
The program commenced with t ball game, between the young men and the old men. Though the teams were not evenly matched a* to nam* bers, due to the fact that an over-sufficient number of old boys more then necessary to comprise a baV team,, showed up in uniforms, including overalls, knee pants etc., we didn't have the heart and could not deprive some of them the pleasure of playing, so they were all permitted to play, and what a team they did make.
The game was not played exactly to rules, as some of the old timer« had their own ideas ss to how th* game should be played. After the smoke cleared away, the final score stood 8 to 6 in favor of the old boys, to the chagrin and dismay of the younger men. We certainly got s kick out of the game,, participants as well as spectators. The way some ol the old boys cavorted and clowned round In their comical uniforms made our sides ache from laughter So much for that. Pardon me. Father Vlrant officiated at the game his duties consisting of being umpire, scorekeeper, coach and a number of other things.
Next came the tug of war. After lining up the younger men on one side, and the older though the stronger men on the other, the starter counted three—a mighty pull—and then the rope broke, scattering the participants all over the place. Twice this was repeated, before a rope of sufficient strength was obtained to withstand the mighty strain imposed upon it by the would-be Amazons. The young men mortified by the lose of the ball game, and desiring to redeem themselves, put everything thej bad and things they didnf have, into a mighty pull and emerged from the fray victorious, almost pulling out a tree by its roots to wheel the old boys clung to. They were rewarded with a box cigars, though some of the boys still claim it was pieces of the broken rope they were smoking and not cigars.
Then came the races.
First—the married women's race— which was won by Mrs. Mary Pavlo-cic—she was rewarded with a percolator.
Second—the boys race—This one was won by little Johnny Lesnjak— we gave him a brand new baseball, as we believe in promoting the game.
Third—the young ladies race—Miss Grbec was the fastest, she received an atomiser.
Fourth—the young men's race—S. Crne showed speed which could be used to much better advantage on the ball diamond, we gave him a carton of cigarettes.
Fifth—the girls race—Uttle Miss Sustercic won the toy.
Sixth—last but not the least, was the married men's race. A Pogorele ran as if there was someone after him. and procured himself a cravat
This culminated the athletic activities for the day, after which dancing was enjoyed until night descended
SEVENTEEN IN A ROW
The young fellow who has been causing Clevelanders to tak« note. Is Franki* Slmms, a local Slovenian lad who has built up quit* a reputation fighting in Michigan.
Cleveland fans know him as Slmms, victor in many local amateur tournaments, but the fans of Michigan know him as Clemmons.
Clemmons started a string of sixteen victories some months ago when one of bis punches set his opponent asleep in the first round. Since that time, Jack De Mave was the only one who went the distance with him. and that was several weeks ago in Detroit, Mich.
Managed by Charlie O'Connell, Cleveland's leading lightweight a few years ago. Frankie has knocked out 8t|fiy Montgomery, Homer Smith, Jack McAuliffe,, Joe Packo, Cowboy Bill Owens, Tony Stabenau, A1 Root, Tiny Herman, Benny Krueger and Forest Hawks. He had De Mave near the twilight limit, having the New Jersey fighter on the floor a half a dozen times.
Floyd Fitssimmons, Detroit promoter is thinking seriously of matching Slmms with Jack Sharkey.
START SAVING
Now is the time to start saving your pennies for the KSKJ. baseball series which will be held in the Midwest over the Labor Day holidays. The exact date, participants and other details will follow in subsequent issues.
All indications point to either Joliet or South Chicago, as representatives of the midwest in the annual tussle. In all probabilities, the Cleveland Presidents will again shoulder the flag for the easterners.
Last Sunday finished the scheduled season for the Eastern League, with the exception of a few called off games which may and may not be played off, depending on the effect if any, they would have on the standing.
If Cleveland cops the pennant as lt is expected to, there will most probably be a special train leaving the Union Depot around Lhbd^ Day. In sevdral weeks time arrangements will be in order and a meeting will be called to assure a large delegation of fans to the series. In the meantime save your pennies and plan on going, for you will not only witness of KSKJ. feature sport events, but you will lend yourself open to that reknown hospitality of the Midwest.
SOCIETY NEWS
BY H. M AND EL
Sf JRL ^ci^^^
saws zssszs:
ZjrTtX STwer^nt wasThe unanimous something And we, co*!V* * ;	a good time was had by all.
ature steins as lodge embiems. By uke	opportunity to thank
IT5^ each and every one who in the least
regulations of the "Dry our Town Club?" Out with them!
Perhaps this column is a trifle different from what I have been writing right along (anyhow anyway you slice it etc. etc.). but I am in s stage of transformation—another word for it—and will soon get over it
-P-
BRIDGEPORT, O. NEWS.
way has helped and contributed to iqgike thjs our picnic a huge success. It has by far exceeded our expectations, for which I thank you. Thanks one and all! Fraternally,
Michael Cerne.
OUTING — Y. L. 8. — OUTING
Ne*t Sunday, August nth. 1029, thr Young Ladies Sodality of Chicago,
Members of the St. Barbara lodge 111., will hold its aqpual outing. Thir No. 23. Bridgeport, O., are herebf 1 time we are going to Trepaont, 111. officially notified that it is important i more commonly known as Duneland that they attend the next meeting | a beautiful little town overlooking the of the lodge which will be held Au lake. Here we have facilities foil
gust tlth at th* usual meeting place Haraiy Is the membership of em lodge officially urged to attend s meeting, but due to the ruling of our last meeting and the nature ol the business to he transacted it is extremely important that all members attend.
MMfc—1	secretary.
* ' ; fr... : Th* North American Bank of
ClevsiaoA ayrtjrtainad a host of friends with a picnic at Knaus* farm, ltd.,. Euclid, O., last Wednesday afternoon.
swimming, boating, hiking, plcnick ing etc. to our hearts content.
This outing is especially for mem hers and their very special friends There are yet quite a number yet who have failed to make their reservations, please do not fail to make reservations at oncg, NOW. W* will Ipave Sunday morning at about 8 o'clock from the church b»U- Please plan on being punctual We're going to have the nicest tifne, all of us, knoW.	_	Anne.
PQQ9T K. S. K* J. SPOBTS!
GORSEK-SKEBE
Miss Frances M. Oorsek, daughter of Air. and Mrs. Mathew Oorsek. Euclid, O., became the bride of Mr. Theodore Skeebe, son of the late Mr. and Mrs. Michael Skeebe at 078 Ivanhoe Rd., Cleveland, O., on July 27th at 8t. Christine's church.
The bridal party included Miss Rose Skeebe, as maid-of-honor, and thp Misses Angeline Lenarsic., Olga Pudemat, Jane MUavec and Angeline Gruden as the bridesmaids.
The groom was attended by his cousin Mr. Edward Turk as bestman and the Messrs Martin Mesnik. Charles Praznik, Prank Basey and John Perme as ushers. Alvin Pod boy was rlngbearer and LuciUe Skeebe. flower girl.	,
The evening reception was. held at the Slovenian Workingmen's Home.
After a honeymoon at Meadow-lands, Pa., the bridal couple wUl be at home to their friends at 1206 E. 177th St., Cleveland, Ohio.
Cleveland added a few more visitors to its list, last week in the personages of John Hladnik, manager of the Waukegan K. S. K. J. team, Mike Opska and Math Slana, all of Waukegan, 111.
The boys arc the guests of the Kolar's, 1023 E. 61st St., and are en-route to Niagara Falls and point« East.
Last week-end brought Mr. Francis Curry, Misses Marion Zalar and Dolores Zalar and Messrs Joseph Jr.. Hubert and Richard Zalar of Joliet as visitors to Cleveland, O. The trip was made by motor and the folk? are the guests of Mr. and Mrs. J. J
White, 921 Evangeline Rd.
_ *
Among those present at the flag dedication services of the S. 2. Z. (Slovenian Ladles Association) No. 14, Cleveland, O., last Sunday were Mrs. Julia Gottlieb, supreme secretary and Mrs. Louis Duller, supreme treasurer of said Association of Chi cago. IU. Mr. Ivan Butkovltch of Pueblo. Colo., who is the supreme of fleer of the Croatian Fraternal Union (H. B. Z.) was also present. He made the stop over enroute from Pittsburgh, Pa., where he transacted odal business.
JOLIET PLAYS WAYSIDE A. C.
BASEBALL GAME, DANCE, TUG-O-WAR TO FEATURE JSKJ PICNIC AUGUST 11.
K. S. K. J. Midwest Leaders Will Tackle Wayside A. C. In Feature
Sport Event of J. 8. K. J. Picnic.
The feature sport event^ of the Joliet J. 8. K J. picnic at Rivals Park Sunday August 11th, will be * baseball game between the Joliet K. 8. K. J. nine and the fast Wayside A. C. aggregation, starting at 1 o'clock.
The Thos. E. Wilson Sporting Goods House, through its local representative. wUi award the winning club a beautiful trophy. The Star Jewelry Store will award the lucky contributor to the baseball game another beautiful 810 prise. Each person donating to the players, the sum of which will be divided 00-40% will receive a tag with bearer's name. This tag is to be deposited in a box placed in the back of the picnic grounds. When all the tags have been deposited, the drawing will take place and the fortunate person will receive the prise.
The game is causing much dis-cusion here, due to the fact that both clubs are composed of Slovenian talent. Both teams have a coveted record and the August 11th fracas is bound to draw a large delegaUon of fans to the North side park. Fans have been following these two teams, this past season, with resulting indications that they are the favorites in their class.
The Joliet KSKJ. team is now leading the Midwest KSKJ baseball League, while the Wayside A. C. has also a string of real victories, so fans who are interested in baseball, should not miss coming to Rivals Park on Sunday August 11th.
The following are the probable lineups:	,
K. S. K. J.:
Tezak. cf or If. Mutz. If. or cf. Rostan, c. Dutchman, lb. Klanchar, 2b. Btimac, p. Krall. 3b. Bozich, rf. Jurjcic. rf. Judnich. ss. R. Skul, mgr.
Waytfifc A. C.:
<
Russ. sp* tmrg.) Erickson. cf. Ivec, 3b. Skufca. c. Blak, lb. Pruss, lb. Kambich rf. Habinc. If. Stiglic, 2b. Terlep, p. Sefner,' p.
EAST READY
The Bast 1* practically ready, and no doubt, th* Cleveland Presidents, last year's champs will be the team to bold up this side of the story in the argument which is sch*duled to be stag*d over the Labor Day holidays.
Whether the K. S. K J. championship series will be played in Chicago, Joliet, South Chicago, Waukegan or Milwaukee, Is something we cannot say because we do not know.
The Presidents defeat over the Sports, two Sundays ago, just about cinched the eastern flag for the officials. Manager William Vidmar Is all set to take his boys on the trip and if the boys play up to their average, they will no doubt again bring home the championship.
81nce the supreme board apportioned a sum to defray the championship expenses and since the big argument is scheduled for the midwest this year, lt would be wise to arrange for an enclosed ball park The midwest teams are centrally located and the Labor Day series should draw a large delegaUon of fans from all sides. Perhaps a paid gate would cover the expense and part of the sum alloted could be used to the advantage of the coming bowling tournament.
We have but four weeks to prepare for the big event and we hope the Midwest wUl live up to its reputation of staging sport events in a big way. What are your plans, Midwest?
Immediately after the game the losing team will honor the victors with ft dance featured "b^ 8ammy Berk's Rythm Kings, the most popular orchestra In that locality. Arrangements have been made to give various prizes to the dancers.
The SS. Peter and Paul lodge No. 66. JSKJ., sponsor of this picnic has also planned a tug-o-war which will start at 12:30 sharp. A prize will be given the winning side.
In all. it promises to be a real event for the Joliet people. The affair will also be written in picture as a Joliet photographer has been engaged to work his camera overtime, covering the picnic and especially the ball game.
John L. Zivetz Jr.
-o-
SLEEP
No boy can be a real boy without giving his body a long rest every night.
Eight and one-half to nine and one-half hours are necessary. During sleep the body has a chance to rebuild the tissue wasted during the day ahd to restore one's vanished pep.
When you remember that an hour's extra sleep at night may turn the scales in an emergency—at the finish of the race for instance, when victor) is a matter of a few feet or inches, you will realize the importance ol sufficient sleep.
Be fair to yourself. Give youi mind and body enough rest every day.
-o-
ATTEND YOUR LODGE MEETING
——o—t- "
A certain sum would be alloted to be used as prize money for contributions to Our Page lt was concluded at the July meeting of the supreme board. The publicity committee is in charge and will make announcements shortly.
-o—-
OUR PAGE ADVOCATES
1.	Extensive sport program.
2.	K. S. K. J. Baseball Leagues.
3.	Tennis tournament
4.	Bowling toarnaaMnt
5.	Golf toaraasoent
6.	Basketball leagae.
7.	An athletic fund.
8.	A national K. 8. K. J tmni la lien
PALS WANT GAMES
The Kings Jolly Pals, baseball team of Christ the King lodge No. 226. Cleveland, O., has been burning up the percentage column in the Glass D. division of the Č. A. B. A. amateur league of Cleveland, O.
Manager Tom Gribbons has had his boys up against varied competition and hopes to continue with only wins chalked up to his team's credit Being a KSKJ. team, lt would like to hook up with some other independent KSKJ. team, in order to see how it classes with the Slovenian boys.
Forest City. Pa.. Bridgeport. O., or any other team is invited to communicate with Manager Gribbons, to arrange a game in the near future. Address conummJoatio** to the Manager. care of Our Page. 8117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
-o-
WILL HOLD A PICNIC
Philco Radio set. valued at $149 will be given away at the 17th Annual ! Picnic of Bishop Ketteler Council No. 1628. Knights of Columbus at Gleen-wood Park, Illinois, Sunday, August 13th, 1929.
Fishing. Dancing. Boating. Bathing etc. Games of all kinds. Round trip ! for adults $1; children 50 cents. Music by Carey. Trains leave Laramie | Ave. on Aurora, Elgin and Chicago j Railway, 9:30, 10:30, 11:30 and 12.00 Noon.
-—o-
ATTENTION!
Mothers and Young Ladies of St Mary's Church.
All ladies are requested to kindlj attend a miscellaneous shower Monday evening. AugustlOth, 1929 at 7:30 to help fill a Cedar chest which wU> be given at the coming Bazaar at St Mary's church in Collinwood, O.. to be held the first week of September. The shower is being sponsored by the Y. L S. Any article donated will be appreciated.
Y. L. 8.
0
MY BOY
By Albert A. Woldman
When he's good and when he's bad,
He's my boy; Happy, smiling, roguish lad,
That's my boy; Praise from morn til set of sun, i Mischief keep me on the run, Bat 'tis aU in sport and fun, He's my boy;
When he makes me cross and mad,
He's my boy; Aggravates me—Still I'm glad
Hee's my boy. For be comes and cuddles near, And his golden smile so dear Clears the clouds and brings me cheer He's my boy.
Should he err in ways of life,
He's my boy; Though 'twould cut me like a knife,
Still my boy This to him I pledge my hand, Thick; and thin by him I'll stand, Come what may—his staunchest friend
For he's my boy! _
Do you know th»t one year from now preparations wUl be concluded for the general convention of the K. S. K. J. which wiU be held in August of 1930, Waukegan. IU. Attend your lodge meetings and learn the ways and means of your lodge so you may be eligible to candidate as delegate, next June.
I BASEBALL SCORES | »-«
St. Joseph Sports, 10; Lorain, S. Cleveland vs Barberton — no gam* JoUy Pals, 3; Adelson. 1. Redpaths, 13; Jully Pals Jrs., 1.
SHORT GAME Lorain, O., August 4th.—The St Joseph Sports of Cleveland outsmarted the local 88. Cyril and Methodius to the tune of 10 to 8 in what is considered as one of the best sandlot games played on the local diamond.
The time of the game totaled a Uttie over an hour with 8. Cerne of Lorain and Godic of Cleveland each poling out a home run.
ONE HIT GAME
Pitcher Zak Allowed Only One hit S track Out U Opponents
The King's JoUy Pals senior team went one knotch higher in claiming the leadership of the lass D division of the C. A. B. A. when decisively defeated the Adelson drugs in a 3 to 1 tut at Gordon Park.
Zak, Pals mainstay, was in rare form, allowing but one hit Prlmoscb collected two out of three times up. JoUy Pals	A- H. A. O.
Pezak, 2b .............................. 2 0 0 3
Kosoglav, 2b _______________________ 10 10
Toffant. lb ______________________4 15 0
Strins, If ______________________3 10 1
Butkins, rf _________________________3 10 0
Primoech, ss ________________________ 3 2 0 0
Vidervol, 3b ______________________2 0 11
Lach, cf ________________________________2 110
Zak. p _____________________________ 2 0 0 2
Lobe, c _________________________________ 3 0 13 1
Totals ........................... ..25	č 21	8
Adelson Drags	A.	H. A.O.
Cutrie, 3b ............................. 3	0 0	5
Prech, 2b ......................... 3	0 2	4
Westfall, If _______________________ 3	0 2	0
McGinnis, c _______________________ 4	17	0
Grant, p ____________________________ 3	0 0	3
Baden, cf _________________________ 2	0 0	0
Wano, rf _________________________ 2	0 0	0
Moavero, ss ______________________ 2	0 0	2
Pavla, lb ____________________________ 1.	0 10	0
Totals .............................291 1 21 14
King's JoUy Pals _____________020 001 0—3
Adelson Drugs ......................100 000 0—1
Runs—Strins, 2; Butkins,,, Westfall. Errors—'Toffent, McGinnis, Moaveero.
Two-base hits—McGinnis, Toffant, Strins, Primoech. Stolen bases— Pri-mosch, 2; Lach, Zak, Cutrie, Wano. Base on balls—Off Zak, 4; off Grant,
4.	Struck out—By Zak, 12; by Grant,
5.	Umpires—Cronnen and Lickert. Scorer—E. Kubasek.
SMIL E-O-M ETER
■■MfH
DOX
JoUy Pals Jrs. FaU
Bed Path A.	H. A. O.
Englander, cf ....................... 3	12 0
Werwey, If ............................ 5	2 0 0
Kendel, c __________________________5	19 3
Vernon, lb ........................... 4	3 7 0
Mack. 2b ............................... 3	2 6 0
Mothershaw, 3b ________________ 5	3 12
Wragg, rf ________________________ 5	110
Brothstuhl. ss ___________________ 2	0 0 0
Thomas, p ________________________— 4	0 10
Totals ............................36	13 27 10
JoUy Pals A.	H. O. A
Mazeika. 2b _______________________4	2
Cimpy, ss ...........................4	0
Jarc, cf-p ............................. 3	0
Gribbons. cf-3b ...........-......... 1	0
Powers, If ------------------—.....4	0
Fischer, 3b-p ......................... 4	0
Kazel, c .........................-..... 1	1
Skoda, c ...................—..... 1	1
Stevens, c ---------------
1 1
Kuznik, c .............................. 1	0
Bartell, lb ...............................4	1
Globokar, p ............................ 1	0
Glau, p .................................. 1	0
Baatz, p .................................... 0	0
Rock,, If .....................—...... 3	1
It is weU enough to die happy; but it is better to live that way.
Some people think a bridle path where married people walk.
The fellow who does a thing wrong year after year—certainly knows how to do lt—wrong.
A girl in New York married * man named PoppatriantafiUopoulous. This is a real example of what love will do. She will have to call him Pop If she calls him in time fat breakfast
Shoppers are open to suggestions as long as the store is open to busi-
If you think men are bosses still, observe how few now sit on the front porch without their shoes.
He swore by her, she swore by him
But ah, what bitter tears now blur Their eyes! They married, now with
vim
She swears at him, he swears at
her.
Take out an accident insurance policy. One customer got her arm broken the other day, and we 'paid her $500. You may be the lucky one
tomorrow.—(From an insurance ad.)
There have been over 18,000,000 In-ventions patented, but the best of all have been entirely overlooked—an
adjustable engagement ring.
Daughter (timidly): "Harold intends to ask for my hand tonight" Father: "1 shall tell him t* tak*
it and leave my fancy cigars alone."
Totals ..............................33 7 24 10
Red Pat£ .........................303 105 10*—13
JoUy Pals ......................000 000 100— I
Runs—Powers, Englander, 2; Wer-vey, Kendal, Vernon, 3; Mack, 3: Mothershaw, 2; Wraag.
The JoUet K. S. K J. team, defeated the South Chicago K. S. K. J. at JoUet Highland Park diamond Sunday, July 28th.
The features of the game were the hitting of Stimac and Rostan, E. Kucich starred for the losers, collecting three hits and playing hriUianUy at short.
JoUet	A R. H. O.			A.	E.
Tezak, lf-cf .......	5	0	1 0	0	0
Mutz, cf-lf ..........	4	2	1 0	1	3
	5	1	2 4	1	0
	.. 4	0	1 12	0	0
Klanchar. 2b ......	________ 4	0	2 2	2	0
Stimac, p ---------	_______ 5	3	3 2	2	0
Krall, 3b ............	3	1	0 3	3	0
	3	0	1 0	0	0
	... 2	0	0 0	0	C
	........f	0	2 4	3	C
	39	6	13 27	12	2
South Chicago	A.	R. H. O. A.E. j			
WUlis, If ..............	_______ 5	0	1 0	0	
	____4	2	3 3	4	0
Strubel, 2b ---------	_______ 5	0	1 1	4	0
Sebastar, lb ------	________ 3	1	1 14	2	0!
	3	1	0 2	0	0|
Starsinlch, rf .—	_______ 4	0	1 1	0	0
Lowry, 3b .....—	______ 3	0	0 1	4	0
King, c ------------	_______ 3	0	0 1	4	0
Strinhart. p ____________ 4 0 1110
Tq^ajs 1-----------.35 5 9 28 17 0
JoUet ---------------------------003 101 001—8
South Chicago _______. 000 311 100—6
Two-base hits—E. Kucic. Starasin-ich. Klanchar. Hohe runs—Rostan, Sebastar. Sacrifices—E. Mutz, S. Kucic. Stolen bases—Krall, K Kucic. Struck Out—By Stimac. 8; by Strinhart, 8. Base on ball—Off Stimac, 3; off Strinhart, 6. Umpire—Sekola. Scorer—Machak. < Time: 2:30.
EVELETH LODGE TEAM GAMES
The foUowing are the games played by the 8S.Cyril and Methodius lodge No. 59 of Eveleth, Minn. Six victories and no defeats up to date. The team has not played any games recently as some of the team members were on their vacation, while some injuries to the players kept us from scheduling any games. We are planning to play several more games before the season ends and hope to continue with the winning streak. C. and M.Jrs. 6; Eveleth Juniors College. 3.
C. and M. Jr., 15; Brunswick, 4. C. and M. Jrs., 7; Eveleth Junior College, 6.
C. and M. Jrs., 11; Troy (VirVginia),
6.
C. and M. Jrs., 2; Gilbert, 10. C. and M Jrs., 9; AU Stars, 8. C. and M. Jrs., 16; Adams, 1.
Dear readers of Our Page: I assumed the idea that there are a large number of baseball fans in both sections, the Eastern and Midwestern. For this reason they are anxious to know, "who is who" in these sections.
The Midwest League at the start was somewhat muddled, but finally pulled thru, still surviving, but I as secretary have not been as active as
I should have been.
The schedule has been followed satisfactorily to the present date.
The Midwest standing, which J'm sure every one is anxious to know is somewhat interesting. The first three teams still are fighting hard to hold their own. The standing including games of July 21st
Team	W. L Pet
JoUet ________________________________ 5 0 1.000
South Chicago _______________ 4 2 j666
Waukegan ____________________ 3 3 .500
Chicago .......................... 1 3 .250
West Allis .................... 0 4 .000
Chicago has one win and that was over Waukegan, who failed to appear for the game. The win was a forfeit.
Chicago and West Allis have each played four games, one gpm* being caUed between the two teams mentioned.
The schedule for the Midwest League for the remainder of the season is as follows:
August Uth: Waukegan at Joliet. South Chicago at Chicago. West Allis, open.
The standing of the league will appear each week until the close. There will be some interest as to who wiU carry the honors at the 1929 series. Midwest Champs, Waukegan has taken the honor for three consecutive years, who will be the winner this year? Fraternally yours,
Joseph L.
Jr.
t

SPISAL IVAN PRSGBU
^ISSSmtf^
(MJJL1Ixu«RU< n WM ■ liTi l
"Ali se bova, fantič r je de- besnosti in blazni bojazni.
Ce-
jal smešno vljudno Dragar. .
Nasprotnik ni odgovoril, nego se okretno vrgel na Blaža in ga v trenutku položil na tla, ko mu je izpodbil noge.
"Blaž, sram te bodi," je vpil Maraž. Dragar se je izvil nasprotniku in ga dvignil, kakor koli se je bil hlapec obesil nanj
peč na vseh štirih je opazoval Karnel množico na podu in hro-pel kakor stekel s peno na ustnih. Z nohti je oral v jelovino pred seboj.
"Tam je, pod streho tiči," ga je našel Maraž.
"Kje, kje?" so vpili ljudje.
Kanalec je skušal dopovedati
z vsem svojim telesom. Bil je|Vrsnjanu: dokaj manj lenoben in vljuden, i "Mož," je dejal, "mehi se zdi, Moža sta se spoprijela za res i da ne greste na pravega. Ta
in se merila. Dragar je bil očitno močnejši, a neroden. Podlegal je. Hlapec ga je bil potisnil do ograje čez most. Kmetje so zavpili. Zdelo se je nekaj trenutkov, da bo odletel Blaž v globočino. Toda hlapec ga ni bil gospodar. .Dragar se je pognal z nasprotnikom zopet na sredo ceste in sunil nato nazaj v svoje ljudi. Ze so med njimi stegovali roke in palice, da udarijo po hlapcu. Pa ni bilo treba.
Dragar je bil moža zajel čez pas in stisnil strašno. Hlapec se je v bolečini potegnil in za sopel:
"Ne ubij me!"
"Nak, ubijal pa ne," je dejal dobrodušno Dragar, "pit pa pojdem, užejal si me."
Dvajset rok je seglo po hlapcu, ki se ni več branil. Zvezali so ga z vrvico, s kakoršno vežejo Tolminci seno v bremena. Zatvora čez cesto se je vdala Ljudje so obstopili mitnico.
"Karnel, pridi ven!" so vpili, "goljat tatinski! Naše groše nazaj T' Tolkli so na zapahnjena vrata in na okno. Jeza je rastla v njih vse bolj. Nelcdo je ščuval:
"Posvečenega duhovna je ubil pa oropal."
"Cerkev Matere Snežnice nad Avčami je okradel."
"Duše nima! Pasji je!"
Vedno nove množice so vrele čez most. Tolmincem so se pridružili še domačini Kanalci, ki so gledali sprva od daleč. Nekdo med njimi je potrkal mlademu uporniku na ramo in bo dril:
"Doma je doma. Pa se je 1p skril P'
Fant je prikimal.
"Pa odkod vas je toliko?" j? vprašal Kanalec.
"Kaj deš," se že zasmejal
vam še nobenega repa ni odr gnal."
• "Aha!" je prikimal Vrsnjan, ne da je umel, kaj mu je povedal Kanalec.
Množica je tedaj vlomila v mitnico. Hreščeče so se udrla vrata, temna veža je zazijala v ljudi. Nepoznan, neprijeten vonj je dahnil iz nje, kakor bolniški vzduh iz človeških ust. Množica je stala. Sprva se ni upal nihče vstopiti. Obhajal jih je skrivnosten strah pred dacarjem. Šele ko so ljudje zadaj pritisnili, so omahnili nekateri v vežo. Bila je mokrot-na luknja za korak pod cesto. Tla so bila uteptana ilovica, nasajena z gladkim kamenjem s soškega proda. V kotu je bila nizka postelja. Ob postelji miza. Na mizi je ležal prevrnjen vrč vina. Vino je bilo steklo na tla. Bila je kraška črnina in je grozila in burila kot mla kuža prelite človeške krvi.
Tu sem, možje!" je zaklical Maraž in je sudil v male stenska vrata, da so odletela na znotraj. Skočil je v sobo, ki je bila kot veža mračna in še za stopnjo niže kot prednji prostor. Drug za .drugim so se ljudje spodtikali na pragu in telebali za Maražem. Sred) prostora je ležala lestev. Tedaj so ljudje iskali in našli, da so pod stropom dvigljiva vrata.
"Tam gori je," so vpili. Nekateri so držali lestvo. Maraž se je vzpel navzgor in se upr) v zapah. Hreščalo je in se vdajalo. Čutiti je bilo, da nekdo z vso sik) tišči. Nekdo je ime) drog pri roki. Ko je Maraž od vzdignil, je podstavil drog. Maraž se je hotel preriti skozi Špranjo. Za trenutek je obvi-scl kakor v precepu, zaklel div. je, nato za vpil in padel zviška aa tla. Bil je ves krvav. Stra
neki Mostar, "vas Kanalcev je	J na rana mu je zevala v obra
deset za sold. Toliko kot nas	zu. Karnel mu je odgriznil nos.
vas pa le ni." Šalil se je be-	"Ubijte psa!" je tulil mož.
sedno, ker je bilo tedaj deset	Nekdo mu je zajel v vedru vo-
lokovških žeblje v, ki so jim	de. Vrgel je glavo vanjo,
rekli kanalci za en denar.	Drugi so ga za silo povezali.
'To se žene Maraž," je rekel	Takšen je stopil na cesto in
Kanalec, ki mu šala ni prijala.	vpil:
"Saj se lahko," je rekel oni	"Zažgite, živ naj zgori!"
drugi.	"Jezus! Le zažigati nikar!*'
"Seveda se,' je pritrdil Kana-	so prosili domačini. Prišlo je
lec. "Pa tudi vi drugi ste lah-	do hudega sporekanja med
ko hudi, da vas je šel kar z voj-	kmeti in Kanalci. Tedaj je sko rubit Pa ste ga še pravi' nekdo privlekel visoko lestev iv
čas nagnali."	jo prislonil na streho. V tre-
Kmet je dejal:	nutku je bilo nekaj ljudi np
"Smo ga, ko je hotel priti v	strehi. Skrilj in opeka sta le-
drugo. Pri nas je že pograbil,	tela na cesto. Pokazalo se je kar je dobil." , strešno ogrodje. Nekaj ljudi
"I, kako govoriš T' je ugibal j je izginilo v podstrešje.
Kanalec in vprašal: "Ali st*	"Meni ga pustite!" je vpi)
od Kobarida?"
"Vsi ne!" je priznal kmet, ki je bil z Vršnega.
"Pa da vam je Karnel odgnal živino?"
"Bo pošteno vrnil, potep."
"He," je dejal Kanalec. "Saj sem sam videl, da je šel v soboto z biriči na Tolminsko. Pa so dejali, da je prišel le do Podseli. Kako vam je neki ži vino odgnal? Na Čedad?"
Vrsnjan ni odgovoril, ni slišal. Glasno vpitje strašne mr-žnje je prikipelo v vrh. Izpod strehe je gledalo na kmete pri neki Špranji dvoje stisnjenih oči in se kresalo v onemogli
Maraž in se zlizal pod streho. V množici pred hišo je zavladala tišina. Samo en glas je bilo čuti.
"Prim i te ga, pa ga' nam dol vrzite. Bomo že lovili!"
Maraž pa je medtem begal pod streho in vpil:
"Kje si, pes? Ali boš Še grizel?"
Zdajci je zahropel, se zasmejal in zavpil:
"Jazbec hudičev, ali ta imam T
V temnem kotu je videl mirno stati Karnela ob zidu. Mož je stal s stegnjenimi rokami in v vis dvignjenim obrazom." OČi
;
iHHHH
se je
__ in ga zgrabil. Self zdaj je občutil, da Karnel nt stoji, temveč da visi. Mož je odskočil, se zasmejal hripavo lr zavpil nerazločno besedo.
"Hudič!" je vzkliknil tedaj za Maražem tolminski mesar Melinc. "Sam se je obesil."
Med ljudmi pred hišo se je razvnel bridek prepir. Dospeli so bili novi novi uporniki f Simnom Goljo, Kraguljem, Ko balom in obema Laharnarjema. "Jogri" so začeli karati ljudi in jim očitati, kaj počenjajo.
"Kar je, pa je," je rekel ne kdo med ljudmi.
"Koga naj se pa lotim, pokažite mi ga," je vpil močni Blaž Dragar. V kratki uri je bil popil v boju pridobljeno polovico vina. Hvala Bogu, bil je močan, a vendar božji. Vino
ga je metalo . . .
* • *
Solnce je utonilo za Vrhov-Ijem. Kmetiška vojska je šla mimo Deskla, tiha, trudna in resna. Ljudje so bili ozlovlje-ni, poparjeni. Ni se jim ljubilo govoriti, kakor da se sosed sramuje soseda. Obhajalo jih je čuvstvo, da so počeli v Kanalu nekaj napačnega. Le redki so bili zadovoljni. Okoristili so se pri Karnelu, staknili nekaj vrednostnih reči in jih vzeli.
Možje, ki so bili množico končno pomirili in uredili, so tudi trpeli. Čutili so svoj pohod kot zagrešen; prva napaka, ki so jo počele množice, jih je vznemirjala. Bila sta to zlasti Sime Gol j a pa Andrej Lahar-nar. Obenem je vstajalo med ljudmi nekako medsebojno nezaupanje. Lovrenc Kragulj ni mogel, da bi odgovorili prijazno Gregorju Kobalu, ki ga je vprašal, kdaj neki bodo v Solkanu.
Saj ne hodiš prvič," je rekel trpko. V srcu mu je vsta jala nekaka samoljubna misel.
"Ta Kobdl;" Je občutil, "hudo so mu naredili, pa je le, kakor da ni šel rad. Služil bi denar, to pač, da bi mu v krčmi ležali. Pa še stoji le ob strani. Ce nam izpodleti, iz-muzal se bo, kvečemu preselil, kakor se je' že. Nas druge pa bodo prijeli."
Prvokrat v življenju se je obudila v Lovrencu zavestna misel, da mu je Gregor prevzel izbrano nevesto.
Ko se je zvečerilo in so prišli ljudje do Plavi, se jim je nekaj malo olajšalo srce. Nekdo je zinil vsakdanjo besedo, da je prav, ker se Judeži sami obešajo. Ljudje so umeli. Rušili so Karnelu, njegove smrti pa niso bili krivi. "Kot psa ga bodo pokopali," je bilo čuti čisto vsakdanje besedo. Bila je tolažilna. Sli so proti Dolgi njivi in nekdo je štel ovinke in ključe, ki jih še ločijo od Solkana. Nad dolino je legla noč. Tisti, ki so šli prvi, so poskušali peti v tišinah, ki jih je preglašala šumeča Soča. Zdajci je pesem utihnila. Kakih dvajset ljudi je prišlo Tolmincem naproti. Nekdo je zakli cal:
"Le kar počasi, kar oščajaj-te se, možje! To bomo lepo zmagali."
"Kaj pa je, kaj pa je?" so vprašali ljudje od Kanala.
"Kaj neki, so rekli oni drugi. "Z vojaki smo se v Sol kanu. Pa so naši bežali."
Nekaj trenutkov je obhajala čudna tesnoba ljudi. Potem pa se je zgodilo kakor čudež. Ljudje so izvedeli podrobnosti. Niso se ustrašili. Celo prijetno jim je bilo. Pozabili so nase zaradi zadeve s kanalskim dacarjem.
Noč nad dolino je bila vse bolj temna. Kmetiška vojska pa je hodila kakor za dne. Sen ca iz Kanala je ugasnila . . .
Za vedno?
Jutro se je budilo. Cerkev svetega Roka nad Solkanom je gledala v prvo solnce, ki je posijalo od Nanosa čez Vipavsko
in se uprlo v
_imdu ln rde-
streh rta stolpih jezuitske cerkve. Pesem zvonov je zava-lovala Čez ravan. Kakor dan prej so vstajali Solkanci in hi-teli odpirat svoje krčme. Vep breg nad Solkanom je bil počrnel od ljudi. Solkancem je bi-lo jasno kakor na dlani. Včeraj* so doumeli, so tepli vojaSki kmete, pa bodo kmetje dane? vrnili. Dasi je bil tujec, so prihajale ženske in otroci tru-moma kropit mrtvega Koščer-jevega. Za nobenega fanta na Tolminskem ni molilo tolike ljudi.
(Datie prihodnjič.)
aa vato društva, u trgovca, poaatnesaika, M vaakovrat-oe priredit?« dobite vselej
po nizkih cenah
pozdravljam pred odhodom na parnik svoje
jatelje in znance v Detroit, Mich., in drugod ter se obenem
zahvaljujem za točno in pošteno postrežbo Prudential Banki (Zakrajšek & češark) v New Yorku. Jaz sedaj že drugič potujem s posredovanjem te banke, in obakrat sem bil popolnoma zadovoljen z njeno postrežbo. Vsled tega to banko priporočam vsem rojakom.
Joseph Medved.
v prvi slov enaki naljakl tlakami v Z Jed. državah, kjer dobito ob vaakem časa sa-nesljive 1»
Podpisani Frank Vonchina se še enkrat poslavljam od svojih prijateljev v Virden, 111., iz hrumečega in bučečega New Yorka, zlasti pozdravljam Frank Ileršiča in Florjana Go-ričana. Živela! Istočasno čutim potrebo, da se zahvalim za dobro postrežbo, ki sem jo dobil pri Prudential Banki (Zakrajšek & češark) v New Yorku, pri kateri sem bil prijazno sprejet in točno postre-žen. Zato to banko radevolje priporočam vsem rojakom širom Amerike.
Frank Vonchina.
točno postrežbo
rojakom, prilike. PrtruMM aajveč-Ja kot najmanjša delo.
Ameriška Domovina
6117 SL Clair Ave. CLEVELAND, O.


—— 5
SV
Predno odpluje naš brzopar-nik "Paris" na široko morje ter nas ponese v Havre, se v duhu še enkrat poslovim od svojih znancev v Cleveland, Ohio, ter jim kličem "Na svidenje t starem kraju!" Zahvaljujem se tudi za dobro postrežbo banki Zakrajšek & češark, pravzaprav Prudential banki v New Yorku, ter jo pripočam vsem rojakom.
(Adv.) Justina šuštaršič.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu in našemu dragemu očetu
Joseph IIj aš
ki je dne 27. junija 1.1. za vedno zatisnil svoje trudne oči. Bolehal je od 15. febr., 1926, pa do dneva smrti. Mučila ga je huda živčna bolezen.
Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem društvom kamor je ranjki spadal, in sicer: sv. Antona Padov. št. 180 K. S. K. J., Napredni Slovenci št. 9 Z. S. Z. in dr. sv. Janeza št. 424 Ruskega spolka, za darovane vence, cvetlice in veliko udeležbo pri pogrebu z zastavami. Hvala tudi drugim darovalcem vencev in udeležencem pogreba.
Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 29. junija ob 9. uri dop. v katoliško farno cerkev, od tam pa na katoliško farno pokopališče.
Ljubi in nepozabni soprog, ozir. oče. počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji in večna luč naj ti sveti, dokler se zopet ne zedinimo. Mi se te bomo vedno opominjali v molitvi in s sv. mašami zadušnicami.
Žalujoči ostali,
Mary Iljai, soproga;
Joe, Frank, Edward, Louie, sinovi;
Rosie in Mary, hčere.
Canon City, Colo.. 25. julija, 1929.
VOZNI RED PARNIKOV
Za one. ki so v teku prihodnjih por mesecev namenjeni v start kroj. navajamo tu odhod najboljših parni kov iz New Yorka:
t
30.	avgusta, rile de France. Havre 21. avgusta. Aquitania. Cherbourgh. 23 avgusta. Majestic (srednje evropski izlet). Cherbourgh.
23. avgusta. Vulcania, Trst.
23. avgusta. Bremen (nov). Bremen.
28. avgusta. Pariš. Havre.
23. avgusta. Berengaria. Cherbourgh.
31.	avgusta. St. Louis (nov). Hamburg 4. septembra. Mauritania, Cherbourgh.
«. septembra lie de France, Havre. 7. septembra. Leviathan. Cherbourgh. 7. septembra. New York. Cherbourgh.
10.	septembra. Soturnia. Trst.
11.	septembra. Aquitania (srednje evropski Izleti, Cherbourgh.
12.	septembra. Bremen. Bremen.
13.	septembra. Paris. Havre.
14.	septembra. Majestic, Cherbougr. 18. septembra. Berengaria, Cherbourg. 18. septembra. Oeorge Washington.
Bremen. 20. septembra. France. Havre.
20.	septembra. OUmpla. Cherbourg.
21.	septembra. Milwaukee (nov), Hamburg.
25. seeptembra. Mauretanla. Cherbourg
28. septembra Leviathan, Cherbourg.
27.	septembra. He de France (Jesensko potovanje). Havre.
28.	septembra. Vulcania, Trst. 28. septembra, BerUn. Bremen.
2. oktobra. Aquitania, Cherbourg. 4. oktobra, Paris, a vre. 4. oktobra. Majestic. Cherbourg.
4.	oktobra. Bremen. Bremen.
5.	oktobra, St. Louis. Hamburg.
9. oktobra, Berengaria. Cherbourg. 12. oktobra. Olympic. Cherbourg. 16. oktobra, Saturnla. Trst. 18. oktobra. He de France, Havre. 10. oktobra, Deutachland, Hamburg. 25. oktobra, Paris, Havre. 25. oktobra. Bremen. Bremen. 2G. oktobra. Milwaukee, Hamburg. 28. oktobra, Majestic. Cherbourg. 31. oktobra, Muenchen. Bremen.
Moške obleke
Po meri izdelane aamo
CISTA VOLNA — PURE WOOL Mi vam izdelamo kraano obleko po meri za aamo $26.00. Poletje je tukaj, sedaj je prilika. — Ne odlašajte.
$25 samo $25
JOHN MOČNIK
KROJAČ
6517 St. Clair Ave.
Rand. 3131 Cleveland, Ohio
h«3»mKTrt;tiiiiiiiiiiiiun»nnim«»t
VAŽNO ZA POČITNICE
Želodčni nered Je ie marsikateremu pokvaril počitnice. V letnem času rabimo kako sredstvo, ki urejuje jetra ln drobovje, ter čisti nato kri.
rRINERJEVO GRENKO VINO
je najboljša pomoč zato. Njegova sestavine spada k kraljestvu zelišč. Vzemite ga redno trikrat na dan pol ure pred vsako jedjo, in opreSčeni boste vseh neredov. V vseh lekarnah. Brezplačno poskušnjo dobite od Joseph Triner o.. 1333 8. Ashland Ave., Chicago. IU.
............................................... " " ""HIIIIIIIIIMfm
Vaši prihranki
vloženi pri bos, oo i___
varal. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ate lahko vložnik na nafti banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Piiite nam za pojasnila in dobili boate odgovor s obratno po-ftto v ovojem jeziku. Mi plačujemo po t oduto obresti mm prihranka, in jih prištejemo b glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svoio vlažno knjigo ali ne. No« kapital ia rezervni sklad v two ti vrf kot $740,008 Je nak varaootl za va* denar.
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima
nalog nuditi najuljudnejfto postrežbo, in od katerega prejema naiizra-ziteifto n»Honienn«f
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St.	JOUET ILL.
Win. Redmor.d, preda	Chaa. G. Pearce, kaair
Joseph Dunda, pomož. kaair
:»iiiiiiiiii!uniiniii;iiini3»;
KUPON ZA	BREZPLAČNI VZOREC
Im* ..............	v
Naalnv ........................—.........	
Mm(A ..........	V
	
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE
['- za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, III. Pišite po cenik!
Za vsa nadaljna pojasnila glede cen kart, potnih listov ln drugih zadev se obrnite na	. •
PRUDENTIAL BANK
(ZAKRAJŠEK .and CESAR K.)
622 — 9th Avenue NEW YORK, N. Y.
DOMAČA ZDRAVILA.
" V zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpovo Ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Piiite po brezplačni cenik, v katerem Je nakmtko popiaana vsaka raatlina za kal »e rtbi
V cenik« boste naili ie mnogo dragih koristnih at vari.
MATH PEZDIR Bus 771 CHy Hali »U. NO* Vortu N Y.
IMPORTIRANE KOSE
in drugo orodje iz Jugoslavije. Ga rantirane kose z rinekom.
24, ze. 28, SO ia 32 palcev S ko« po Srp
Klepilnn orodje Brusni kamen "Bergamo" MoUka Pral««
Ribeften, aa repo > dvema noiema Poitnina prosta
MATH. PZZ3IR
Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y.
HIŠA NA PRODAJ
Prodam hišo obsegajočo štiri sobe; zraven je garaža in druge male stavbe. V hiši je elektrika, vodovod in plin. Hiša je oddaljena samo dva bloka od znane romarske cerkve v Carey. Pišite za pojasnila na:
Miss V. F. Zawoda. Carey, Ohio.
fifianHLMK
Established! (857
AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPO-MLAD V STARI KRAJ?
Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko.
Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let
razne bančne posle, in med tem Časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. *
Ker imamo skupne trgovske zveze t raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najnižjo ceno pri nakazilih denarja v vašo staro domovino
Najatarejša in največja banka v Jettetm.
Skupno premoženje nad $18,000,000.00