je# (oje o«: ilia® M 3, nai ■■(1$ vi* lili leto* jV»Jl to> ,03t»l‘ D'OV® prU»* lei i" gOi ■Čad5 ah f ik; afl< Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) ST. 35. (NEW ERA) Naša J, S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih drugih primesi, in kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION jgjfecond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1817, Authorise*'! March 15th, 1835 VOL. XV. — LETNIK XV. jpENE IN DRUGE! slovenske vesti Parku^, lP^rtik v Drenikovem Pa"priredl' aiBIiaišnr , septembra dve: rec št 14Q1. luštvi JSKJ, nam-! ŽedruštvolS6leŠk° P°SlUj0'! j? * ieljo 17 *in[e’ ^a,> bo v ne- ^jšn ?teTObra vršil Pik»ik: JSKj p' ga društva št. 154 ^ Ground Piknika: Key‘; * *0l”1> PaS^e^avs^'dom v Sha-^ra ohii ° I soboto 16. sep-tl,Ve 2 drm/1* 13'letnico otvo-aco zabavo. P ; * državiS“ društev JSKJ v; i^e*Jo 24,eSOti bo zborovala v S Minv,Se?embra V Chis- ! fŠi|°vCnrv,' )0rovanje se bo jiC0 p^elomoUbnity Buildhlg in f J»e. ‘o ob eni uri popol-hdera .. * r%(, Tnf” društev JSKJ v >alav ?in Wisconsin boj ^ ^ilwae?elj'° 1- oktobra v; » S^lbo ' ee’ Wis. Po zbo-1 ^boga. ZVajan zabavni pro- j gate vsebine. %no * 'to^a :y «° za soboto 7. j žensko dru" »n. ^Kj v Chisholmu, j S* * ^T°ve Dobe se i!,^ičič ;! Tfn °S'1asil sobrat i.l!i °hiisi arbert°na, pred-federacije dru- ji ^ * A ikvf^ se io ?a akl*tno vnetje! **»V Joh ni°ral 2()- avgusta j v1« ;4k,eri' <5hi"d™-! || K JSKJ v Helperju,j e ^ * 5? il\landidctta za mla- < H^Sia JSKJ Sta Se - tfl i*« J VnaselbiniBrad-}(| ijiaobcfc; R- Bichsel je 4 Fr? s c!!stim fan-■)i\i k. ■ ObiV... d‘'ustva št. 31 dovoijeni °d! v *e dn " Ure Popoldne in Hi (]°Sme ure zvečer, in % S%tu< L y ^ - ^r] p ’* Je dne 30. av-i>f'J k* ^ičic(Ul 'j’l'h Koleto, do- \l "C m0s'tuObč2ina Loka pri tfpj *e. ' Zapušča zeno Ka k VVl * 1^‘J w\h °®*« Pr, ■ mn; "•* -Ie na p°- Su ^tinj,- 0uda preminil! & W let. Slan 'il !>| 01Jojnik društva št. 31 JS- ;^rjCV »)Je,biI ro-ieri v va' Kostanjevici na ** k 116 zapušča ni- t' j ‘‘ikov. flsSlNif * >> obiska v Slo-; /Jt!lov *)letekli teden vr- 'š>hfiileveland Mr. m; ! ' to oba člana dru-1 Prav, £a., po-r«ane Evrope. r\~h * Vv.%e , „ ^li e'v , et°vne razsta- Bfc1 ^ PriiatPi°BiliAta Pri' r8 i v CIe' Oatje’ Mary Bradač in - na 2. strani) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 6th — SREDA, 6. SEPTEMBRA, 1939 BAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PROGLAS NEVTRALNOSTI Predsednik Roosevelt je v svojem nedeljskem govoru na radio izjavil, da bo Amerika z ozirom na konflikt v Evropi o-stala nevtralna in da bo administracija storila vse, kar je v njeni moči, da se ta dežela ne zaplete v vojno. Dne 5. septembra je bila formalno proglašena nevtralnost Zedinjenih držav. LETALA TU IN TAM Ob času, ko so nemški vojaški letalci začeli sipati bombe na poljska mesta, so se v Clevelandu, Ohio, vršile velike letalske tekme. Teh tekem so se udeležili najboljši civilni letalci iz vgeh Zedinjenih držav in za večjo atrakcijo so bila- navzoča tudi vojaška letala. Tisočglave množice gledalcev od blizu in daleč so se divile spretnosti in drznosti letalskih sokolov. Razpoloženje množic je bilo navdušeno in razigrano. Koliko lepši pomen ima letalstvo v Ameriki kot v Evropi! PREDSEDNIKOV APEL V zgodnjih jutranjih urah 1. septembra, ko se je zaznalo, da so se sovražnosti na poljsko-nemški meji že pričele, je predsednik Roosevelt naslovil apel na Nemčijo, Poljsko, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, da naj se dogovorno vzdržijo letalskih bombnih napadov na civilno prebivalstvo in na neutrjena mesta. Vse prizadete vlade je naprosil, naj mu odgovorijo, če so pripravljene njegov apel upoštevati, pod pogojem, da ga upoštevajo vse v sovražnosti zapletene države. PRIPRAVLJENOST Vlada Zedinjenih držav bo storila vse, da se dežela ne zaplete v evropsko' vojno, toda istočasno z veliko naglico izboljšuje svoje obrambne sile, da je kak nesrečen slučaj ne najde nepripravljene. Tekom dolge predvojne krize v Evropi je vlada v Washingtonu tudi ukrenila vse, kar je bilo mogoče, da vojna v Evropi ne bo preveč pretresla ameriških financ in ameriškega gospodarstva v splošnem. VETERANI IZVZETI Zaradi varčevanja pri izdatkih za odpomožna dela, katera vodi WPA, je bilo zadnje čase začasno ali za stalno odpuščenih mnogo delavcev. Za ameriške vojne veterane pa velja izjema; oni ne bodo odpuščeni, ali pa bodo dobili delo nazaj, če so bili odpuščeni, pod pogojem, da se morejo izkazati z vojaško odpustnico. VOZNIŠKE LICENCE V državi Ohio mora vsak avtomobilist imeti vozniško licence (driver’s licence) katero je treba obnoviti vsako leto 1. oktobra. Vozniško licenco za prihodnji termin je mogoče obnoviti od 5. septembra naprej, vse do 1. oktobra. V Clevelandu ja. v raznih delih mesta otvorjenih 35 registracijskih uradov. Vsak aplikant za novo licenco mora predložiti staro licenco, ako jo je imel. POTRDITEV POGODBE Nenapadalna pogodba, ki je bila nedavno podpisana med Nemčijo in Rusijo, je bila dne 31. avgusta po “vrhovnem sov-(Dalje na 2. strani) 'ori! v ne- 5 V A V1 J5 jin if $ ZA OBRAMSfflSVOBOGE i V naslednjem je v prostem i prevodu priobčen članek, ki ga j je za Foreign Language Information Service napisal Herbert H. Lehman, governer države ! New York. Načela državljanskih in ver-! skih svobod, ki so bila navdahnila in omogočila našo ameriško I demokracijo, so bila tekom zad-j njega stoletja sprejeta od malo-jne vseh narodov zapadne civilizacije. Izgledalo je, kot da je tradicijonalno naziranje Združenih držav postalo naziranje i vsake prosvetljene dežele. Ali svet je doživel bridko ra-I zočaranje. I Nov način vladanja z nasiljem je nadomestil stari način vladanja z razumom. Brezobzirne vojaške vlade so pritisnile svojo železno peto ne le na svoje lastne državljane, marveč tudi na sosedne narode, ki so se zaman zanašali na za-I upanje, da so stoletja civilizacije in človečanske kulture odpra-Ivila možnost takega počenja-inja. Osebne svobode, ki jih je | svet že smatral kot nekaj samo-j umevnega, so bile naenkrat izbrisane za stotine miljonov člo-jveških bitij. V mnogih krajih I sveta si ljudje več ne upajo reči in pisati, kar mislijo, moliti, kjerkoli hočejo, še celo citati ali poslušati vesti sedanjosti ali kulturne preteklosti. Kakorkoli različna naj bodo naša mnenja v tej deželi, je vendar gotovo, da vsak pravi Ame-rikanec odločno ne mara, da bi se take stvari dogajale tukaj pri nas. Odločna volja pa ni še vse. Naša neposredna naloga in odgovornost je, da uredimo svoje javne zadeve tako, da se take stvari ne morejo tukaj zgoditi. Za to nalogo in to odgovornost pa moramo zopet posvetiti same sebe, ne le v nadah in željah, marveč v dejanjih in neposrednih ciljih. Ako drugi narodi zavržejo svojo svobodo in se povrnejo v barbarizem in temo srednjega veka, je tem bolj potrebno, da mi držimo kvišku bakljo svobode, tako da drugi morejo videti njeno svetlobo. Ne smemo dovoliti razpora med našim ljudstvom, ako hočemo, da se demokracija ohrani. Sovraštvo poraja sovraštvo. Nestrpnost poraja nestrpnost. Zatiranje poedinca ali skupin ne-izbegljivo vede do zatiranja drugih poedincev in skupin. Kjerkoli je plemenska ali verska nesloga dvignila svojo grdo glavo, zadonel je mrtvaški zvon za človeške svobode. Ravno taka j vrsta nesloge in razpora je do-j vedla do diktatorstva v nekih inozemskih deželah, kjer so razne skupine, ki so iskale protivne interese in delovale v protivno smer, nudile rodovitna tla za one ,ki so iskali moč za sebe. Nihče ne more imeti polovičarske lojalnosti do te dežele. Veliki Amerikanec, Theodore Roosevelt, je zgovorno izrazil to resnico, ko je dejal: “Ne moremo imeti petdeset-odstotno lojalnosti v tej deželi. Ali je kdo Amerikanec in nič drugega, ali pa sploh ni Amerikanec. Sorodni smo po krvi ali potomstvu z večino narodov Evrope. Toda mi smo drugačni od vseh njih; mi smo nov in poseben narod.” Naš narod je nekaj več kot zemljepisna enota pod eno samo vlado. Naš narod je sestavljen od ljudi različnih pokolenj in mnogih veroizpovedanj, ali ujedinjeni smo po globoki ljubezni do svobode. Mi smo narod, (Dalje na 2. strani) j VOJNA V EVROPI ; Česar se je svet bal vsa zadnja leta, posebno pa vso drugo polovico letošnjega avgusta, se je zgodilo. Nemške čete so dne 1. septembra na več krajih napadle Poljsko in nemška vojaška letala so pričela metati bombe na poljska mesta. Vse kaže, da bo to vojna velikega obsega, proti kateri je bila krvava španska civilna vojna prava igrača. | Pred začetkom sovražnosti je nacijski vodja Albert Forster v Gdansku proglasil svobodno mesto Gdansk z okolico za del nemške države. Nemški parlament, ki itak nima nobene besede, je bil sklican k izrednemu f zasedanju in je potrdil pridružitev Gdanska k Nemčiji. Adolf Hitler je v polurnem govoru pred parlamentom naznanil, da I zdaj pride obračun s Poljsko in da se bo Nemčija borila na življenje in smrt. Dramatično je j tudi določil maršala Goeringa j za svojega naslednika, če bi se ! njemu kaj zgodilo. Formalne i vojne napovedi ni bilo, ker to ni več v modi. Vsa prizadevanja za ohranitev miru so bila brez uspeha, ker je Hitler stavil Pol j ski take pogoje, da jih ni mogla sprejeti. Zahteval je, da predfto bi se sploh mogli začeti kakšni razgovori za poravnavo spora, mora Poljska dovoliti, da se Gdansk pridruži Nemčiji in da mora Poljska Nemčiji odstopiti tudi poljsko Pomorse, ki ve. Poljsko z morjem in kje\ 90% poljskega prebivalstva. Šele po tej poljski kapitulaciji bi bil pripravljen se nadalje pogajati s Poljsko. Poljaki so videli, da jim Hitler pripravlja prav tako usodo, kakršna je zadela Češkoslovaško, in so sklenili, da se bodo branili do zadnjega moža. Anglija in Francija sta zagotovili Poljsko, da ji bosta pomagali, če bi bila napadena. Splošno mobilizacijo so odredile Poljska, Anglija in Francija. Nato sta Anglija in Franci ja pozvali Nemčijo, da naj do določene ure preneha s sovražnostmi napram Poljski in da naj odpokliče svoje vojaštvo s poljskega ozemlja, sicer se bosta Anglija in Francija od tistega trenutka smatrali v vojni z Nemčijo. Nemčija je poziv odklonila in v nedeljo 3. septembra sta Anglija in Francija naznanili, da se nahajata v vojni z Nemčijo. Med prvimi žrtvami te razširjene vojne je bil angleški potniški parnik Athenia, ki se je \ potopil blizu škotske obale. Na j parniku je bilo 1100 potnikov | in 300 mož posadke; v katastrofi je izgubilo življenje kakih 100 oseb, ostali potniki in mornarji so bili rešeni. Med potniki je bilo okrog 300 Američanov, drugi pa so bili Canadčani, ki so se vračali iz Evrope v Canada. Potop Athenie se pripisuje nemški podmornici, dasi Nemci to zanikajo. Na Poljskem beležijo Nemci nekaj uspehov, toda zdi se, da se Poljaki dobro držijo. Angleški letalci so že posegli v akcijo in so poškodovali dve nemški vojni ladji. Tudi francoske čete so zavzele svoje pozicije ih so prišle v kontakt z Nemci. Velikega obsega vojna v Evropi je v polnem zaletu. POSET BELE HIŠE Bela hiša v Washingtonu je bivališče vsakokratnega predsednika Zedinjenih držav. Hišna številka je: 1600 Pennsylvania Avenue. Bela hiša ni kakšno po? (Dalje na 6. strani) j SELITVE RAZNIH 00B i Preseljevanje iz kraja v kraj i je za ljudstva različnih rasnih in plemenskih skupin nekaj starega, tako rekoč samoumevne-jga. K preseljevanju so lj.udske i skupine ali pa posameznike silile gospodarske razmere ali pa j enostavno želja po izpremembi. ;Nomadska ljudstva se še danes selijo iz kraja v kraj s svojimi čredami ovac ali druge živine; selitev v teh primerih zahteva pomanjkanje paše za živino v | enem kraj u in obilica paše v drugem. Nekateiim posameznikom ipa je tako rekoč prirojeno, da j ne morejo dolgo strpeti v enem ; kraju. Prav za prav je nagnjenje človeštva za preseljevanje koristno, ker brez tega bi danes ne bili vsi kontinenti naše zemlje obljudeni. Zgodovinarji nam pravijo, da se je večina prednikov današnjega evropskega prebivalstva priselila iz Azije. Prejšnje prebivalstvo, če ga je kaj bilo, je na en ali drugi način izginilo v priseljencih. Slabe letine, politična in verska preganjanja in vojne poznejših časov so tudi povzročile preseljevanja večjih in manjših ljudskih skupin. Ko je bila odkrita Amerika, je v teku stoletij privabila milijone priseljencev iz starega sveta, posebno iz Evrope. To priseljevanje pa je bilo kljub svoji celotni ogromnosti omejeno tako rekoč na posameznike ali po-samezne družine. Velike in ko-ucor toliko kompaktne skupine raznih narodnosti so se priseljevale le zaradi kakih političnih ali verskih preganjanj ali zaradi močno poslabšanih gospodarskih razmer. Priseljevanje posameznikov na ameriški kontinent še vedno traja, usmerjeno pa je le bolj v Centralno in Južno Ameriko, ker Zedinjene države in Canada sta priseljevanje močno omejili. Balkan je poznal raznih vrst preseljevanje že od davnih časov. Novejša zgodovina beleži, da se je po avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine mnogo tamkajšnjih mohamedancev izselilo v Turčijo. Mnogo večje preseljevanje pa je na Balkanu povzročil zaključek svetovne vojne. Stotisoče Grkov je namreč ostalo v mejah Turčije in stotisoče Turkov v mejah Grške. Ta problem sta omenjeni državi sporazumno rešili na ta način, da so se stotisoči Grkov preselili iz Turčije na Grško, obratno pa stotisoči Turkov iz Grške v Turčijo. S tem je bilo seveda združenih mnogo težkoč in tudi tragedij ,toda zdi se, da je bil na ta način problem mešanega prebivalstva zadovoljivo rešen na obe strani. Zadnje čase prinaša ameriško časopisje vesti, da nameravata tudi Hitler in Mussolini na sličen način rešiti problem nemške manjšine v Italiji. V južnem delu Tirolske, ki je po svetovni vojni pripadel Italiji, živi kakega četrt milijona trdih Nemcev. Italijanska fašistična vlada jih skuša kar najhitreje poitalijančiti, pa ima pri tem še manj uspeha kakor pri Slovencih na Primorskem. Hitlerju to poitalijančevanje tirolskih Nemcev ni všeč, pa se je baje z Mussolinijem dogovoril za preselitev nemškega prebivalstva iz južnega dela Tirolske v Nemčijo oziroma v bivšo Avstrijo. Posestva Nemcev naj bi bila po primerni ceni odkupljena, nakar bi jih prevzeli Italijani. Nemška vlada bi šla na roke izseljencem, posebno v gospodarskih ozirih. Izselitev naj bi ne bila prisilna, (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV KONEC DIKTATURE Ameriški listi so pretekli teden prinesli iz Jugoslavije razveseljivo vest, da je s posebnim odlokom bila ukinjena diktatura, ki jo je leta 1929 vpeljal kralj Aleksander in ki je tudi še po njegovi tragični smrti tlačila deželo, dasi v nekoliko omiljeni obliki. Po poročilih je v Jugoslaviji spet zajamčena svoboda tiska in zborovanja, sedanja skupščina bo razpuščena in volitve za novo skupščino se bodo vršile na demokratični podlagi. SPORAZUM S HRVATI Skoro dve desetletji trajajoči nesporazum med Hrvati in Srbi v Jugoslaviji je bil v glavnem likvidiran. Regent princ Pavle je podpisal sporazum, ki je bil sklenjen med voditeljem Hrvatov, dr. Vladimirom Mačkom in premirjem Cvetkovičem, nakar je bila Cvetkoviču naročena sestava novega kabineta. V novem kabinetu bo dr. Maček podpre-mir, od ostalih ministrov pa bo 11 Srbov, 5 Hrvatov, en Slovenec in en musliman. Hrvatska bo dobila obširno samoupravo. Podrobnosti o reorganizaciji države še niso znane. POZOR PRED VOHUNI • “Narodna odbrana” v Sloveniji opozarja javnost, naj bo v teh resnih ČasiTTpozorna ha cfes lovanje raznih temnih elementov in plačanih vohunov. Med vohuni za tuje države so tudi domači ljudje, ki so za svoje izdajalsko delo plačani z denarjem, z raznimi koncesijami in zastopstvi, pa tudi z ničvrednimi odlikovanji in papirnatimi pohvalami. GLAVA V OGNJU V neki brivnici v Kranju se je 20-letnemu natakarju Milanu Humru pripetila nenavadna nesreča. Pri brivcu si je med drugim dal izprati glavo in si je pri tem brivčevem poslu prižgal cigareto. V mešanici za izpiranje las pa je bilo precej vnetljivih snovi in plamen od vžigalice je v hipu objel Humrovo glavo. Hudo opečenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. RAZBOJNIŠKA TOLPA Celjskem orožnikom se je posrečilo zaslediti in poloviti razbojniško tolpo, ki ima na vesti celo vrsto ropov in tatvin, pa tudi umore zakoncev Ocvirkovih v Medlogu pri Celju ter zakoncev Janševih v šeščah. Kolovodji teh zločinov sta bila neki Gre-benšek in žgank; med njunimi pomočniki je bila tudi neka ženska. USODA IZUMITELJA že leta 1937 je v uradu za varstvo industrijske lastnine prijavil svoj patent privatni uradnik Danilo Pavlovič iz Va-reša. Mož je izumil nov sistem železniških tirov, pri katerih se ne more tam, kjer se en del tirnice dotika drugega, dogoditi nobena nesreča. Toda strokovnjaki v jugoslovanskem patentnem uradu so toliko časa proučevali Pavlovičev izum, da ga je s sličnim izumom prehitel italijanski profesor Castarna v Milanu in si zagotovil patent. VAMPIRJI V ZAGREBU Na Hrvatskem in v Srbiji je med prostim ljudstvom še močno razširjena vera v zle duhove, ki jih imenujejo vampirje. Vam-(Dalje na 2. strani) VSAK P0W0JE V vseh časih so se na svetu pojavljali preroki v večjem ali manjšem številu. V vseh časih pa se je tudi večina prerokov motila in le manjšina je včasih zadela pravo. Sedanja kriza v Evropi je pridelek prerokov po* stotisočerila. Skoro vsi smo postali preroki in prerokujemo kaj bo in kako bo. In vsi bi storili prav, če bi si vzeli k srcu besede tistega učenjaka, ki je pri neki priliki dejal: “Vem le to, da nič ne vem!” ❖ V starih časih so preroke, katerih prerokovanja se niso uresničila ,prikrajšali za glavo ali pa so jim naložili težke denarne globe. Ako bi dandanes naša federalna vlada naložila samo po en dolar globe za vsako krivo prerokovanje, katero izustijo ameriški državljani, bi bil s temi globami v enem letu plačan ves naš narodni dolg. ❖ Ako smemo»verjeti poročilom iz Jugoslavije, so se vse tri veje jugoslovanskega naroda končno le sporazumele med seboj za rrtirno in bratsko sožitje. Ta poročila so toliko bolj razveseljiva, ker navajajo, da je v Jugoslaviji končno le ukinjena že precej obrabljena diktatura in je uvedeno spet ustavno življenje. Kaj lepšega že davno nismo slišali iz Jugoslavije niti iz Evrope sploh. * Km slovenske Američane, ki ljubimo našo svobodo nad vse, nas veseli zmaga demokracije kjer koli na svetu, še posebno pa nas .veseli vstajenje demokracije v Jugoslaviji, kateri želimo vse najboljše kot naši rodni materi. ❖ Morda je bila prav velika evropska kriza tista sila, ki je pripomogla k medsebojni spravi jugoslovanskih bratov. To bi dokazovalo, da nobena stvar ni tako slaba, da ne bi, imela kake dobre strani. * Ko je nedavno ameriški predsednik Roosevelt apeliral na italijanskega kralja Viktorja Emanuela, naj deluje za ohi-a-nitev miru v Evropi, se je kralj potom ameriškega poslanika v Italiji prisrčno zahvalil za do-tično.noto. Nedvomno ga je pogrela kot požirek dobre rakije. Saj je bil prepričan, da je že ves svet davno pozabil, da ima Italija sploh kakega kralja. Pa je prišel predsednik velike ameriške republike in mu spet priznal staro saržo. Mali kraljiček je gotovo zrastel za par palcev. 4 $ f Listi poročajo ,da so Slovaško zasedle nemške čete z izgovorom obrambe napram Poljski. S tem je dokončno pokopana tista “ner odvisnost,” katero je Hitler tako velikodušno “podaril” Slovakom, ko so mu pomagali raztrgati češkoslovaško. Nemce bi mogla zdaj iz Slovaške pregnati le vojaška sila in tiste Slovaki nimajo. Tako se kaznuje izdajstvo slovaških voditeljev, ki so bili vse drugo prej kot Slovani. ♦ V Mehiki sta se nedavno poročila 116 let stari ženin in 65 let stara nevesta. Dovoljenja staršev nista potrebovala, ker sta oba polnoletna. Pojavilo pa se je spet nerešeno vprašanje: Kdaj ljudje k pameti pridejo? * V Londonu se je sredi pasjih dni razšel eden vodilnih ženskih klubov, ki je imel taka stroga pravila, da se v kljubovih pro- (Dalje na 2, strani) , "NOVA DOBA" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 7ic letno; ta nečlana $1.50; za inozemstvo Si OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.78 per year; nonmembers $1.51 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O VOL. XV. NO. 3( POTREBA NEGOVANJA ■ •------ Vsak, ki ima vsaj nekoliko pojma o življenju rastlin ve, da je treba novo posajene rastline nekaj časa kolikoi toliko negovati. Ni dovolj, da se mlado rastlino posadi m odločeno mesto, potem pa prepusti usodi. Novo posajen« sadike cvetlic ali zelenjave je treba vsaj nekaj dni ne koliko ščititi pred premočnim soncem in jih zalivati. Po znaje jim je treba zemljo rahljati in jih čistiti plevela. Ti nega je potrebna nekaj dni do nekaj tednov. Novo po sa jena drevesa pa je treba negovati ne samo nekaj mese cev, ampak par let. Kdor enostavno posadi mlade rastline ene ali drugi vrste na določeno jim mesto, potem pa jih prepusti usodi ne bo imel z nasadi velikih uspehov. Morda bo rastlini uničila suša, morda jih bo zadušil plevel, morda jih bodi uničili mrčesi. Le redke med njimi bodo same premagali vre zapreke in^e razvile do popolnosti. To, kot že ome njeno, je znano vsakemu, ki ima vsaj nekoliko pojma < rastlinskem življenju, in je tukaj navedeno le kot primera Novo posajene rastline lahko v gotovem oziru pri merjamo novim članov naše organizacije na splošno, po s (bno pa novim članom mladinskega oddelka. Ni dovolj da smo v društvo vpisali večje ali manjše število novil rdadinskih članov, ampak moramo skrbeti, da ti član tudi ostanejo v društvu. To je posebno važno z oziron na mladinske člane, katerih starši oziroma starejši bratji rii sestre niso člani J. S. K. Jednote. Pri nekaterih dru fcitvih je navada, da tisti odrasli člani, ki so vpisali novi mladinske člane, smatrajo za svojo častno dolžnost, da si asesmenti teh mladih članov točno plačevanj. To navadm delajo na ta način, da sami te asesmente izkolektajo oi staršev in jih prinesejo društvenim tajnikonj. Ker so ases menti mladinskih članov nizki, jih je v mnogih primeril mogoče izkolektati za pol leta ali za celo leto naprej. N; ta način je kolektorjem kot društvenim tajnikom pri hranjeno mnogo dela. Ta sistem se je izborno obnesel pr nekaterih društvih, ki ga prakticirajo, in ni videti razlog; zakaj bi se ne obnesel pri vseh. Drugi način za obdržanje novih mladinskih člano' v društvih je s pomočjo Nove Dobe. Glavni odbor je do volil uredniku-upravniku Nove Dobe, da sme pošiljat po en iztis lista tedensko v vsako družino, kjer je vsaj ei član mladinskega oddelka. To velja za družine, kje starši ali .^tarejši bratje ali sestre mladinskega člana nisi člani naše Jednote in he prejemajo našega glasila. Poudariti je treba, da so v smislu pravil upravičen do prejemanja uradnega glasila le člani in članice od raslega oddelka..Mladinski člani ne plačujejo za glasili in niso upravičeni do njega. Toda v mnogih družinal imamo po več članov odraslega oddelka, ki so vsi upravi ceni do uradnega glasila, pa se zadovoljijo z dvema al tremi iztisi. Na ta način se morda prihrani nad tisoč iz tisov glasila. Te iztise imamo na razpolago, da oglašam« našo Jednoto in njeno poslovanje tudi v družinah, kje: nimamo odraslih Članov. Ta sistem, namreč pošiljanje Nove Dobe tistim mla dinskim članom, katerih starši oziroma starejši bratje ii sestre niso člani naše Jednote, je v rabi že več let, ii imamo dokaze, da se je mnogokje zelo dobro obnesel Glasilo svoje organizacije čitajo na ta način mladinsk člani, pa tudi nečlani družine, in to je dobra reklama zj organizacijo. Mladi člani se polagoma zavedajo, da spa dajo k dobri in močni organizaciji in želijo ostati v isti fstotako spoznajo starši, da spadajo njihovi otroci k dobr organizaciji, pa jih obdržijo v isti. Mnogi taki mladinsk' člani pozneje prestopijo v odrasli oddelek. Pa ne le to Tudi starši in drugi člani družine v več primerih vstopijc v našo Jednoto, ko so iz glasila spoznali, da je poštena in močna organizacija, ki pušča vsakemu njegovo prepriča rje in se briga samo za bratsko zavarovanje. Društveni tajniki, ki imajo v svojih društvih mladinske člane, v katerih družine iz prej navedenih razlogov ne prihaja Nova Doba, zamorejo, če hočejo, poslati uredniku-upravniku naslove takih mladinskih članov, in sicer po enega iz vsake družine, z navodilom, da se jim list pošilja. Naročijo naj list za take mladinske člane, za družine katerih sodijo, da bi se zanimale za naše glasilo in kjer bi bilo kaj upanja za uspešno reklamo. Vse to je prepuščeno razsodnosti društvenih tajnikov. Pri pošiljanju takih naslovov naj tudi pripomnijo, da so naslovi mladinskih članov, katerim naj $e pošilja glasilo. Vse drugo je potem skrb urednika-upravnika. Glavni odbor, društveni uradniki in uradnice ter vsi tisti člani in članice, ki so se trudili s pridobivanjem novih mladinskih članov v letošnji in v prejšnjih kampanjah, gotovo želijo, da ti novi člani ostanejo stalno v organizaciji. Vsled tega naj bi vsi prizadeti upoštevali gornja priporočila. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) štorih ni smel prikazati noben moški, tudi če bi bil sam kralj. Število članic pa je zadnje čase tako naglo padalo, da je bil raz-I pust neizogiben. To je logično, kajti dandanes so taki časi, da žensk absolutno ni mogoče do-! biti tja, kjer ni moških. ❖ | Pravijo, da ima avtomobil več kot 2,000 posameznih delov, ki so (sestavljeni iz 15,000 kosov. Ni čudno, da je nam plebejcem tako težko uganiti razne avtomo-| bilske bolezni in betežnosti. ❖ Na roki St. Lawrence so oni dan canadske oblasti ustavile | nemški tovorni parnik Koenigs-berg, ki je nameraval odpluti proti Nemčiji, predno je izkrcal neki canadski tvrdki namenjeni in že plačani tovor. To samo na sebi ni nič čudnega, izredno zanimivo pa je, da je parnik ustavila in aretirala skupina canad-skih jezdečih policistov. * V mestu Randolph, Kans., je neznani uzmovič vlomil v pisarno železniške postaje, kjer je pustil vse drugo v miru, samo nihalo velike stenske ure je odnesel. Ura je seveda prenehala meriti čas, kar pomeni, da je tat, v prenešenem pomenu, čas kradel. ' j * Nekateri sodobni pismouki so ■ tako natlačeno polni učenosti in ' nezmotljivosti, da takoj zrogo- vilijo, če kak plebejec tudi le v Šali zapiše neoporečno dejstvo, . katero jim ni všeč. Ako na primer zapišem vsakemu znano dejstvo, da do sedaj se svet še ni podrl, pismouki ne bodo vzeli na znanje te trditve kot nekaj zna-, nega in samoumevnega niti ji . ne bqdo pritrdili. Pač pa bodo kot razjarjeni petelini skočili ( na plot in zakokodajsali: “Fant ( se je prenaglil, če se svet še do danes ni podrl, se pa lahko zruši jutri ali pojutrišnjem ali drugi ( teden ali čez milijon let!” Pa ^ naj eden izmed nas, ki nismo pismouki, ugovarja takim ar- • gumentom! ! * 1 Kaj bomo mi plebejski pisa-či počeli, če ne bomo smeli beležiti niti neoporečnih dejstev pre-‘ teki osti! Prerokovati bodočnosti 1 pa ne moremo in ne maramo. To 1 spada v delokrog tistih pismoukov, ki so tako učeni, nezmotlji-1 vi in odlični, da se sami sebi odkrivajo ,kadar mislijo, da jih i nihče ne vidi. * i Na zadnjem pikniku našega i društva v Girardu, Ohio, mi je • vse ugajalo. Najbolj pa mi je i ugajal pikniški prostor sam, ki .1 je tako idealno skrit v idilični i dolinici, da bi ga bilo težko naj- ■ ti celo z aeroplanom. Giradskim piknikom se tam ni treba bati j niti vojne niti prohibicije. * S parmesečnega obiska v Jugoslaviji se je te dni vrnil v Cleveland rojak in sobrat August Kol lander, ki ima svoj urad zi prodajo parobrodnih listkov in za pošiljanje denarja v inozemstvo v S. N. Domu, Avtorju i te kolone je prinesel iz Jugoslavije za “odpustke” lepo knjižico Prešernovih poezij, par jugoslovanskih cigar, fanta in punco “iz cunj” v narodni noši in maj-| hen pipec mladinskega oddelka, ! ki je komaj dober palec visok, če se ga pokoncu postavi. Vse j navedene “odpustke” sem seveda sprejel z odličnim spoštova-i njem, toda najbolj sem vesel miniaturnega pipca. S tem se bom lahko branil pred sovražniki in kritiki. A. J. T. SELITVE RAZNIH DOB I (Nadaljevanje s 1. strani) toda vsak tirolski Nemec, ki je zdaj podanik Italije, naj bi imel '> v določenem roku priliko za izselitev. Ako pa se neče izseliti, j Ipotem pa naj se ne pritožuje! nad strožjim sistemom poitalijančevanja. Neki poljski list, ki komentira o tej zadevi, priporoča, naj bi se tudi problem Gdanska rešil na ta način. Gdansk je svobodno mesto, ki je kot tako potrebno Poljski za njeno gospodarsko življenje. V Gdansku živi kakih 400,000 Nemcev, v mejah Nemčije pa mnogo večje število Poljakov, in ti naj bi svoja mesta zamenjali: Nemci iz Gdanska naj bi se izselili v Nem-| čijo, Poljaki iz Nemčije pa v Gdansk. Ideja take zamenjave ni slaba, toda ni verjetno, da bi Hitler pristal v tako rešitev. On hoče imeti Gdansk in potem še dober kos Poljske, če ne vse. Zato tudi ne želi mirne rešitve problema. Hitler in Mussolini sta (vsaj na videz) debela prijatelja, zato je verjetno, da skušata rešiti vprašanje južnotirolskih Nemcev na kolikor toliko pošten i način. Napram Poljski in na-ipram Slovanom sploh pa Hitler nima takih obzirov. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Mrs. Genovefa Zupan, članici društva št. 137 JSKJ. ❖ V zadnji izdaji Nove Dobe so bili priobčeni slovenski kandidati za council mane v mestu ; Clevelandu, Ohio, in je bil pri i tem pomotoma en slovenski kandidat izpuščen. Da ne bo zamere, navajamo tem potom imena ! slovenskih kandidatov še enkrat: George Travnikar v 2. vardi; Edward L. Pucel v 10. vardi; Vatro J. Grill, John M. Novak, Edward J. Kovačič, Benno B. Leustig, Ralph R. Butala in William J, Kennick v 23. vardi; Max F. Traven v 28. vardi; Anton Vehovec, Joseph Poz-nik in Rudolph Lokar v 32 vardi. Primarne volitve se bodo vršile 3. oktobra. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) jetu” v Moskvi ratificirana. Zunanji minister V. M. Molotov je pri tisti priliki smatral za po-! trebno pojasniti javnosti, da je pogodba popolnoma v skladu s i smernico Rusije. Na 18. strankinem kongresu da je bilo spre-; jeto načelo: “Mi smo za mir in za okrepitev trgovinskih odno-šajev z vsemi deželami.” Poudaril je dalje, da se Rusija ne namerava vtikati v notranje razmere drugih držav, toda ne bo pripustila, da bi se druge države vtikale v ruske notranje zadeve. Koliko bo ta izjava držala v praksi, bo pokazala bodočnost. VOJNA MORNARICA Vojna mornarica Zedinjenih držav šteje 561 edinic, vse od velikih vojnih ladij, do križark, rušilcev, nosilcev letal, podmornic itd. Večina vojne mornari-! ce je koncentrirana na Pacifiku, del iste pa tudi na vodah Atlantika. H gori omenjenemu ! številu mornariških edinic, bo ! v kratkem dodanih še 16 novih j ladij, namreč ena težka in ena | lahka križarka, 9 rušilcev in 5 podmornic. VOJNA V AZIJI Medtem, ko o kakih večjih bojih med Kitajci in Japonci ni slišati, poroča iz Moskve agen-| eija Tass, da so ob meji Zuna-I nje Mongolije, ki je pod ruskim protektoratom, in državo Man-čukuo, ki je privesek Japonske, mongolsko-sovjetske čete “likvidirale” mančukuansko-japon-sko četo. Zmagovalci da so zaplenili nad sto topov in mnogo j drugega vojnega materiala. ITALIJA ZA PEČJO Italija dosedaj še ni posegla | v vojno pi strani Nemčije in1 vse kaže tako, da bo sploh ostala doma za pečjo in prepustila Hitlerju vojno slavo, pa naj bo taka ali taka. Vsaj za enkrat Mussoliniju vojna ne diši. Značilno je dalje, da je tudi Španija, prijateljica Italije in Nemčije, izjavila, da ostane v sedanjem evropskem konfliktu nevtralna. IZ JUGOSLAVIJE Sporazum med Hrvati in Srbi v Jugoslaviji je postavil de-i želo spet v demokratično vrsto. ! Proglašena je svoboda tiska in zborovanja in razpisane bodo volitve za novo skupščino na demokratični podlagi. Sestavljena i je nova vlada, 4v kateri je šest I hrvatskih ministrov. Ministrski l predsednik je ostal Dragiša Cvetkovič, podpredsednik pa je | postal hrvatski voditelj dr. Vladimir Maček. Minister za javna : dela je Slovenec Miha Krek. Za prvega bana avtonomne hrvatske države je bil imenovan in zaprisežen Ivan čubačič, ka-; terega je regent Pavle pri tisti j priliki odlikoval z redom jugoslovanske krone prvega razreda. Avtonomna Hrvatska vsebuje 26 in pol procenta skupnega jugoslovanskega ozemlja ter ima 28 in pol procenta skupnega jugoslovanskega prebivalstva. Natančna razdelitev dežele ! v avtonomne dele še ni znana. Poročano je le, da bodo avtonomne edinice imele skoro popolno notranjo samovlado, federalni vladi bodo pripadale le zunanje zadeve, vojska, pošta in slično. Zdi se, da bodo posamezne države Jugoslavije do Beograda v sličnih odnošajih .kot so posamezne države naše Unije napram Washingtonu. Po vsej deželi vlada zadovoljstvo in veselje, da je bil končno vendar rešen spor med jugo-. slovanskimi brati. Ves narod je prepričan, da je doseženi spo; . razum velikega pomena za trdnost države na zunaj. Ameriški listi so prinesli simpatične član-[ ke o tej spremembi v Jugoslaviji. Da smo tudi'ameriški Slovenci z iskrenim zadovoljstvom pozdravili preokret v Jugoslaviji, posebno z ozirom na spora-i zum med Hrvati in Srbi in z o-: žirom na odpravo zadnjih o-stankov diktature, se razume s samo ob sebi. Poroča se, da si Jugoslavi-, ja prizadeva organizirati novo balkansko zvezo, ki bi vključevala tudi Madžarsko in Rumun-sko. Taka zveza bi bila posebno v današnjih razmerah velikega pomena. ZA OBRAMBO SVOBODE (Nadaljevanje s 1. strani) ki ga je porodil velik ideal. Ta ideal se more ohraniti in se bo ohranil za nas in naše otroke in j otroke naših otrok le tedaj, ako 'ga čuvamo bojevito in brez po-I ravnave. Ta ideal je tako mogočen, da bi moral biti zarisan v srcu vsakega pravega Amerikanca. Ljudje so se žrtvovali in borili ter urpirali za načela državljanske in verske svobode. Mi, ki vsled njihovih žrtev sedaj uživamo blagoslove teh svobod, moramo pokazati prav toliko odloč-; nosti, prav toliko pripravnosti, j da se žrtvujemo za to, da se te j svobode ohranijo. I Nikaka oblika diktatorstva— komunistična, fašistična ali na-! zistična — ne more uspevati v i tej deželi, ako le mi kot narod | obvarujemo one državljanske, j verske in osebne svobode, ki jih nam naša oblika vlade zajam-ieuje in ki smo jih udejstvovali tekom vse naše zgodovine. Ako bi zanikale le eno izmed te pravic samo enemu izmed naših državljanov, bi to dosledno nas pritiralo v bedo despotičnih dežel v inozemstvu. Ena sama pre-kršitev naših svobod utegne odpreti vrata navalu nepravičnosti in zatiranja. Moramo se brez- *8BanBanm^^ n-rirn-cmOSSamSilBSB!^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerik ELY, MINNESOTA H GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: IBS Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, m Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, W* Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Colo. ne?#* Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., w land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. « htin* Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsm*1* Penna. clalr Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. . 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., CBVeJ Ohio. ,j9 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., J Illinois. i 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. pj. 1 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow LaDu^. GLAVNI POROTNI ODBOR: g. Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberi 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Cow 2. porotnik: FRANK MIKEC. Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. * uf. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrooM™*^ ■ Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio J “ ------------------------------------------------- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na jsj 11 denarne pošlljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in Pr“,h {uW| naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se P°sl“^ vrhovnega zdravnika. »*' 5 Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln izpr«®'*wj,£ »lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 623S St. Clair Ave., ; Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša 3“* jroJJ zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najllberalnejše P°“P“ iffl članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini ’ 1» ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega -fini pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnos. ' sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta ln ostanej T mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je Pr0®« ....^ Premoženje^ giiaža^ nad ^2,000,000.00. ^ Solventnost^ Jednote^ NAGRADE V GOTOVlN' ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGATj DINSKEGA ODDELKA DAJE J^.KJEDNOTA GOTOVINI. A Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so Pre deležni sledečih nagrad: * J za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, f za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $%•“ i za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4 " j za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, j za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, Za novopridobljene člane mladinskega oddelka P° ; ^ lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; Jk za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavoro I $2.00; JI za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavrt0 S $3.00. 0 jii Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so člane plačani trije mesečni asesmenti. ■ pogojno postavljati v bran proti • vsakemu načelu, naj ga nareku- ■ je večina ali manjšina, ki bi v ! najmanjši meri utegnilo oslabiti načela svobode, na katerih je bil ta narod ustanovljen. I ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV I (Nadaljevanje s 1. strani) pirji obmetavajo hiše s kamenjem ter preženejo prebivalce • iz njih. Mnogokrat pa se je že izkazalo, da so vlogo vampirjev spretno igrali vlomilci, ki so se s tatvinami okoristili na račun ljudske lahkovernosti. Zanimi- 1 • i • . vo je, da se vera v vampirje uveljavlja celo v velikih mestih. V Zagrebu, na primer, so policisti 9 dni in noči prežali na hišo v Gajevi ulici, katero so si izbrali vampirji ter jo obdelujejo s kamenjem. Policiji se dosedaj še ni posrečilo zasačiti nobenega vampirja. SLEPARIJE S KOZMETIKO Beograjska policija se ukvarja z veliko sleparsko afero, v katero so zapleteni voditelji in agenti kozmetičnega zavoda “In-tercosma,” ki je že dolgo časa delal veliko reklamo ter priporočal svojo centralo v Parizu, v kateri deluje odličen učenjak, ter svoje podružnice v Zagrebu in Beogradu. Zavod je ponujal plešastim moškim stoodstotno rast las ter povrnitev mladosti z nekimi hormonskimi preparati, ženam pa divno polt in grudi. Nedavno pa se je neki višji uradnik Narodne banke v Beogradu podal v Pariz, kjer je namestil velikega laboratorija in slavnega francoskega učenjaka našel v skromni sobici Zagrebčana Vilka Hegerja in njegovo ženo Antonijo. Ko se je mož vrnil domov, je naznanil vso reč poli-j > ciji. Dosedanja o(^alU(0'1 so dognala, da so la ^ poslali nad 600/^, ^ “čudodelnemu” Parl^.|0, vodu, ki ga sploh m ŽALOSTNI OST^ ■ V vrsto vsakovrstni] 120-letnic spada tu 1 ^ pošastno strašna re avstrijske monar ^ dročju vasi Bršaclif;1^ Vinkovci—Subotič3- d ,ščina je žalostna, ra' kor je bilo žalostni liko naselje v vojnih ^ je imenovalo “K. u-en-Spital in Bršadin-^ likem naselju so bil® ^ živalske žrtve n&jr‘1 j{< epidemij,- ljudstvo P^j jem zdravem sar)