MLADO JUT $t 26. V Ljubljani, dne 30. junija 1940 Leti» XL Î? BOJU ZA PRAVICO POVEST S SLIKAMI Pozno se je tokrat uveljavljala pomlad v kanadski deželi in čeprav so si drevesa in grmičevje že nadela nežno zeleno barvo in je trava povsod vabila s svojo tako mamljivo svežostjo, je na gorskih pobočjih, grebenih in kotanjah ležalo snega še na debelo. V širokih rekah, ki se valijo skozi deželo proti morju, so še plavale velike in majhne grude ledu. Z zanimanjem je Bobby Packard opazoval to silno prirodno nasprotje, v katerem je moralo končno zmagati novo življenje. S polnimi pljuči je za- jemal mrzel, a okrepčujoče čist pomlad ni zrak. Posestvo njegovega očeta ni ležalo daleč od reke in pri tem lepem vremenu Bobby ni mogel odoleti svoji želji da ne bi pojezdil semkaj na kratek izlet. Počasi in samozavestno je stopal konj ob reki navzgor in nista še imela mnogo poti za seboj, ko je čudno šumenje zbudilo Bobbyjevo pozornost Ker pa ni mogel ugotoviti, odkod prihaja in kaj ga povzroča, se je brž odločil, da zadevo preišče. Pognal je konja v galop in kmalu sta bila na vzpetini, s katere se mu je nudil neoviran razgled nad precejšnjo dolži- no rečne struge. Kar je na prvi pogled opazil, je učinkovalo nanj kakor nedoumljiva prikazen. Prestrašen je s trdim potegom vajeti ustavil konja. Kakšnih dvajset, trideset metrov više je zajezil reko velik nasip ledenih plošč. Pred to ■mogočno zapornico je bila višina vode kakor vedno, za njo pa se je voda že zdaj dvignila za nekaj metrov. Skoro vidno je voda za jezom rasla in rasla in bilo je jasno, da ne bo več dolgo trajalo pa bo ogromna sila pritiskajoče vode prebila zaporo in pokopala vse pod se- boj. Z napeto radovednostjo je stal mladi mož na varni vzpetim in sklenil počakati konec te razburljive prirodne igre. Seveda, sam je bil na varnem — toda ... Nenadoma je sprostila njegovo napeto radovednost strašna misel: v bližini očetovega posestva je bila majhna naselbina Indijancev, v katero je rad zahajal že od mladih nog; tej je grozila sedaj največja nevarnost. Led se je moral zajeziti nedvomno šele preteklo noč in on je bil edini, ki je za to vedel. Mnogo prijateljev je imel med temi rdečekožci, zlasti se je razumel z Rdečim jelenom, mladim sinom poglavarja. Ubogi Indijanci, ki so gotovo kakor vedno ribarili na reki v svojih krhkih čolnih, so bili nerešljivo izgubljeni, če bi jez popustil in bi se ogromne količine vode razlile Bliskovito je Bobby obrnil konja in ga pognal proti indijanski naselbini. Nesrečo oznanju-joče škrtanje in grmenje plavajočega ledu za njegovim hrbtom ga je priganjalo k vse večji naglici. Doseči mora vas, predno bo ptepozno! (Dalje prihodnjič) Feigel Živa, maturantka: Kot huda ura, bliža se matura, dijaštvu dobro znan, sodni dan. — In bodo naš prerešetali, in presejali. lulko iz pšcnice odbrali. — Za zeleno mizo komisija, v klopeh »študentarija«, ki v smrtnem strahu pričakuje, kako matura se izteče, kedaj nad njimi sodba se izreče, vsak boji se le — najhuje. — Kaj je bil Ljudevit Posavski? — Jugoslovan, vojvoda, junak, ki premagal je frankovsko gospodo, Slovencem. Srbom in Hrvatom, pa dal državo in svobodo. To v zgodovini sem si dobro zaoomnila marsikoga to bodočnost bo učila — In Prešeren? — Velik naš poet, malo takih ima svet. On odprl nam ie oči. da v večini Slovan živi. — X + Y + Z = ? — To so tri neznanke. a za nas, pa vse poznanke, Slovenec, Srb, Hrvat, vsak junak je na kvadrat Zraven tega. vsi edini, v lepi naši domovini. Kaj iz petja Vam ugaja? — Vse kar narod poje, to so pesmi moje! A najlepša, od vseh »prima«, je »Lepa naša domovina». — Kje je naša domovina? — Tam, kjer peva naša mila govorica! Dobro ste se učili in odlično govorili, maturo vzorno dovršili! — Goršič Lojze — dijak: Zakal mi veneš Zakaj mi veneš. rožica mala in žalostno svojo povešaš glavo? Saj sem te vedno skrbno zalivala in te ljubila sem vedno srčno! Ti si edini spomin mi cvetlica, na mamico mojo, ki v grobu mi spe, vse drugo zgubila sem, uboga deklica, ostalo je žalostno — bolno srce Solze so moje te vroče škropile, ki so iz strtega privrele srca. Tebe so sanje vse moje ovile, tebi zaupala se duša je vsa Mamica meni te je izročila, ko je odhajala v svetlo nebo, njena so lica te gledala mila, je božalo njeno te solzno oko. In zdaj mi veniš- odhajaš od mene, zapuščaš me samo. ko temna je noč List ti za listom, rožica, vene in sonca ni. da da! bi ti moč ■HHMMHI 202 Stric Matic «feii nagraće! Mnogi Jutrovčki so me vprašali, kateri slovenski pregovori so mi najbolj všeč. Zdaj, ko je natečaj zaključen, jim lahko odgovorim Najljubši piegovori so mi tile: Sloga jači — nesloga tlači! Boljša je gruča domače zemlje, kakor na tujem so zlate gore! Povsod je dobro, toda doma je najbolje! Naj človek pol sveta obteče, doma najboljši kruh se peče. Ljubi domek, če ga je tudi samo za en bobek. Kdot noče spoznati brata za brata, bo moral spoznati tujca za gospodarja! Teh pregovorov ne smemo nikoli pozabiti, po njih se moramo ravnati in po njih živeti, da nam bo dobro na zemlji. Ker se je ta natečaj zavlekel za dva mesca, smo nagradili namesto desetih Jutrovčkov — dvajset Imena nagrajencev so: Barei Janica. uč II. razr Selo št 5 Zagorje. Jug Božena, dijakinja gimnazije v Ljubljani Prebil Bojmir, dijak klas. gimn. v Ljubljani Resman Elica dij mešč. šole pri Ur-šu'inkah v Ljubljani. Jurčec Milena, uč. IV razr. v Birčni va«i pri Novem mestu Ramor Vladko, uč. TV razr. v Mariboru Ronret 0"sti, dijakinja II. razr. gimn_ v l.inb'iam Vičič M<"-i<"ika, uč. III drž. dekl. lj. šo'e v Sp. Šiški. Bnrger Janez, uč II razr. v Ptuju (Pošlji natančni naslovil Javornik Branka, uč. II. razr. v Celju. Wltavsky Slavka, uč III razr. v Celju. Strniša MetVa. dijakinia v Ljubljani. Podgomik Dragica, dijakinja Rodica p. Domžale Arh Lea, uč. IT. razr. mešč. šole Ljubljana — Vič. Žičer Viktor, dijak drž. real. gimn. v Mariboru. Jež Olga, uč. IV razr Trbovlje I. Rant Janez, uč. IV. razr. Ljubljana- Stožice. Grahernik Leopoldina, uč. II. razr. v Rušah. Žitnik Norbert, dijak klas. gimn. v Mariboru. Ceh Boris, uč. V. razr. v Mali Nedelji. Vsak nagrajenec je dobil lepo mladinsko knjigo z lastnoročnim posvetilom strica Matica. Vem, mnogi izmed vas bodo danes razočarani in žalostni. Rad bi dal nagrado vsem Jutrovčkom, ki so se odzvali natečaju, ali vedeti morate, da naše zaloge mladinskih knjig niso neizčrpne. V prihodnji številki razpišemo nov natečaj. Ne izgubi veselja in poguma, lotite se takoj pisanja, prej ali slej se bo tudi ostalim Jutrovčkom nasmejala sreča. Želim vam prav vesele počitnice, mnogo solnca in obijo lepih doživljajev vaš stari stric Matic. Dragi JušrovZki! Tu najdete imena tistih, ki so nam poslali odlične pregovore, pa jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli več objaviti. Obširneje smo pisali o tem v zadnji številki, kjer smo zaključili ta natečaj. Verica Vasle, uč. lj. šole v Sv Pavel pri Preboldu, Kladnik Inka, uč IV. raz. v Sevnici, Anica Virantova, uč. II. razr. v Loki pri Zidanem mostu, Žabkar Stanka, uč. V. razr. v Artičah pri Brežicah. Zdovc Jurij, dijak v Slovenskih Konjicah. Sitar Mirko, uč razr. v Ribnici na Pohorju. Oblak Stoian, uč. I. razr. na Viču pri Ljubljani, Suhar Šte-fica. dijakinja III razr. real. gimn. v Ljubljani, Stanka Lipec. uč. I. d *azr. žen. real. gimn. v Ljubljani, Vida Ru-sova, dijakinia I d razr žen. real. gimn. v Ljubljani, Struna Ljubo, uč. IV. razr. v Mariboru, Joško Pečnik, uč. II. b razr. Sv. Lenart 68 pri Brežicah, Jurkovič Oustika. uč. TT. razr. v Ormožu, Ada Prijatelj, uč. IV. razr. v Novem mestu. Fei