Jiovotehs'
G L a s i l o delavskega sveta
LETO VI. * 1965 * ŠT. 2
NOVOTEKS
glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1965
Letnik VI.
St. 2 (53)
Februar
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja opiema: Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava
Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško
Naklada:
000 izvodov
VSEBINA:
—	h zasedanj samoupravnih organov
—	Volitve v nova skupščinska telesa
—	S seje občinske skupščine Metlika
—	Delo in problemi gasilskega društva
—	AMD Novo mesto - sekcija „Novoteks“ deluje že tri leta
—	Obračun prizadevnosti
—	Naše podjetje na jubilarnem sejmu *MODA 1965*
—	Bolezenski izostanki v mesecu januarju 1965
—	Nesreče pri delu, na poti na delo in z dela v mesecu januarju in februarju 1965
—	Kratek opis proizvodnega procesa v naši tovarni
—	Preje in sukanci
—	Strokovna ekskurzija v Varaždin
—	Naša kronika
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na 12. seji je upravni odbor podjetja razpravljal o opravljenih, kontinuiranih in rednih inventurah. Ugotovil je, da so razlike minimalne in da skladiščniki svoje delo vestno opravljajo. Neopravičljivi primanjkljaji so nastali edino v skladišču menze predilnice česane volnene preje, kjer je bilo poslovanje površno. Upravni odbor je predlagal, de, se sa neopravičljive primanjkljaje obremeni odgovorna oseba. Predlog je delavski svet sprejel.
Pri kontinuiranih inventurah so komisije ugotovile, da je v tkalnici nastal primanjkljaj drobnega inventarja v vrednosti 2.110 din, v predilnici česane volnene preje pa v knjižni vrednosti 1.377 din. Tudi v apreturi, kotlarni, barvarni, pri gasilcih, v česalnici, avtoparku, predilnici mikane preje, odseku za izobraževanje kadrov, skladišču pomožnega materiala, skladišču gotovih izdelkov, zidarski delavnici, in skupnih službah je bila opravljena inventura drobnega inventarja, vendar ni bilo ugotovljenih nobenih razlik. Prav tako ni bilo razlik v skladišču surovin, pri režijskem materialu, gorivu, mazivu, kemikalijah in drobnem inventarju, ki je na zalogi v predilnici česane volneno preje. V skladišču pomožnega inventarja v Novem mestu je bil ugotovljen pri režijskem materialu primanjkljaj v vrednosti 2oo din, Pri goriva, mazivu, mikalnem okovju in avtogumah, ki so na zalogi v istem skladiščil pa ni bilo nobenih razlik.
Na predlog upravnega odbora je delavski svet sklenil, da se večina ugotovljenih manjkav preknjiži na izredne izdatke, ker je smatral, da so nastali brez krivde odgovornih oseb.
Komisije, ki jih je imenoval upravni odbor, so opravile redne letne inventure in ugotovile 'naslednje:
1.	Stanje gotovine, in vrednostnih papirjev v podjetju in predilnici česane volnene preje se ujema s knjižnim stanjem. Prav tako se ujema stanje izpiskov žiro računa v podjetju in .pri Narodni banki.
2.	Popis embalaže je bil opravljen. Stanje se ne more primerjati, ker se ne vodi evidenca embalaže.
3.	V skladišču gotove preje in skladišču gotovih izdelkov ni bi-lo razlik.
4.	Pri popisu osnovnih sredstev je'.bil ugotovljen primanjkljaj stroja za nope in enega ventilatorja. Pomotoma sta bila dvakrat aktivirana dva ročna električna vrtalna stroja. Komisija je ugotovila, da je nastal višek 3 komadov električnih bojlerjev in enega ventilatorja, ki so bili vgrajeni ob adaptaciji upravne stavbe, pramensko pralni stroj
v apreturi pa je bil izdelan d črna in še ni bil aktiviran. Ere sklepa delavskega sveta pa je bil odprodan viličar’.
5.	V skladišču menze in drobnega inventarja v ilov en. mestu ni bilo ugotovljenih razlik. V menzi predilnice Česane volnene preje je bil ugotovljen višek drobnega inventarja v knjižni vrednosti 1.001 din in primanjkljaj v vrednosti 7.376 din.
V skladišču menze so ugotovili višek 25.109 din in primanjkljaj 23.189 din.
6.	Komisija za popis terjatev in obveznosti je ugotovila, da so ^ terjatve zaradi dobrih prodajnih kondicij minimalne, saj znašajo dne 1.12.1964 le približno 5 % celokupnega prometa. Na predlog komisije je bilo nekaj podjetij opominjanih, par manj ših dolgov pa je. bilo po sklepu delavskega sveta odpisanih, k so neizterljivi.
7.	V prodajalni je komisija ugotovila višek v znesku 931.601 din ki je nastal zaradi dobrih mer nabavljenega blaga in je opravičljiv. Prodajalna je im. la ab koncu novembra 1964 za 2,833.035 din terjatev, sporna pa je bila terjatev v znesku 131.600 din.
8.	V skladišču domače preje je bil ugotovljen višek v vrednosti 12.636 din in primanjkljaj v vrednosti 76O din. Pri predelavi preje je znašal višek sukane preje 2.711 din in primanjkljaj dvojene preje 17-682 din. Pri previjanju preje je nastal više.' za 66.433 din, pri previjanju votka pa primanjkljaj za 307 dl
9.	Pri popisu nedokončane proizvodnje je bilo ugotovljeno, da je nastal v predilnici česane volnene preje višek v znesku 2.463 din. Nedokončana proizvodnja v tkalnici, apreturi, iz-šivalnici in skladišču surovin je enaka knjižnemu stanju.
lo.	Pri popisu osnovnih sredstev skupne porabe je bil ugotovljen višek onega liidrof or ja s črpalko in elektromotpr jem, ki v letu 1963 pomotoma ni bil vpisan. Pomotoma pa je bil dvakrat vpisali štedilnik na drva. Komisija je. ugotovila, tudi primanjkljaj ene viseče omarice.
Upravni odbor je predlagal, da se vsi ugotovljeni viški proknjiži j o na izredne dohodke. Prav tako je predlagal, da se opravičljivi primanjkljaji preknjižijo na iurodne izdatke. Neopra vičljive primanjkljaje drobnega inventarja v tkalnici, skladišču menze, predilnice česane volnene preje ter visečo omarico pa naj plačajo odgovorne osebe po nabavni vrednosti. Predlog upravnega odbora je delavski svet sprejel. Primanjkljaj osnovnih, sredstev v predilnici mikane preje se bo analiziral in naknadno predložil delavskemu svetu v razpravo in odločanje.
Ker se organizira tečaj za gasilske podoficirje, je upr ni odbor sklenil, da se na tečaj pošlje 2 gasilca iz podjetja v Novem mestu in enega gasilca iz predilnice česane volnene preje, v Metliki.
Za gradnjo stanovanjskih stavb v okviru zadruge se je priglasilo 72 interesentov, Od teh jih 26 stanuje v stano vanjih podjetja.
Upravni odbor je sklenil, da se tudi v letu 1965 prodaja ostanke za člane kolektiv.'/ pod istimi pogoji kot lani. Količine, ki jih lahko nabavijo, pa so:
-	za vsakega, zaposlenega 6 m,
-	za družinskega sotovariša 3 m,
-	za otroke 3 m.
Prevozi s tovarniškimi kamioni se lahko koristijo pod enakimi pogoji kot lani.
Za stroške reklame v letu 1965 je upravni odbor predlagal 12,ooo.ooo din, za'reprezentančne stroške pa 1,5oo.ooo din. Oba predloga je delavski svet sprejel,
IIaš bivši delavec Slavko Lipovščak se je pritožil, Češ da je dobil odpoved ‘delovnega razmerja. Zato mu po njego vem pripada 5-mesečni odpovedni rok, redni dopust in odpravnina v znesku 4~ih mesečnih plač. Upravni odbor je ugotovil, da Slavko Lipovščak ni dobil odpovedi delovnega razmerja, pa pa mu je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Zarad tega mu ne pripada odpovedni rok; redni letni dopust, niti odpravnina. Odobri pa seomu nakup ostankov za 3 obleke pod istimi pogoji kot ostalim delavcem podjetja.
Na 13. seji je upravni odbor razpravljal o predlog proizvodnega in finančnega plana podjetja in prodajalne. Pra tako je razpravljal o predlogu komisije za sprejem, nabavo, ocenitev in razhodovanje osnovnih sredstev.
Plan proizvodnje česane volnene preje predvideva povečanje proizvodnje za 11,77 % v primerjavi z doseženimi rezultati v letu 1964. Plan proizvodnja sintetične preje pa naj bi bil 18o ton. Plan votkov je višji za 4,89 %. plan tekočih metrov tkanin pa za 5,83 <&, Plan vnovčene realizacij predvideva dvig za 11,2 % v primerjavi s celotnim dohodkom v letu 1964. ludi plan prodaje v prodajalni predvideva dvig za 4,26 <!o.
Upravni odbor je sklenil, naj o predlogih planov razpravljajo sveti enot, nakar bo o pripombah ponovno razpravljal ter plane predložil delavskemu svetu v potrditev.
Komisija za prevzem, nabavo, ocenjevanje in razhodovanje osnovnih sredstev je na podlagi predlogov svetov in posameznih služb predlagala razhodovanje oziroma odprodajo volkovega previjalnega stroja Schlaf charst*1, prekucnika TAM 4500, črpalke za vodo v kotlarni,.garderobne omare
4
in starega motorja za tovorni avto TAM Pionir. Predlaga tudi rashodovan,je računskega stroja s,Peliks‘!, kompresorja za me~ lanzer, loščilca za. parket in sesalca za prah, ker so neuporabni in se ne dajo vec popraviti.
Upravni odbor je predlog komisije osvojil, kolikor je bilo v njegovi pristojnosti, ostalo pa je posredoval delavskemu svetu, ki je predlog sprejel.
Komisija je predlagala tudi nabavo stroja za pri-sukovanje, natikanje lamel, vezanje vozlov in snovalnega stre ja. Namesto prekucnika TAM 4500 pa predlaga nabavo manjšega tovornjaka TAM 2000. Ker so stružnice v strojni delavnici že zelo iztrošene, predlaga, da se nabavi stružnica ADA-uS—51.
Upravni odbor je sklenil, da predlaga delavskemu svetu, da se o nabavi osnovnih sredstev razpravlja šele po zaključnem računu. Delavski svet je predlog osvojil ter bo o nabavi predlaganih osnovnih sredstev razpravljal na eni prihodnjih zasedanj.
Na predlog avto-moto sekcije ,:Novotekst; je upravni odbor sprejel sklep, da se v mehanični delavnici sekcije zaračunajo naslednje storitve članom kolektiva:
1.	ena delovna ura mehanika stane 3oo din,
2.	ena delovna ura nekvalificiranega mehanika stane 2oo din,
3.	en km vožnje z osebnim avtomobilom sekcije stane 25 din,
To velja tudi za prevoze za potrebe podjetja.
Upravni odbor je sklenil, da se sredstva skupne porabe, s katerimi posluje sekcija, izroče njej v uporabo in vzdrževanje,.
Hišnemu svetu montažnih hiš v Že^ji vasi je upravni odbor na ponovno prošnjo odobril plačilo dolga, ki je nastal zaradi ureditve okolja stavb,
Poleg tega je upravni odbor na 12-, in 13. seji skle pal tildi o raznih prošnjah delavcev podjetja in dr".vib podjetij. Prošnje so bile delno negativno, delne pa požitivno rešene oziroma so bile izročene pristojnim komisi j-u: , da daje svoje mnenje.
Ko je upravni odbor na svoji 14. seji razpravljal o zaključnem računu podjetja, prodajalne in menze, je ugotovil, da je bilo gospodarjenje v letu 1964 zelo uspešno. Ker pa je podjetje v močni investicijski izgradnji, je bil del prostih sredstev porabljen že v letu 1964, zato nam lastnih sredstev za normalno nadaljevanje izgradnje in povečanje proizvodnje v letošnjem letu primanjkuje.
..	Zaradi nemotenega odvijanja proizvodnje in investi-
cijske izgradnje je upravni odbor predlagal formiranje neobvez nega dela rezervnega sklada v brutto znesku 38,000.000 din, k± naj bi se porabil za manjša investicijska vlaganja v letu
V letu 1964 je podjetje ob potrditvi 'zaključnega računa posodilo Komunalni banki Novo mesto 125,000.000 din, ki bi jih banka sedaj morala vrniti. Ob vrnitvi pa bi podjetje moralo odvesti od tega zneska 30 % kot posojilo družbeno—in— vesticijskemu. skladu ter prispevek za izgradnjo Skopja, Istočasno pa je podjetje najel o kratkoročno posojilo pri Komunalni banki Novo mesto, ki bi ga podjetje moralo ob potrditvi zaklju nega računa za leto 1961 vrniti.
,	.	Upravni odbor je predlagal, da se posojilo Komunalni
banki Novo mesto podaljša pod pogojem, da tudi Komunalna banka Novo mesto podaljša r■•dojilo podjetju v znesku 102,357.600 din za enako obdobje. Na ta način bi podjetje imelo poleg sredstev poslovnega sklada dovolj sredstev za nadaljevanje pričetku investicij.
Pri Splošni gospodarski banki Ljubljana pa bi bilo treba dobiti poleg deviznega kritja za opremo predilnice česane sintetične preje še dinarsko kreditiranje v višini 75,000.000 din. Zaradi povečanja proizvodnje pa je treba najeti še posojilo za stalna obratna sredstva v znesku 300,000.0 din.
Zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev je uprave odbor predlagal, da delav skj svet sprejme nov sklep, da se nos dl le 10. milijonov,
Ker je vezava obratnih sredstev v nekaterih materia lih, ki so na zalogi, nenormalno visoka, je unravni odbor zadolžil tehnični in splošni sektor,da izvrši popis odvečnega materiala v skladiščih in izdela ustrezen predlog, ki ga naj predloži upravnemu odboru v razpravo. Prav tako je bil tehnior sektor zadolžen, da izdela predlog plana investicijskega vzdrževanja.
Z vsemi predlogi upravnega odbora se je delavski svet po obširni razpravi str in j.-O ter potrdil, zaključni račun s predlagano delitvijo dohodka. Poleg tega pa je sklenil, da naj se izvede poleg popisa nepotrebnega materiala tudi popis nepotrebnih osnovnih sredstev.
Po razpravi o delitvi poslovnega sklada je delavski svet sprejel sklep, da se v letu 1965 dokonča 9 šedov, ki bod« zaključeni z upravno stavbo. Za. to gradnje j s delavski svet namenil 94,5 milijona din. Za dokončanje prizidka ob sodih, kjer bodo vodovodne in parovodne instalacije je delavski svet namenil 4,5 milijona din,Za odkup garaž od gradbenega podjetj;
"Sava- tje namenjenih 8,5 milijona. Za carino predilskih strojev to treba plačati 80 milijonov, za del opreme nove predilnice pa približno 50 milijonov. Po sklepu delavskega sveta bo nabavlj iio za tkalnico 20 novih statev. Del te investicije bo kreditiral banka, 3ami pa bomo morali za statve takoj plačati okoli 30 bilijonov din. Za vračalo anuitet v letu 1965 za qbratna in osnovna sredstva je delavski svet namenil 213 milijonov.
»
Ker je naše podjetje zainteresirano za proizvodnjo poliamidnih vlaken, ki jih namerava izdelovati Kemična tovarna Moste, je delavski svet sklenil, da podjetju posodimo lo milijonov din. Ostanek sredstev je namenjen za nepredvidena dela in za predvidene podražitve gradenj.
V skladu skupne porabe je delavski 'svet namenil 76,500.000 din v brutto znesku. Od tega zneska pa bo trebe odvesti obvezno posojilo DIS-u in prispevek za Skopje. Za izgradnjo j stanovanj je delavski svet od tega zneska namenil 40 milijonov.
Z zaključnim računom prodajalne in menze se je delavski svet strinjal in ju potrdil. Sklenil je, da naj prodajalna formirani poslovni sklad izkoristi v obratne namene. Tudi menza S bo po sklepu delavskega sveta izkoristila formirani poslovni sklad v obratne namene, poleg tega pa je delavski svet menzi odobril 2 milijona za povečanje obratnih sredstev.
Pri točki razno je delavski svet sprejel sklep, da se plača odvoz zemlje, ki je ostal pri gradnji stopnic.
Ker nekatere komisije delavskega sveta niso dovolj delavne, je delavski svet spredel sklep, da naj v bodoče predsedniki posameznih komisij na vsakem zasedanju poročajo o dolu komisij.
Jože Udovič
--	7
VOLITV E V NOVA SKUPŠČINSKA TELESA
Pogosto se ljudje sprašujejo, čemu po dveh letih zopet volitve. Nekaterim je povsem 'jasno, da je to zaradi uovega načina izbiranja predstavniških teles, za katerega smo se odločili z novo ustavo leta 1963. Spomnimo se še, da smo z novo ustavo sprejeli načelo obnavljanja predstavniških teles ali kakor imenujemo - rotacijo. Naše skupščine - od občinske do zvezne - so s tem postale zamenjive. To je seveda bilo možno tudi prej, samo da se je v praksi dogajalo, da so bili nekateri ljudje večkrat izvoljeni. Zdaj to ne bo več mogoče.
Kako pa bo sedaj? Če bi volili v skupščine vsake štiri leta, bi to pomenilo, da bi prišlo vsekakor do razpusta celotnih skupščin in do razpisa splošnih volitev. To se pravi, da bi kil sestav skupščin vsaka štiri leta popolnoma obnovljen.V odborniške in poslanske klopi bi se vsedli novi ljudje, ki pred tem niso bili člani istega predstavniškega telesa. Stalnosti v delu skupščin potemtakem ne bi bilo. Ker bi potrebovali precej časa, da bi si poslanci nabrali nekaj izkušenj in da bi se temeljito seznanili z nalogami in z delovanjem skupščil Da bi bile naše skupščine zamenljive in stalne obenem, je bilo potrebno sprejeti načelo o obnovitvi predstavniških teles vsako drugo leto. Na ta način bode v nekaterih volilnih enotah volili samo v občinsko skupščino, drugje samo v republiško ali oboje, povsod pa v zvezno skupščino. SEveda, če bi imeli splošne volitve, bi v vseh volilnih enotah imeli trojne volitve. Tako pa se ohrani stalnost v delu skupščine, ne da bi bila zaradi tega kršena načela zamenljivosti.
Sedaj pa nekaj o evidentiranju: V zadnjem času smo Veliko slišali in brali v lokalnem tisku o evidentiranju možnih kandidatov. To je široka akcija za zbiranje možnih kandidatov, katere nosiloc je Socialistična zveza z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in organi samoupravljanja. Ali je kakšna razlika med evidentiranjem in kandidiranjem? Če evidentiramo možne kandidate za vse skupščine (občinske, republiške in zvezne), ne pomeni da s tem že postavljamo kandidate. To je v pravem pomenu besede javno kadrovanje,
S sodelovanjem najširše javnosti si lahko ustvarimo pregled nad kadri ne le za potrebe skupščin, temveč tudi za druga področja družbene dejavnosti. Tako postaja izbira kandidatov čedalje bolj demokratična in široka. To naj zagotovi, da se bomo pri vodenju kadrovske politike opirali na širše kadrovsko zaledje, kakršno ustvarja sistem samoupravljanja, To razbija zaprtost kadrovske politike. 0 tem, če ima kdo potrebne kvalitete za opravljanje določene javne družbene funkcije, naj ne odloča ozek krog ljudi, temveč najširša množica delovnih ljudi.
Da ne bi bilo evidentiranje kadrov nenačrtno in naključno, so bile pri tem ves čas prisotne družbenopolitične organizacije, ki so se z demokratičnimi metodami borile za to, da ocenjujejo ljudje možne kandidate po socialističnih kriterijih. To se pravi, da ocenjejujo, koliko se je človek, ki an o ga evidentirali kot možnega kandidata, uveljavil v samouprav-
Imanju in družbenopolitičnih organizacijah ter kakšne so njegove osebne kvalitete. Tako smo prišli do evidentiranih možnih kandidatov, ki so zbrani po posameznih volilnih enotah pri volilni komisiji Občinskega odbora SZDL.
Zdaj smo tik pred kandidacijskimi zbori. Kandidacijske zbore volilcev na terenu skliče predsednik občinske skupščine, v delovnih organizacijah pa predsednik delavskega sveta, zadružnega sveta itd. Na kandidacijskem zboru volilcev hodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev predlagali ljudi, ki so bili evidentirani kot možni kandidati za odbornike oziroma poslance. Istočasno bodo pojasnili potrebe občinske skupščine, kateri evidentirani možni kandidati naj bi prišli v ožji izbor, da bi tako zagotovili določeno strukturo in kvaliteto skupščine.
Vsak predlagatelj se mora pri predlaganju kandidata sklicevati na podporo najmanj štirih volilcev, ki jih mora tudi navesti. Predlagatelj mora na kratko opisati odlike predlaganega kandidata, da bi lahko volilci presodili, če ta po svojem družbenem ugledu in sposobnosti ustreza kriterijem, sprejetih po demokratični razpravi na sestankih Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter društev. Potrejene kandidate potrdi nato tudi volilna komisija in jih vpiše na kandidacijsko listo, in sicer po vrstnem redu, kakor so bili časovno predlagani v potrditev.
Veliko se govori o tem, ali se bomo odločili za enega ali več kandidatov? 0 tem se bodo izjasnili volilci sami.
0 tem, koliko kandidatov bo na kandidacijski listi, bodo svobodno odločili občani sami. Včasih se bodo ohčani odločili za samo enega kandidata, zlasti če bo šlo za človeka, ki uživa vsesplošno zaupanje. V takem primeru volilci morda niti ne bodo hoteli določiti več kandidatov. Prugje spet pa'bodo volilci želeli postavici več kandidatov, kar je seveda njihova pravica. S spremembami v volilnem sistemu je ustvarjena širša možnost za postavljanje več kandidatov. To je odraz nastalih možnosti za širše izbire kvalitetnih ljudi, ki lahko opravljajo odgovorne funkcije v družbenopolitičnem življenju, To dokazuje, da se je naš sistem družbenega samoupravljanja že uveljavil in da je omogočil rast široke fronte sposobnih kadrov. Zaradi tega pomeni kandidiranje več kandidatov novo uveljavitev oblik socialistične demokracije, nove zmage demokratičnega samoupravi janja.
Ali kandidiranje pomeni posebno družbeno priznanje? Pa. Kdor je sprejet za kandidata v tako širokem in demokratičnem postopku, je s tem dobil pomembno družbeno priznanje, ne glede na to, ali je bil izvoljen ali ne. Ker pomeni kandidiranje zares pomembno družbeno priznanje, je treba paziti, da se ne dela razločkov med kandidati, zbranimi v skladu s socialističnimi merili. Vsem je potrebno dati enako podporo, volilci pa naj .kasneje na volitvah samo odločajo, komu bodo dali svoje zaupanje.
— 9 -
Kdaj in kako bomo volili? Na osnovi demokratičnih, razprav in širokih razprav smo prišli do kandidatov, ki smo jih predlagali na kandidacijsko listo. Kandidacijski zbori bodo v naši občini od 28. februarja do lo. marca. Dokončne kandidaturne liste pa bodo sestavljene takoj po končanih zborih.
Kakšen je vrstni red volitev? Najprej bomo neposredno ali direktno volili odbornike občinske skupščine, to je polovico odbornikov, ki so imeli dveletni mandat/v rasem primeru 44 odbornikov/. Torej bomo volili 22 odbornikov splošnega in ravno toliko odbornikov zbora delovnih skupnosti. Tako bomo v delovnih organizacijah volili 26. marca in na terenu 28. marca (seveda, če odborniku poteče mandat). To bodo neposredne ali direktne volitve za kompletiranje občinske skupščine, ki bo ponovno imela 9o odbornikov.
Nova občinska skupščina se bo sestala 4. aprila in izvolila po enega poslanca za vsak zbor republiške in zvezne skupščine (gospodarski, socialnozdravstveni, prosvetno.kultur-ni in organizacijskcpolitični zbor), to je skupaj 8 poslancev, Istočasno pa sprejme skupščina kandid,- turo za dva poslanca republiške in zvezne skupščine, to je za zvezni in republiški zbor. Sprejeto kandidaturo morajo občani potrditi na neposrednih volitvah 18. aprila. Na teh volitvah bodo volili vsi občani naše občine.
Tako bodo torej nekateri občani volili 26. oziroma 28. marca v svojih delovnih organizacijah oziroma na terenu seveda, če njihovemu odborniku poteče mandat. Drugi pa bodo volili na terenu 18. aprila v republiške in zvezne skupščine poslanca republiškega oziroma zveznega zbora. To se pravi, da bodo nekateri volili tudi v republiško skupščino, vsi brez' izjeme pa v zvezno skupščino.
Na koncu poglejmo, kako bomo volili v ”Novote.ks-u::.
V 8. volilni enoti ("Novoteks - tkalnica", Iskra - obrat Novo mesto) bomo namesto Jožeta Udoviča volili drugega odbornika dne 26. marca 1965» Lahko pa bomo volili še na terenu svojega odbornika (seveda, če se menja) in to v nedeljo 28, marca. Prav tako bomo na terenu volili 18. aprila zveznega poslanca, istočasno pa morda tudi republiškega (n.pr. na območju Šentjerneja, Brusnic, Gaberja, Šmarjete itd.)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
Na ovoji 11. in 12. seji so odborniki občinske skupščine Metlika razpravljali o realizaciji družbenega plana v polletju, o spremembi proračuna občine Metlika za leto 1964 in sprejeli več odlokov, ki so pomembni za razvoj gospodarstva in družbenih služb v naši občini.

lo
Po proučitvi podatkov o izvrševanju družbenega plana.so odborniki ugotavljali zadovoljiv uspeh gospodarskih organizacij v primerjavi z istim obdobjem leta 1963. Tudi pokazatelji o ustvarjenem čistem dohodku in narodnem dohodku na zaposlenega kažejo ugodne rezultate.
Novoteks, predilnica v Metliki:
Čistega dohodka je obrat ustvaril za 11.3 več kot lani v istem obdobju. Narodni dohodek na zaposlenega je porastel za 12 %. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 32.079 din, v istem obdobju leta 1963 pa 25.270 din.
Tovarna Beti:
Cisti dohodek se je povečal za 3,4 %, narodni dohodek pa za 24,6 %, Povprečni osebni dohodki znašajo 25.ooo din, v preteklem letu pa 20.472 din.
Lepiš - lesno predelovalno podjetje Suhor:
Podjetje je povečalo čisti dohodek za 87,3 % in narodni dohodek za 65 %. Povprečni osebni dohodki znašajo 28.080 din, v preteklem letu pa 21.238 din.
Splošno trgovsko podjetje:
Čisti dohodek se je povečal za 29,2 #, narodni dohodek pa za 42.7 %. Povprečni osebni dohodek znaša 30.612 din, v preteklem letu pa 21.236 din.
Gostinsko podjetje:
lu ni bila izvršena primerjava s prejšnjim letom, vendar je čisti dohodek premajhen za kritje osebnih dohodkov, vzrok za to so preveliki zagonski stroški in slabo poslovanje. Predvideva se znatno zboljšanje z izmenjavo gostinskega kadra.
Kcmet - invalidsko podjetje:
'Čisti dohodek je porastel za 88.4 %, narodni dohodek na zaposlenega pa za 39 $. Povprečni osebni dohodki znašajo 29.779 din, v preteklem letu pa 20. 795 din.
Med obrtnimi podjetji kažejo zadovoljiv usgeb Klavnica, Pekarija in Komunalna uprava, medtem ko Pecarija nazaduje.
Družbeni plan predvideva izvoz v vrednosti "'40.000 V polletju je bil izvoz presežen za 20 pri čemer ima največjo zaslugo podjetje ;,Lepis!: s Suharja.
V prvem polite ju je bilo planiranih 319 milijonov dinarjev za investicije, od tega pa je bilo le 50 % realiziranih. Investicije so bile vložene zlasti v industrijo in
kmetijstvo (27,5 milijonov din) ter trgovino in obrt (41 milijonov din). Investicijska sredstva izvirajo predvsem iz Posojil.
Za negospodarske investicije je bilo planiranih v prvem polletju 181 milijonov din, realiziranih pa je bilo le 4-2 %, Ta sredstva so potrošena predvsem za vodovod Jamni.k-metlika, za stanovanja v Metliki, Kulturni dom na Suhorju in podobno.
Na naslednji seji so odborniki razpravljali o spremembi proračuna občine Metlika za leto 1964. Z razvojem gospodarstva v občini se še z večjim tempom večajo potrebe oziroma izdatki v proračunu. Zlasti so se pokazale velike potrebe za komunalno dejavnost in negospodarske investicije.
Že ob sprejetju proračuna za leto 1964 so odborniki ugotavljali, da bo sredstev premalo, med letom pa se je izkazal^, da se bodo predvideni dohodki v proračunu še zmanjšali in mečno prizadeli občinski proračun. Na to sta bila. pravočasno opozorjena okrajna skupščina, in izvršni svet. Tu so upoštevali objektivne težave in izpad dohodka v proračunu občine in dodelili iz svoje lo% rezerve 4o milijonov dinarjev zn najnujnejše kritje proračuna.
1.
2.
3.
4.
_ Izdatki so bili povečani predvsem za sledeče dajatve štipendije in regresi za prevoze v šole, za stalne socialne podpore, za priznavalnino iz NOB in šolske kuhinje,
za zdravstveno zaščito in brezplačno zdravljenje, za. prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in za razširjeno zavarovanje kmečkih otrqk,
za osebne in funkcionalne rzdatke pri državni upravi.
Dotacija zadošča le za najnujnejše potrebe v prora-Cunu’ kvarne potrebe pa so neprimerno večje. Odborniki so se spraševali, od kod naj dobijo sredstva za sklad 6oo-letnice Metlike, ker ni predvidene za to nobene dotacije. Na isti seji bil sprejet sklep o razširjenem zavarovanju kmečke mladine, še l.lo. naj bi bila uvedena dopolnilna obremenitev zavezancev oz. upravičencev kmečkega zavarovanja, da bodo imeli kmečki otroci 1.1.1965 popolno zavarovanje kot ustali zavarovanci 12 delovnega razmerja. To zavarovanje velja do 15. leta starosti oziroma do 26. leta, če upravičenec s potrdili dokaže, da se šola. Med drugim so razpravljali tudi o zdravstvenem zavarovanju borcev.
Pod točko razno so navedli odborniki celo vrsto Nerešenih vprašanj, ki se zaradi pomanjkanja sredstev ne uredijo. Načeli so vprašanje vinske kleti v Metliki, ki stoji ueizkoriščena, večno pereče vprašanje vaških poti, napajališč 111 pokopališč. Omenjene zadeve se bodo verjetno najhitreje
reševale, ko bodo ustanovljene krajevne skupnosti, če jim nodo dodeljena potrebna sredstva.
Anica Žugelj
DELO ID PROBLEMI GASILSKEGA DRUŠTVA
7 našem podjetju imamo svoje gasilsko društvo že °d leta 1946. 7 obdobju od ustanovitve pa do leta 1950 je naše društvo živelo v zelo težkih pogojih, saj nismo imeli niti osnovnega orodja in opreme. To se nam je večkrat maščevalo, posebno do leta 1947, ko smo se skoraj vsak dan srečavali z našim sovražnikom požarom. Ko smo delali še v bivši Povhovi in Pencovi tovarni so bili požari na dnevnem redu. Spominjam se nekaj večjih požarov, ko nam je naredil požar veliko škodo na selfakterju,in skoro uničil mikalnik. Takrat smo v naši iovarni izdelovali še bombažne izdelke, ko je leta 1947 podjet, preusmerilo proizvodnjo na volnene izdelke, je zmanjšano tudi število požarov. Poleg tega pa smo pozneje dobili tudi precej orodja in opreme, posebno v letu 1952. Problem je bil le še strokovni kader, katerega je v našem društvu zelo primanjkovalo. 7 poznejših letih je gasilsko društvo s tesnim sodelo— Vanjem z upravo podjetja in samoupravnimi organi doseglo pre— cejšnje uspehe. Uspelo mu je tudi pridobiti strokovni kader in urediti preventivno službo, tako, da požarov sploh ni več bilo.
Če pogledamo naše gasilsko društvo danes, vidimo čis-"to drugačno sliko. Društvo je zelo dobro opremljeno in -članstvo je dobro izurjeno. 7endar pa imamo še nekaj problemov, hajvečji je ta, da nimamo prostora za sušenje gasilnih cevi,
■Kar je zelo važno saj se stalno mokre cevi hitro uničijo, so Pa zelo drage.
•	Menim, da bomo skupno z upravo pod jet ja/tudi ta pr o
blem rešili saj je v dokončni izgradnji podjetja planiran budi gasilski dom.
Naj se dotaknem malo letošnjega občnega zbora, ki 3© bil I7.I.1965. 7 razpravi jebilo opaziti, dg. ženska dese-bina.nl izpolnila svojih nalog. 7ideti je, da imajo nekatere članice premalo čuta odgovornosti do gasilske organizacije.
DLugo kar ovira delo ženske desetine pa je to, da delajo v eveh izmenah in je zato težko organizirati skupno vajo, Treba bo najti dekleta iz ene same izmene in to predvsem take, ki
13	-
imajo voljo delati v gasilski organizaciji. To se to verjetno dalo v prihodnosti organizirati, saj imamo v podjetju zaposleno pretežno žensko delovno silo. Zastopnik občinske gasilske zveze Novo mesto je naše delo na splošno pohvalil, pripomnil Pa je,da smo premalo na.red.ili za vzgojo strokovnega kadra. Priporočal nam je, da naj pošiljamo svoje člane v gasilske sole. To priporočilo smo izpolnili, saj smo dali letos v gasilsko podčastniško šolo enega člana in eno članico. Letos bo več gasilskih tekmovanj, med drugim tudi gasilsko tekmovanje tekstilne industrije, katerega, bi se moralo .udeležiti tudi naše društvo. V nadaljnji razpravi je_bilo re^Ono, da bo letos v Karlovcu zlet bra.tstva in enotnosti, v katerega, bo vključeno tudi ga.silstvo. Tov. Danilo Kovačič je menil, da li bilo prav, če se tega zleta udeleži tudi naša desetina.
Prav bi bilo tudi, da se naš upravni odbor poveže s centrom za izobraževanje v podjetju, da bi ta vnesel v svoja predavanja, na tečajih tudi predmet o gasilstvu. Zastopnika IG-D ‘jPionir:: in ^Železničar'1 sta v imenu svojih društev izrazila željo, da bi še v naprej ostali v tesnem sodelovanju in da °i v bodoče organizirali medsebojna tekmovanja. To je želja tudi našega društva, saj nam.tako sodelovanje prinaša koristne izmenjave znanja in sposobnosti. Splošno mnenje je bilo, čfe na.j bi si po možnosti naši člani večkrat ogledali razna tekmovanja, saj se tam veliko vidi in nauči. To je za društvo zelo koristno, vendar pa je tu vprašanje stroškov. Zastopnik podjetja tov. Pranj o Švent je menil, da se bo dalo tudi te stroške nekako kriti in in s tem omogočiti udeležbo na tekmovanjih, če bo društvo izpolnjevalo svoje dolžnosti in dosegalo vidne rezultate. Da naše društvo dosega take lepe -ezultate, je precejšnja zasluga uprave podjetja in samoupravni1 organov s tem, da naše želje in potrebe vedno upoštevajo. Ob zaključku bi prosil vsakega člana našega delovnega kolektiva, ki ima veselje do gasilske organizacije da se vanjo
vključi.
Prane Sitar
AVTO MOTO DRUŠTVO UGVO MESTO SEKCIJA "’UOVOTEKS-deluje že tri leta
Približno pred tromi leti smo na pobudo sindikalne podružnice ustanovili sekcijo *’Novoteks5, AMD bovo mesto. Da bila ustanovitev potrebna, je razvidno iz dea.a, ki smo gc, opravili do sedaj.
Glavna naloga našega dela. 3e organizacija tečajev za voznike amaterje ter vzdrževanje in popravilo vozil za delavce kolektiva ''Novoteks". To nalogo smo uspešno opravili.
Do sedaj smo organizirali 11 tečajev za voznike amaterje, v katerih smo izučili 405 voznikov A in B kategorije.
Dne 18.1.1965 je bil redni letni občni zbor naše sekcije. Iz poročil je bilo razvidno, da so bile vse naloge, ki si jih je zadal upravni odbor, tudi opravljene. AMD sekcij?) poseduje dva osebna avtomobila znamke ;IZastava 75o;i in dve motorni kolesi 175 cm"'. V mehanični delavnici pa je zaposlen en avtomehanik in dva šoferja C kategorije.
Občnega zbora sta se udeležila, tudi tajnik AMD Novo j mesto in zastounik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Novo mesto. Zastopnik občinske skup s čine je pohvalil delo sekcije, ker smo edini v Novem mestu, ki smo organizirali vozniške tečaje in ustanovili mehanično delavnico za popravila in vdrzevanj e vozil. Predlagal pa je, da bi sekcija več Naredila za preventivno vzgojo in spoznavanje prometnih predpisov tistih članov, ki se ne udeležujejo tečajev. Iz pregled?: nesreč je razvidno, da je vedno več nesreč, katere povzročijo predvsem ljudje, ki ne poznajo osnovnih prometnih predpisov, ker pa je težko privabiti ljudi na predavanja, bi bilo dobro, da bi AMD sekcija objavljala članke o prometni varnostni vzgoji v tovarniškem časopisu.
Občni zbor je izvolil tudi nov odbor. Odslej bodo vodili delo AMD sekcije !,Novoteks" predsednik Franjo Kelner, tajnik Vladimir Marčič, blagajnik Lojzka Dragman, gospodar Prane Berlan, člani odbora Franc Sitar, Stane Jelenčič in Milica Mokotar ter člani nadzornega odbora Janez Novak, Herman Koprivnik in Stane Vaupotič,
Predsednik AMD sekcije ”Novoteks,; je na občnem zbo-ru predlagal glavne smernice deka za naprej. Program dela bi naj bil naslednji:
1* v mesecu marcu in aprilu tečaj za voznike amaterje v Metlik 2. v maju in juniju tečaj za voznike amaterje v Novem mestu;
6. izpolnitev mehanične delavnice za popravilo in vzdrževanje vozil;
4-» sodelovanje na prireditvah AMD Novo mesto (ocenjevalna vožnja, proslave in podobno);
5* organizacija izletov v mesecu maju in septembru;
6. učvrstitev discipline društva v pogledu plačevanja prispev-kov, udeleževanja skupnih akcij in podobno.
Na občnem zboru je bila tudi razprava o letni članarini članov AMD, katero bodo plačevali vnaprej. 0 plačevanju članarine je izvršni odbor AiVISJ sprejel sklep, da bodo 1.1.1965 člani plačevali letno članarino in sicer člani,
Ki posedujejo osebni avto 1.8oo din, tisti, ki imajo motorno
kolo, l,2oo din, ostali člani pa 600 din. Na račun zvišanja članarine pa bo AMD nudilo članom več je' usluge kot do sedaj. Organizirana bo boljša služba pomoči na cestah, člani bodo prejeli razne avto-karte, pravno pomoč itd. Čeprav bodo plačali višjo članarino, bodo člani AMD odslej na boljšem.
Občni zbor je zadal novemu odboru več nalog, ki jih mora opraviti v teku leta. Upravni odbor je na seji tudi ze razpravljal o delu sekcije v letu 1965. Razpravljal je predvsem o organizaciji tečajev za voznike amaterje, izposo-jevanju vozil, ki so last sekcije AMD, organiziranju del v mehanični delavnici in blagajniškem poslovanju.
Naša sekcija bo še naprej izposojevala vozila pod istimi pogoji kot do sedaj. Za en km bodo plačali člani AMD 25 din, nečlani 4o din, ura voznika pa bo v delovnem času 25o din. Vozilo bodo 'lahko najeli le s šoferjem AMD sekcije, lotni nalog bo izdal pred vožnjo tajnik.
Kar se tiče poslovanja mehanične delavnice je odbor v zvezi z dopisom upravnega odbora Novoteksa razpravljal ° reorganizaciji del v delavnici in predlagal upravnemu odboru podjetja, da bi bile cene storitev avtomehanika za eno Upo opravljenega dela 3oo din, pomočnika pa 2oo din.
V mehanični delavnici je sedaj zaposlen en avtomehanik in dva pomočnika. Iz pregleda del pa je razvidno, da brenutno ni dovolj dela za vse in bo zato v delavnici delal le en avtomehanik in en pomočnik. Če pa se bo pokazala pogreba, bomo zaposlili še enega avtomehanika.
Da bi izboljšali dela in zadovoljili koristnike dslug v mehanični delavnici, bcmo uvedli delovni nalog. Iriimek in ime, vrsta vozila in naročilo del bo vpisal naročnik del, opravljene ure in porabljeni material pa bo vpisal avtomehanik. Dri prevzemu vozila bo lastnik podpisal delovni nalog, da bo imel pregled opravljenih ur in porablje nsga materiala. Tako upamo, da ne bo pozneje pri plačilu nik kih nepotrebnih reklamacij.
-S
V mehanični delavnici bomo v bodoče opravljali pred vsem manjša copravila ali odstranjevali manjše okvare, da bodo lahko delavci po delu odpeljali domov. Večja popravila bomo opravljali le v primeru, če ne bo manjših popravil da vozilih. V popravilo bo avtomehanik vzel le vozila delav-cev podjetja.
Tudi v blagajniškem poslovanju bomo uvedli spremeni ■Je pri vplačilu računov. Do sedaj smo račune vplačevali pri blagajničarki sekcije AMD, v bodoče pa bomo zneske računov odtegovali pri izplačilu mesečnih prejemkov, S tem bomo odpravili dolžnike, ki jih je bilo do sedaj precej. Marsikdo namreč rad pozabi na'plačilo za opravljene usluge kljub urgenci.
V našem dosedanjem delu smo dosegli mnogo uspehov, vendar.do treba še marsikaj izboljšati. Velikokrat nismo mogli izpolniti želj naših Slanov. Zato bomo v bodoče zastavili vse sile, da sedanje pomanjkljivosti odpravimo. Člane Pa prosimo, da nam pri našem delu pomagajo, ker le tako bomo zmogli naloge, ki smo si jih zadali.
Vladimir Marčič
NAŠE PODJETJE NA JUBILARNE!« SEJMU "MODA 1965"
Letos smo praznovali desetletnico dejma^mode v Prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Če poglejmo nazaj, bomo videli, kako težak je bil začetek. V letu 1955 je.prirediteljem uspelo pridobiti peščico slovenskih industrijskih podjetij za sodelovanje. V starem malem provizoriju Gospodarskega razstavišča smo pričeli z razstavo "Moda 1955". V tem stilu je bila tudi modna revija v dvorani hotela Union. Za obe prireditvi je bilo zanimanje zelo skromno..Najbližji trgovci so si ogledali to razstavo, obisl 12 ostalih republik pa je bil neznaten. Tudi publika ni imele posluha za take prireditve. Prireditelj kakor tudi razstav-I jalci;. smo s pesimizmom gledali na bodočnost te prireditve. Partnerji iz ostalih republik so nam prigovarjali naj prenehamo s sodelovanjem v Ljubljani in naj raje razstavljamo na pomladnem velesejmu v Zagrebu. Kljub vsem prigovarjanjem Pa smo ostali zvesti tej specializirani razstavi oblačilnih strok v Ljubljani.
Iz leta v leto se je taiprireditev večala in tudi industrija ostalih republik je morala pričeti s 'sodelovanjem, 00 je hotela držati korak z našo slovensko tekstilno industrijo. Pa tudi po trgovski plati je bilo sodelovanje nujno potrebno. Ta prireditev se je sčasoma tako razširila, da so sedanji novi prostori Gospodarskega razstavišča veliko premajhni.
V letošnjem jubilarnem letu je na sejmu "Moda 1965: sodelovala prav vsa jugoslovanska oblačilna industrija. Vsi nrgovci in proizvajalci vseh vrst konfekcije so sodelovali, ^popoldanskih urah pa so bili razstavni prostori polni Iju-aij Ki so z zanimanjem ogledovali razstavljene predmete.
Sejem mode v Ljubljani je postal tradicionalen in j njem mora sodelovati vsak proizvajalec tekstilne stroke, ki hoče kaj pomeniti v zveznem merilu.
Naša tovarna sodeluje na teh prireditvah že vsa leta. Na letošnji prireditvi smo razstavili našo pomladno kolekcijo^ vse v diolenu. Prav tako, samo v miniaturi so našo kolekcijo razstavila v svojih izložbah tudi vsa pomembna trgovska podjetja v Ljubljani, kakor Modna hiša, trgovsko podjetje Tkanina v svojih dveh poslovalnicah, trgovsko podjetje Volna v Nazorjevi ulici, trgovsko podjetje Manufaktura v svojih dveh poslovalnicah in Na—Ma pred Pošto. Vsa Ljubljana Je bila v diolenu. Vzbudili smo pozornost, to so nam priznali vsi, tako trgovci kakor tudi ostali proizvajalci, Naša razstavna kolekciJa Je bila povsem drugačna od ostalih. Bila je res pomladna v pestrih svetlih barvah in v širokem asortimanu desenov vseh vrst, saj smo razstavili na razstaviščih kar 165 desenov. Zato Je bilo okoli našega Razstavnega prostora ves čas polno interesentov.
Razlika med našimi in ostalimi razstavljenimi blagi Je bila zelo velika. V glavnem so razstavljali temna monotona blaga. Precej tovarn, kakor Karlovac, Teteks in tudi druge, Je razstavljalo naše originalne desene Jesenske kolekcije v svojih izvedbah. Edino Varteks iz Varaždina Je imel nekaj lepih razstavljenih tkanin.
Trgovci v Ljubljani so v času sejma prodali ves diolen v nadrobni prodaji.
Naše sodelovanje na modni reviji pa Je bilo premalo opazno. Mnenja sem, da bi morali sodelovati z najmanj 15 do 20 modeli, s katerimi bi naša pestra kolekcija tudi tu dobila pravo mesto.
Prago Smolnikar
OBRAČUN PRIZADEVNOSTI
Pregled mesečnih poročil točkovanja za slabo kvaliteto v tkalnici za leto 1964 nam pokaže rezultate, ki so jih dosegli tkalci to leto.
Nekateri so s svojo marljivostjo zaslužili Javno Pohvalo, medtem ko Je druge več ali manj spremljala smola. Delovno mesto tkalca Je zelo zahtevno in zato terja precejšnjo pazljivost. Z majhno nepazljivostjo lahko tkalec povzro oi zelo veliko škodo, nasprotno pa s svojo marljivostjo laBk veliko prispeva k lepemu izgledu in kvaliteti tkanine. Kvaliteta tkanine zavisi tudi od kakovosti materiala, od dobro
ali slabo nasnovane osnove, volkovih navitkov, škrobij enja itd,, vendar lahko tkalec bistveno vpliva-na kvaliteto s svojo prizadevnostjo in pazljivostjo. To doseže s tem, da odstranjuje s preje morebitna neenakomerna mesta,_predebele vozle in da čim prej zaveže pretrgane niti. Vedeti moramo, da je kvaliteta važnejša od kvantitete. Kvaliteta je eden od zelo važnih faktorjev, ki vplivajo na višino osebnega dohodka, prav tako pa tudi na celotni dohodek podjetja, ker se nam v slučaju slabe kvalitete dohodek zmanjšuje. Zato je bolje, da odtkemo manj blaga, ki je kvalitetno, kot pa da divjamo za votki in pri tem spregledujemo napake, ki se nabirajo preko vsega leta. Končni rezultat pa nam šele pokaže prizadevnost posameznika.
Težko je najti pravilno oceno za najboljšega oziroma naj slabšega tkalca, že upoštevamo vse okolnosti, ki lahko vplivajo na dober oziroma slab rezultat. Ge pogledamo razvrstitev tkalcev po strojih, vidimo, da so tkalci, ki delajo neprekinjeno na istih strojih, imeli manjše število napak, kot tisti, ki so bili pogosto premeščeni s stroja na stroj.
Premeščanju pa se ne izogniti, ker je večkrat treba nadomestiti enega ali drugega tkalca. Tkalci sani pa bi lahko deloma preprečili to premeščanje, če bi si prizadevali, da bi bilo čim manj izostankov.
Med imeni najboljših kakor tudi najslabših tkalcev zasledimo več ali manj ista imena z majhno zamenjavo, tako ca je razvrstitev do neke mere realna.
Najboljši tkalci po številu raportov
Najboljši tkalci po številu točk
1. Turk Zali	12 x	1. Mariin Ana	651	točk
2. Pavlič Ivanka	18 x	2. Pavlič Ivanka	853	točk
3. Sitar Marija	19 x	3. Gramar Marija	1o36	točk
4-• Boža Iler	2o x	4. Pani Selan	1o49	točk
5. Ana Mariin	21 x	5. Boža Iler	1319	točk
Malči Pust	25 x	6. Malči Pust	1264	točk
2• Marija Gramar	29 x	7. Rozi Hočavar	1428	točk
°• Anton Primc	3o x	8. Joža Kranjc	15o4	točk
3* Marija Miklavčič	3o x	9. Števka Gril	1543	točk
lo.Vera Pišter	31 x	lo. Marija Miklavčič		
11.Ana Beg	32 x		1587	točk
Najslabši tkalci po številu raportcv
!•	Pepca Hribar	154	x
2.	Martina Srebrnjak 153	x
3.	Ana Beg	149	x
4.	Joža Cesar	141	x
5.	Pugelj Štefka	133	x
d*	Stane Makse	126	x	<
(.	Pani Redek	124	x
8.	Tilka Novak	116	x
/9.	Ana Kostrevc	122	x
lo*	Ana Luzar	11o	x
Naj slabši tkalci številu točk		po	
1.	Joža Šavrič	10.556	toči
2.	Pepca .Hribar	9.59o	si
3 •	Stane Makse	9.180	
4.	Ida Blažič	9.008	
. a *	Joža Cesar	8.939	
6.	Tilka Novak	8.913	;j ■
7.	Ana Plorjančič	8.889	;?
8.	Martina Hočevar	3.634	Si
9.	Martina Srebrnjak3,347		Si
lo.	Rezka Avsec	8.344	n
Tudi v tekočem letu bomo spremljali vestnost tkalcev pri aelu. Ob zaključku leta bo letni pregled zopet pokazal sku-Pmo^na jbol jših in skupino naj slabših tkalcev. Zanimivo pa 00> če se bodo v skipini dobrih oziroma slabih tkalcev zopet Pojavila ista imena kot v preteklem letu.
Marija Travižan
NESREČE PRI DELU. NA POTI NA LELO IN Z LELA v mesecu januarju in februarju 1965
■*■9* januarja se je ponesrečila pri delu Ivanka Vičič,
snovalka.
Imenovana je na tkalskem stroju prisukavala osnovo. Po končanem delu pa je vlagalec osnov potegnil palico za nitni križ, na kateri je bila naslonjena deska za sedenje, ki je padla imenovani na prst leve noge ter ji ga poškodovala.
c4. januar ja se je ponesrečil na poti na delo Rafael Miklič,
delavec na lisezi, začasno zaposlen pri pomožnih delavnicah.
Imenovani je šel peš iz Paderšičeve ulice na delo. Na poledeneli stezi na Loki pa mu je spodrsnilo, da je padel ter si poškodoval prst na levi roki.
_ 20 _
1.
februarja
se je ponesrečila pri delu Marija Vasic, delavka na kalibrirnem stroju. '
Imenovana je delala na kalibrirnem stroju za previjanje česanca. Ko je šla za stroj, da bi privezala traka, je z levo nogo stopila v odprtino v podu,, kjer so bile položene parne cevi, ter si opekla leve nogo pod kolenom.
4-* februarja se je ponesrečil pri delu Jože Dumešič, delavec na razstezalki.
Imenovani je pri sosednjem stroju pomagal obrat nemu električarju pri popravilu, ker je bil njegov stroj v zastoju. Med popravilom je obratni električar nehote pognal stroj, .ki je imenovanega zgrabil za prst leve roke in mu ga poškodoval.
6* februarja se je ponesrečila pri delu Justi Damjanovič, delavka na dublirnem stroju.
Imenovana je šla od malice na svoje delovno mesto, Na prehodu za pešce nekaj metrov pred strojem pa ji je nenadoma klecnilo koleno.
'Pri tem si je lažje poškodovala levo nogo v gležnju.
8* februarja se je ponesrečila na poti. na delo Cveta Kavšček tkalka.
Imenovana je šla iz Skalickije^e ulice v službo Nekaj metrov od hiše, kjer stanuje, ji je na spolzki poti spodrsnilo, da je padla ter si poškodovala desno nogo v kolenu,
8* februarja se je ponesrečila na poti z dela Anica Jerman, izšivalka.
Imenovana je šla peš iz službe domov. V vasi Mačkovec je za njo pripeljal osebni avto, iz nasprotne smeri pa tovorni avtomobil. Osebni avto je nekoliko zavrl, pri tem pa ga je na spolzki cesti zaneslo, da je z zadnjim koncem zadel imenovano v hrbet ter jo težje poškodoval
februarja se je ponesrečila na poti na delo Helena IIor, delavka na previjalnem stroju.
Imenovana je ;1 iz vasi 1enači ja pri Trebnjem peš na vlak. Med vasjo Benečija in železniško postajo pa ji je na poledeneli stezi spodrsnilo, tako da je padla in si poškodovala desno nego v kolenu.
- 21 -
lo. februarja se je ponesrečil na poti na delo Jože Florjančič, delavec v kotlarni.
Imenovani se je peljal s kolesom iz vasi Dolnje Karteljevo v službo. Nekaj sto metrov od vasi pa mu je na poledeneli cesti spodneslo kolo, da je padel ter si poškodoval desno nogo pod kolenom.
Mirko Jakša
BOLEZENSKI IZOSTANKI v mesecu januarju 1965
Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke Za mesec januar 1965 v primerjavi z mesecem januarjem 1964.
Januar 1964	Januar 1965
Oddelki
tkalnica -redilnica Apretura Pomožne de; Metlika
Skupaj
Štev vseh. boln dni	*	°Io na ' elov. *	dni	Štev. boln.- dni brez porod.	°Io na delov. dni	Štev. vseh boln. dni	^ _ Štev. ? ?a boln. A'1' dni dnl brez porod	°Io na del. dni 9
157	6,92	13o	5,73	124	5,17 124	C "1 1
631	8,2o	471	6,12	818	11,11 543	8,8
19o	8,9o	136	6,37	139	lo,28 139	lo, 21
2o2	7,19	175	6,23	216	6,59 164	5, oc
. 81	5,88	lo8	5,93	lo8	5,93 lo8	5,93
412	-ZjlSZ _	178	3,16	53o	8,o4 325	
.673	7,61 .1	.171	5,34 1	.935	8,48L4o3	6,13
Iz tabele je razvidno, da ge je stalež bolezenskih izostankov v mesecu januarju 1965 v primeri z istim mesecem lanskega leta precej zvišal.
Najvišji procent izostankov v mesecu januarju je bil v oddelku predilnica sintetične preje (lo,28 %), sledi tkalnica (8,88 #), pomožne delavnice (5,93 %), skupne službe (5,17 %'), apretura (5,oo #) ter predilnica česane volnene preje v Metliki (4,93 kar znese skupaj 6,15
Vzroki bolezenskih izostankov;
Razne ženske bolezni	246	dni
Nega družinskega člana.	125	dni
Revmatizem	109	dni
Bolezni živcev	108	dni
Nesreče izven dela	100	dni
Nesreče pri delu	92	dni
Bronhitis	69	dni
Gripa	62	dni
Angina	61	dni
Bolezni želodca	43	dni
Mrko Jakša
ooOoo
ZAHVALA
Iskrena hvala sodelavcem iz predilnice česane volnene preje v Metliki za podarjeni venec ob izgubi dragega očeta.
Žalujoča Kristina Gusič obrat II, Metlika


STE PRIPRAVLJENI ?
Start "bo kmalu in potem ne to več časa za učenje!
MLADI!
Podjetje vas čaka in želi, da pomagate s svojimi mladimi in odločnimi rokami!
PRIDITE!
In delo to postalo veselje, ker to vaša vnema in prizadevnost pomagala v toljše in lepše življenje vas in vaših naslednikov! i
VPRAŠAJTE!
In karkoliltoste vprašali ne to ostalo neodgovorjeno. Vse kar vas zanima toste našli v člankih našega glasila!
KRATEK OPIS
■ PROIZVODNEGA PROCESA V NAŠI TOVARNI
Surovina za izdelavo finejših prej in tkanin za raoške in ženske obleke je česana volna, ki jo uvažamo v obliki surovega česanca iz Italije, Prancije, Nemčije in Anglije.
V zadnjem času izdelujemo poleg prej in tkanin iz čiste 100 % česane volne tudi preje in tkanine iz mešanice sintetike in volne. Sintetika, ki se je tudi pri nas uveljavila, je diolai in spada v vrsto poliestrov. Mešamo ga z volno v razmerju 55 clo diolena in 45 % volne. Diolen uvažamo iz znane te varne sintetičnih in umetnih vlaken Glanzstoff iz Vuppertala v Zahodni Nemčiji.
Česanec kupujemo v surovi obliki. Med prevozom dobe navitki česanca večkrat nepravilno obliko, zato česanec naj-pnej previjamo, nato pa a barvamo v barvalnih aparatih. Temu sledi pranje in lisiranje. Lisiranje je postopek, pri katerem se vlakna, ki so po naravi kodrava, izravno j o in fiksirajo.
Ce namreč želimo izdelati lepo gladko preje, nas kodri volne ovirajo, zato moramo volno prej lisirati. Po lisiranju česale ponovno navijemo v navitke.
Po večkratnem česanju, raztezanju in dvojenju odstra nimo iz prvotnega česanca razne smeti in kratka vlakna, .ki Pii 5- mcu niso zaželjena. Tako pridemo do enakomernega cesanca, ki ga imenujemo tudi stenj. Cilj menjenih postopkov je, da je stenj čim enakomernejši in čim tanjši, kar zavisi °d debeline oziroma številke preje. Ko smo prišli do zadnje faze raztezanja in dvojenja stenja, je ta že tako tenak, da ga imenujemo predprejo. Predprejo spredemo na prstančevih Predilnih strojih in dobimo iz nje enobarvno enojno prejo, holeg enobarvne preje pa lahko z mešanjem dveh ali več ste-njev dosežemo takoimenovano melanžirano prejo. Prejo nato sukamo. Dve ali več enojnih niti sukamo v eno nit in tako dobimo sukanec. Sukanje je torej postopek, pri katerem več ^iti enojne preje združimo v eno z določenim številom zasukov. 5 tem dosežemo močnejšo in enakomernejšo nit oziroma sukanec, hred uporabo sukanec zaradi velikega števila zasukov parimo.
5 parenjem fiksiramo zasuke in s tem preprečimo krotovičenje
sukanca.
Sukanec nato previ jemo v primerne navitke na križno navijalnih strojih. Ti so opremljeni s čistilci, ki imajo na-i°go odstranjevati nepravilno debela mesta na sukancu. Enakomeren dobro prečiščeni sukanec je namreč prvi pogoj za izdelavo kvalitetnih tkanin. Prečiščen in previt sukanec spravijo v medfazno skladišče preje.
Na konusnih križnih navitkih previt sukanec je primeren za snovanje. Pri nas se poslužujemo snovanja v pa-, sovih, Bistvo tega snovanja je, da snujemo v delni širini in v polni gostoti . Pas snujemo do določene dolžine osnove, odrežemo niti v pasu, premaknemo boben za širino pasu in začnemo snovati drugi pas. Pasov za snovanje je toliko, kolikor je potrebno, da pridemo do celotnega števila niti in širine v osnovi. Ko smo nasnovali zaželeno število niti in dosegli zaželeno širino, previjemo osnovo iz snovalnega bobna na snovalni valj. Volnene osnove kl amo. S tem dosežemo, da postane nit močnejša, stran štrleča vlakenca se prilepijo k niti. Pozneje pri tkanju se niti osnove ob dviganju listov tarejo druga ob drugo in pri tem mehanično trpijo. Gladka klejana nit pa je dovolj močna in elastična, da prenese napetost in trenje pri tkanju. Elejamo s sredstvi, ki so pri pranju lahko odstranijiva. Na škrobiluih strojih, ki so opremljeni s sušilno komoro, se na koncu stroja navije v prvotni obliki na ovnovni valj. Razlika je le v tem, da je ob vhodu v stroj osnova, nepoškrobljena, ob izhodu pa poskro— bijena, lako osnovo nato vdenemo v liste in greben, vložimo v tkalski stroj, primerno obtežimo z utežmi ter uravnamo gostoto, karte in vse, kar je potrebno, da lahko stroj spravimo v pogon.
Istočasno s pripravljanjem osnove pripravljamo material za volek, ki ga. previjemo s križnih navitkov na volkove cevke na volkovih previ jalnih strojih.
Volkove cevke so lesene. Kc so. navite, jih natak— nemo na čolničkovo vreteno. Sedaj imamo vse pripravljeno za tkanje. Že prej smo uredili osnovo in sedaj imamo.tudi volek. Običajno tkemo 6o m dolge kose blaga na en osnovni v-alj pa nasnujemo do 16 košev.
Izdelano blago najprej izmerimo, preglodamo_in stehtamo. Pri pregledu ugotovimo vrsto in vzroke napak, ki so nastale pri tkanju. Manjkajoče niti v osnovi in_volku všijemo na posebnih mizah v oddelku izšivalnice. Tu tudi popravimo vze napake, ki se dajo popraviti.
Blago nato apretiramo. Prva faza oplemenitenja tkanin je pranje. Blago za moške obleke peremo šlrinsKo, to pa zaradi občutljive’ površine. Poleg širinskega_pranja poznamo s prainensko pranje, katerega se poslužujemo pri tkaninah, ki • niso toliko občutljive površine. Poipranju. fll.edi.-likonan^o in sušenje. Nato blago pregledujemo, vlažimo, strižemo, -j.-kamo, krčimo in dekatiramo. Z dekatiranjem se konča ponoopek oplemenitenja tkanin. Vendar pa tkanina še ni dobila dokončne oblike, kakršna je potrebna za prodajno mrežo.
Oplemeniteno blago na posebnih mizah pregledujejo za bo usposobljene delavke. Vsaka najmanjša napaka, ki se da odpraviti, se tu odpravi. Na tkanini tudi očistijo morebitne
madeže s čistilnimi sredstvi. Napake, ki se pa ne dajo odpraviti, pa pregledovalke označijo na robu tkanine.
Nato blago na merilnih mizah izmerijo, razrežejo na pogodbene prodajne dolžine, opremijo s obesnimilistki in vsak kos na začetku in koncu plombirajo.
Tako pripravljeno in opremljeno blago navijejo deščice, povežejo z vrvico, zavijejo in vskladiščijo.
PREJE IN SUKANCI
MIKANKA je precej groba in kosmata preja. Predemo Do^na predilnih strojih, ki se imenujejo selfaktorji, do najvišje številke 24 metrično, Za to prejo se uporabljajo tudi volneni odrezki in /odpadki ter .kratkovlaknati izčeski, dobljeni pri postopku česanja.
Č ES ANKA je gladka preja visokih številk iz nenako-drane volne, katere vlakna ležijo v predpreji vzporedno. Če-sanka ostrega otipa iz i!ševiot! dolgovlaknate volne se imenuje »seviot: preja. Česanka mehkejšega otipa pa je predena iz kakovostne merino volne.
PREJA. Pod nazivom preja razumem^ končni izdelek predilnice, torej enojno prejo, 'a preja je lahko levo ali desno navita, trdo ali mehko vita, kar pač zavisi od namena uporabe. Z raznosmerno vito prejo dosežemo v tkanini določen blfckt. Normalna smer vitja preje je deana.
PVOJENA PREJA. Enojno prejo pred sukanjem dvojimo. -Dvojenje imenujejo postopek, kjer prejo iz dveh ali več pre-dilniških ko'psov previjemo na eno cilindrično cevko paralel-n° drugo ob dnugi.
SUKANEC. Sukanje imenujemo postopek, pri katerem dvojen! preji damo določeno število zasukov. Z več ali manj 2asuki dosežemo trši ali mehkejši sukanec. Enako kot pri enojni preji, kjer ločimo- desno in levo vii;o prejo, ločimo tudi pri sukancih desno ali levo sukan sukanec. Normalno dve desno vite preje sukamo v levo. V tkalstvu rabimo trdo sukan sukanec, zato ga moramo pred uporabo pariti. S parenjem Preprečimo krotovičenje niti. Mehko sukan sukanec, ki je primeren za pletenine, imenujemo triko.
UN1 imenujemo prejo, pri kateri so vsa vlakna enot-Uo obarvana z eno barvo.
_ 27
MARENGO imenujemo prejo, kjer se pred predenjem orno obarvanemu vlaknu primeša do 5 ^ belili vlaken,
MELANGE(Melanž) imenujemo prejo, kjer svetlo obarvanim vlaknom primešamo temno barvane, vlakna.
JASPE (Žaspe) imenujemo prejo, ki jo dobimo, če na česalnih strojih pomešamo raznobarvne stenje.
VIGOREUX (Vigore) je česana volnena preja, ki jo dobimo tako, da česanec potiskamo.
PLAMVF....(P1 ame) je neenakomerno debela preja, katero dobimo tako, da se na tretjem mikalr'lku oddvajalni val; sunkovito premika, kar povzroča pri poznejšem predenju neenakomerno prejo.
CREPE (Krep) je močno vita ali močno sukana preja, ki jo uporabljamo za krep tkanine. Krep vezavo lahko izpopolnimo tako, da tkemo z enim levo in enim desno vitim vet -kora, enako snujemo tudi osnovo.
MOULINE(Muline) imenujemo sukanec, ki je sestavljen is dveh ali več raznobarvnih niti.
BOUCLE (Bukle) ali vozličasti sukanec je lahko ene ali večbarven. Izdelujemo ga na sukalnem stroju tako, da eno nit hitrqje dovajamo kot druge, kar povzroča zanke. Pozneje ga še sukamo v nasprotno smer. Tako dobimo zankasti in.vozličasti boucle sukanec.
ooOoo
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavkam iz tkalnice za podarjeni venec ob prerani smrti mojega očeta.
Žalujoča Fani Selan
STROKOVNA EKSKURZIJA V VARAŽDIN
V letošnjem letu je tovarniški center za izobraževan, j e začel po oddelkih organizirati poučne ekskurzije za člane kolektiva. Med prvimi je bil tudi oddelek apreture. Sedem članov tega oddelka si je ogledalo volnarsko industrijo v Varaždinu. Vodja te ekskurzije je bil tov. Branko Po— gelšek, udeleženci pa so bili: Franc Jenko, Anton Kacin,
Jože Rolih, Marija Ponikvar,- Joža Kolenc, Zali Meserko in Anica Zupan.
Bilo je 12. februarja. Izpred naše tovarne smo se že ob 5 uri zjutraj odpeljali po avtomobilski cesti proti Zagrebli. Tisto jutro je bilo oblačno. Rahlo so naletovale snežinke in ko smo se peljali po cesti Zagreb-Varaždin se je že začelo daniti. Opazovali smo ravna polja, revne kmečke hišice in gradnjo novih hiš ob tej cesti. Nekatere gradijo zelo razkošno, druge pa so skromne. Kmalu smo se ustavili na . parkirnem prostoru tekstilne tovarne HVarteks" Varaždin. Tovarna je velika, v njej je zaposlenih čez 76oo ljudi, ki se vozijo tudi iz daljne okolice s tovarniškimi avtobusi. Prišli smo do vratarja, kjer smo počakali nekaj minut in že sta nas sprejela vodja obrata apretura in njegov pomočnik. Sprejem je bil prisrčen. Ker smo si imeli namen ogledati le obrat apreture smo se takoj odpravili na ogled. Vodil nas je pomočnik šefa apreture, ker je bil šef nujno zadržan na seji. Po nekaj korakih smo bili že pred vhodnimi vrati v šivalnico surovega blaga. Prostor je bil velik, v njem je sedelo za mizami precej mladih delavk. Njihovo delo se v bistvu de razlikuje od našega. Vodja nam je povedal, da so v lanskem letu začeli izdelovati diolen, ker pa ni bilo zaželenega učinka, so opustili izdelavo diolen tkanine in se oprijeli teriler. tkanin. Povedal nam je, da tudi tkanine iz terilena niso dosegle zaželene ravni proizvodnje. Opazili smo, da vse sintetične tkanine najprej parijo, nato šele gredo v obdelavo. Povprašali smo, zakaj je to dobro. Vodja nam je odgovoril, da s parenjem dosežejo večjo vidljivost n pak, kar po naši presoji ni najbolje za vlakna. Ostala volnena blaga za plašče in obleke pa šivajo brez predhodnega parenja. Zanimiv je njihov popi& napak. Šivalke imajo posebne obrazce, na katerih so označene napake, ki jih popravljajo. Preddelavka jim napake premeri in Vpiše, nato pa izračuna zastoj po že obstoječih normativih za določeno napako. Naš vodič nam je povedal, da so šel j pred kratkim prešli na delo po učinku, to se pravi normo. V enem izmed kotov šivalnice smo opazili, kako ženske med dopoldanskim odmorom kegljajo. To se mi je zdelo čudno, zato sem vprašala in dobila odgovor, da delo ženske utruja najbolj med 5. in 7. uro svojega dela. To so ugotovili -z znanstvenimi raziskavami in odobrili polurni odmor, med katerim delajo razne telovadne vaje, ki ženske malo sproste, med njimi je tudi kegljanje. Z uvedbo tega odmora so zabeležili za 5 - 10 # večjo produktivnost.
- 2.9o -
Šli smo naprej v mokro apreturo. Videli smo pralne stroje različnih proizvodenj. Zelo so pohvalili italijanske sirinske pralne stroje, manj pa naše domače pramenske pralne stroje, ker konstrukcija ne ustreza, zato so nam jih odsvetovali. Tudi v mokri apreturi že delajo po normi. Videli smo tudi pralni stroj >:a suho'pranje s tetraklcr ogljikom, ki ga uporablja predvsem za komade, ki so zelo umazani in imajo Precej mastnih in drugih madežev. Pri tem suhem pranju pa izgubi blago na svoji kakovosti, kajti poškodujejo se njegova ylakna in tudi otip je lesen. Ogledali smo si tudi enak sušilni stroj kot ga imamo pri nas, samo da njihov doseže večjo proizvodne zmogljivost (2.500 m na uro). Poleg tega pa ima njihov sušilni stroj vgrajeno napravo za hlajenje blaga* tako ha izstopa iz stroja popolnoma hladno blago. Križni stroji so pri njih novejšega datuma in nekoliko manjši od naših. Delo v šivalnici pranega blaga pa se razlikuje od našega v tem, da Pri njih čistita en komad dve šivalki hkrati.
Nadalje smo si/ ogledali še pregled gotovega blaga, hubliranje in knjiženje komadov.
Po ogledu smo odšli v dvorano, ki jo imajo za razna Predavanja. Tu smo se pogovarjali o načinu samoupravljanja v delovni organizaciji. Povedali so nam, da so po vseh ekonomskih enotah formirani upravni odbori, delavski sveti, organizacije ZK, organizacije ZM in sindikata. Predstavniki teh °rganizacij pa tvorijo centralne organe upravljanja in centralne odbore posameznih organizacij.
Povedali so nam tudi, da imajo na svoji splošni kliniki kar štiri zdravnike splošne prakse, dva zobna zdravnika in ginekologa, ki so tu stalno zaposleni, Nato smo Prešli na razgovor o višini osebnih dohodkov. Videli smo, da njihovi osebni dohodki gibljejo v isti višini, kot se gibljejo pri nas. Zahvalili smo se zn prisrčne besede in jih Povabili, naj nam vrnejo obisk, da bi si na ta način lahko izmenjali svoje znanje in izkušnje. Uprava nas je lepo pogostila, pripravila nam je svečano kosilo. Tudi med kosilom orno razpravljali vse mogoče stvari. Nato so nas peljali na znano varaždinsko pokopališče, ki je eno izmed najlepših v bvropi. Tu., so nam pokazali grobnice in .grobove varaždinskih najbolj pomembnih ljudi, čas je hitro mineval in da1- se je nagnil proti večeru. Poslovili smo se in se ponovno zahva-iij.i za njihovo prisrčnost in gostoljubnost ter se odpeljali nazaj po cesti proti Zagrebu in Novemu mestu.
Anica Zupan
- 30 -
NAŠA KRONIKA
Poročili so se:
Matjašič Katica - poročena Hribljan, Kristina Žugelj in Daniel Starc.
Novoporočeneem želimo veliko sreče in zadovoljstva in najlepše čestitke!
#
Rodile so:
Anica Kocjan - deklico, Jožica Nemanič - dečka, Marija Pe-tninčič - deklico in Matilda Turk - dečka.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje je prišel:
Bruno Koprivnik.
Novemu članu našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Podjetje so zapustili:
Martina Gornik I., Julijana Lilek in Rudi Vraničar.
Dne 20.1.1965 je stanje zaposlenih 84o. Od tega 564 žensk in 27C noskih.
POPRAVEK
V prvi letošnji številki glasila :ie bilo pomotoma objavljeno, da je zaposlenih v podjetju 276 žensk in 566 moških. Pravilno je 566 žensk in 276 moških, kar s tem po-Pnavl jama.
00OO00