teto XV. — 170
Določitev smotrov, ciljev in nalog -jamstvo za uspeh organov opravljanja in poslovne politike našega podjetja
Prve besede novoizvoljenega predsednika centralnega delavskega sveta Leopolda Ilovarja
ciji poslovne politike v določenem časovnem razdobju Ko pa so sprejeti, pomenijo poslovno-politične odločitve.
Odgovorni urednik Gradisovega vestnika me je ob izvolitvi zaprosil, da bi obrazložil moje poglede na probleme našega podjetja in na delo organov upravljanja v prihodnjem dveletnem obdobju.
Naloge organov upravljanja prav gotovo ne bodo lahke, saj se bodo morali odločati o reševanju neštetih problemov s področja tekoče, Razvojni plan še zlasti pa razvojne poslovne politike podjetja. Delo organov upravljanja bi bilo nedvomno učinkovitejše, če bi podjetje imelo jasno opredeljen smoter in določene cilje tekoče in razvojne politike podjetja, začenja novi predsednik CDS Leopold Ilovar.
Močno podjetje
Za podjetje je smoter jasno opre-. jen. Pri tem mislim na družbeni !n Podjetniški smoter Družbeni smo-,er Podjetja obstaja v tem, da so v tznern gospodarstvu temeljne orga-lzacije združenega dela, povezane v asem podjetju, najpomembnejša v^terialna osnova družbe, iz katere zyirajo tudi sredstva za njeno de-ovanje v obliki prispevkov, davkov n v drugih oblikah. Iz tega sledi, da la za družbo pomembna obstoj in razvoj močnih podjetij.
, .podjetniški smoter pa je v prido-tr»V6n* dejavnosti, ki naj zagotavlja bivu° Ustvarjanje dohodkov, tj. do-skih *z dohodka in iz amortizacij-, Sredstev, kar vse skupaj predam 1]a- Podjetniško akumulacijo, ki orna?3 enostavno in razširjeno re-njeem l° P°d.iet.ia - s tem tudi . obstoj in razvoj — ter delež delovni skupnosti in družbi.
samoupravnem podjetju, kot je nase, se smotru podjetja pridružuje se smoter delovne skupnosti, ki po-P1 eni obstoj in razvoj podjetja, na Katerega je delovna skupnost povezana in za katero pomeni Jeno neposredno
podjetje materialno osno-
Jrojnost trga, financ odnosov
t ? naše podjetje in tudi za pre-no večino drugih je značilno, da „ Pn izbiri in določanju ciljev, ki ^.Konkretizirajo v tekočih in raz-Jnih planih, še vedno izhaja iz g ®!ZVodnega koncepta, ki na dose-in a fi°Pnji razvoja, produktivnosti on.. elitve dela ne more zagotavljati analnih poslovnih rezultatov. Pro-tudi m ?ncePt bo nujno dopolniti Dri ,v našem podjetju in upoštevati lat ;lla. *n določanju ciljev postu-gujh° tr°.inosti trga. financ in člove-nosf ?nosov- Temu postulatu troj-dafi1. concePtov pa bomo, morali do-ko Se z«anost, kar vse skupaj lah-S(-0p^^menujemo s sistemskim pri-
P* izbiri in določanju ciljev bomo ‘norah upoštevati:
a) izhodiščne ^Jvarjanju
o prihodnjem v najbolj splošnem pomenu besede, k pridobivanju moči, prostora, časd in vpliva na druge in tudi k zagotovitvi sredstev, potrebnih za obvladanje zastavljenih nalog, torej kapitala in denarnega dela dobička kot enega od pridobitnih možnosti.
Pri tem pa ne mislim izključno samo na kapital, temveč tudi na po-množitev resursov, izboljšanje delovnih učinkov, povečanje produktivnosti, izboljšanje tržnega položaja našega podjetja, kar predstavlja poseben zelo pereč problem, razširjanje in intenziviranje razmerij s kupci — investitorji in dobavitelji osnovnih kritičnih materialov, učinkovitost vodstva in njegovega razvoja, storilnost delavcev in njihov odnos do podjetja, javna odgovornost in končno utrditev imena podjetja.
Intenzivno k novatorstvu
Temelj podjetja je odjemalec, v našem primeru investitor. Samo on daje zaposlitev in s tem ohranja obstoj podjetja. Če izhajamo iz tako opredeljenega pojma za obstoj podjetja, nujno sledi, da moramo intenzivno pristopiti k pospeševanju no-vatorstva, ki pomeni ponujati potrošniku — investitorjem vedno nekaj novega, bolj funkcionalnega in tako ohranjati in povečevati trg, in k marketingu, ki pomeni miselni sistemski pristop poslovanja podjetja s tržnega vidika.
Kot sem že omenil, imajo vse temeljne odločitve tekoče in razvojne poslovne politike, o katerih odločajo organi upravljanja, obliko planov, lahko pa predstavljajo tudi posebne odločitve. Osnutki planov predstavljajo variantne rešitve o konkretiza-
O razvojni poslovni politiki v našem podjetju skoraj ne bi mogel govoriti, ker se ta konkretizira v razvojnih planih podjetja. Razvojni plan, ki je sicer v izdelavi za razdobje od 1971 do 1975, še ni bil dan v obravnavo in potrditev organom samoupravljanja in zato tudi še ne more pomeniti poslovno-politične odločitve. Osnovni razlog, da še ni prišlo do sprejetja dolgoročnih in srednjeročnih planov, je prav gotovo v tem, da v naši ekonomski politiki in zakonodaji prihaja do prepdgčst-nih sprememb, kar učinkuje na ravnanje podjetja pri določanju ciljev
in sprejemanju odločitev. Dejstvo je, da planiranje,
zlasti
dolgoročno, ni možno, ali pa je zelo
oteženo, ker se ustvarjajo Spremembe, katerih ciljev, določenih s planom, ni možno uresničiti, ali pa zahtevajo neprestane dopolnitve. Sam Nadaljevanje na 3. strani
Letos v Velenju
Sindikalni odbor podjetja je poveril organizacijo XVIII. letnih športnih iger poslovni enoti Celje. Igre se bodo odvijale 10. junija v Velenju na športnih objektih ob jezeru, kjer bo tudi informacijska pisarna in zaključek iger.
Organizicijski odbor iger pod pokroviteljstvom direktorja PE Celje Alberta Praprotnika se je spoprijel že z vsemi potrebnimi nalogami v zvezi s tehnično izvedbo tekmovanja, kakor tudi z nastanitvijo in prehrano ekip.
Letošnji program tekmovanja obsega poleg že ustaljenih panog tj. namizni tenis, kegljanje, odbojka, streljanje, šah, balinanje in mali nogomet tudi rekreacijski program. V rekreacijskem programu bodo lahko nastopili tekmovalci iz tekmovalnega programa, kakor tudi vsi ostali udeleženci iger. Program bo obsegal naslednje discipline: tek 60 m, tek 400 m in met krogle ter pomerjanje spretnosti v mini golfu.
Udeleženci iger bodo imeli na razpolago tudi kegljišče, zaprt bazen in odprt olimpijski bazen.
Urnik tekmovanja bo obsegal v dopoldanskem delu tekmovalni program ekip, v popoldanskem delu pa tekmovanje posameznikov. Popoldan bo tudi organiziran ogled objektov termoelektrarne Šoštanj, katere je gradila PE Celje.
Svečani zaključek bo v restavraciji Jezero z objavo rezultatov in z zabavnim programom.
Organizator Vabi vse člane kolektiva, posebno pa športne navijače, da se udeležijo tekmovanja in s tem pripomorejo k vsestranskemu uspehu športnih iger.
Predsednik org. komiteja ŠI GRADISA Albin Brežnik
ki svet je razpravljal
Po volitvah, ki so bile za polovico članov delavskega sveta dne 26. aprila, se je delavski svet v novi zasedbi prvič sestal 11. maja. Ugotovil je najprej, kakšen je bil izhod volitev, in po poročilu verifikacijske komisije potrdil mandat na novo izvoljenim članom.
Letos je potekla mandatna doba predsedniku delavskega sveta ing. Saši Škulju. Zato je delavski svet izvolil za predsednika Leopolda Ilovarja, za namestnika pa Božidarja Lukača.
V nadaljevanju seje pod vodstvom novo izvoljenega predsednika je delavski svet potrdil razporeditev doseženih sredstev skladov po zaključnem računu za leto 1971. Predlog te razdelitve je izdelal odbor za načr-
tovanje in se sklada s programom in potrebami, ki se predvidevajo za letošnje leto, ko se bodo sredstva skla* dov podjetja črpata. Gre za sredstva za investicije, za obratna sredstva in za sredstva sklada skupne porabe.
Po obrazložitvi predloga in po obširni razpravi je delavski svet sprejel gospodarski načrt za leto 1972, in sicer za vrednost proizvodnje, delitev dohodka in skladov, plan ur in
cilje, namenjene in vzdrževanju osnov-
v -a Poslovnih pogojev, ki so podani '' rukturi našega podjetja;
do? Cille delovanja, ki v sprotnem n„„?gan.ju uresničujejo dejavnost. t.j. Poslovni proces;
učinkov oziroma rezultatov
entabilnost):
Brvi ■ končni cilji obstoja in razvoja n: !et.jo z že prej opredeljenim konč-, odjem ohranitve in krepitve gozdarske moči podjetja.
kor?13 ohranitev pa pomeni iti v n ak z drugimi, torej razvijati se dar? ^ar Pomeni v tržnem go s po-in S1VLI ludi srečanje s konkurenco Podjetniško tveganje. Pri tem se n zdi važno, da nas mora že sama s Zost zaostajanja za drugimi p obujati in prisiliti k razmišljanju
Vsaki dve leti se menja polovica članov centralnega delavskega sveta — S prve seje novega delavskega sveta
kadrovske zasedbe po kvalifikacijski sestavi, predračun režijskih stroškov in plan obračunskih enot v tujini.
Hkrati s sprejemom gospodarskega načrta je delavski svet sprejel merila za delitev dohodka na osebne dohodke in sklade, ki se ujemajo z merili, ki jih predpisuje samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu. Nadalje je sprejel prispevne stopnje za prenos stroškov režije podjetja ter določil tudi, da znaša planska vrednost startne točke za delitev osebnih dohodkov 1.— novi dinar, računano v čistem znesku za eno uro.
Da bi se uravnale višine osebnih dohodkov za posamezne.kvalifikacijske strukture delavcev skladno s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, je delavski svet naročil, da morajo organi upravljanja v enotah ob sprejemanju pravilnikov o nagrajevanju nad startnimi osnovami za učinke posameznikov upoštevati načelo, da bo višina izplačil za osebne dohodke odvisna tudi od uspeha enote oziroma podjetja kot celote Kadar enota ne dosega s planom predvidenih sredstev za osebne dohodke, je potrebno uravnavati višine izplačil delilnim črtam.
Zaradi določila republiškega zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj je delavski svet sklenil, da se odplačilna doba pri_ posojilih za individualno stanovanjsko gradnjo zniža od sedanjih 30 let na 25 let in z 2-odstotnimi obrestmi.
Hkrati je obravnaval tudi prošnjo enote v Celju, da sme enota prosilcem za stanovanjska posojila dati tudi letos posojila, ker jim lani niso mogli odobriti v polnem znesku .po našem pravilniku. Sedanje določilo 23. člena pravilnika o stanovanjski graditvi namreč predpisuje, da je mogoče posojilo odobriti stanovanjski enoti samo enkrat, čeprav bi prvič ne bito dano v najvišje dovoljenem znesku po pravilniku. Ker bi z izjemnim dovoljenjem kljub temu povzročili neskladnosti, je sklenil delavski svet, naj se izdela predlog spremembe našega pravilnika in gn bo delavski svet sprejel po obravnavi v rednem roku. določenem za sprejem splošnih aktov.
Nadaljevanje na 2. strani
p I 3E si . j S m s S
Mktuaino
TOZD in dislocirane poslovne enote
Strokovni izpili ne le za gradbince
Polagati naj bi jih tudi strojni in elektro tehniki, inženirji in diplomirani inženirji
Deseti sklep XIX. seje centralnega delavskega sveta z dne 24. 4. 1972 je bil, da mora UO centra za izobraževanje v roku dveh mesecev pripraviti program za strokovne izpite za strojne in elektro-strokovnjake. Pri vsakokratni spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov že nekaj let opažamo, da so strojni strokovnjaki v neenakem položaju glede na štartne osnove v primerjavi z gradbenimi strokovnjaki. Le-ti so morali imeti na nekaterih delovnih mestih strokovni izpit in pooblastilo in so zato dobili dodatek k štartni osnovi.
Ker za strojne strokovnjake ni bilo predpisanega strokovnega izpita in pooblastila, so bili le-ti s štartno osnovo vedno nižje od enakovrednega gradbenega strokovnjaka.
Pred leti smo hoteli to neenakost popraviti s tem, da smo priznali strojnim strokovnjakom 8-letno delovno prakso kot ekvivalent za strokovni izpit pri gradbenikih. To je bilo zgrešeno, ker je gradbenik moral delati v vsakem primeru strokovni izpit, če je hotel dobiti dodatek, strojnik pa je to dobil avtomatično.
Strokovni izpit pokaže, kakšno strokovno znanje si je prizadeti kandidat pridobil tekom let na konkretnem delovnem mestu.
Na osnovi strokovnega izpita in pod pogoji, ki jih predpisuje pravilnik, lahko izda podjetje pooblastilo, da kandidat samostojno vodi gradnje, jih nadzira ali opravlja investicijsko tehnično dokumentacijo, tj. projektira.
Za gradbenike je to urejeno. Izpite polagajo pri gospodarski zbornici, pooblastila izdaja podjetje.
Ker želimo, da bi bil naš tehnični kader na ustrezni strokovni ravni, bomo v glavnem za vsa delovna mesta, ki jih zasedajo tehniki, inženirji in diplomirani inženirji, zahtevali izpit. Za določena delovna mesta se zahteva tudi pooblastilo. Vse to ureja pravilnik o sistemizaciji.

Predsedstvo republiškega sveta sindikatov in sekretariat CK ZK Slovenije sta razpravljala o samoupravnem položaju delavcev v dislociranih enotah
Ker je bila tema razprave za naše razmere izredno pomembna, objavljamo nekatere misli, pripombe in predloge udeležencev:
Ze v začetku razprave je bila poudarjena misel, kako se kaže prizadevanje za uveljavljanje ustavnih dopolnil v dislociranih enotah navidezno protislovno. Gre za samostojnost teh enot, za večjo samoupravno samostojnost tam zaposlenih in za dosledno uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic, ne glede na morebitne trenutne objektivne težave s produkcijo, na trgu ipd., kar vse skupaj v bistvu krepi voljo za združevanje in skupno premagovanje težav v proizvodnji in prodaji. Izkušnje so nas že poučile, da so bili neurejeni odnosi med posameznimi enotami v isti delovni organizaciji skoraj vedno vzrok za njeno drobljenje. Z razdrobljenim gospodarstvom in tako produkcijo — ki je za nas zaenkrat še značilna — pa se le v izjemnih primerih lahko uspešno vključimo v vsesplošno delitev dela. Za velike naročnike, predvsem za tiste, ki zastopajo tuji trg, smo — kot na to mnogokrat opozarjajo naši gospodarstveniki — še premajhni, ne glede na to, da bi mogli prav s temi zmogljivostmi, ki jih imamo, združeni pomeniti veliko več. Končno ni treba še posebej ugotavljati, da je v tej današnji delitvi dela združevanje v svetovnem merilu zakonit proces, ki ga pač pri nas zamujamo.
Od tod druga splošna ugotovitev: Premalo se zavedamo tudi tega, da bodo z ustavnimi dopolnili dane možnosti za resnično samoupravno vplivanje na proces usklajevanja skupnih interesov delavcev v posameznih velikih integriranih celotah. S tem bomo prispevali k dejanski ekonomski trdnosti takih podjetij in socialni varnosti njihovih proizvajalcev. Prav to in urejeni samoupravni odnosi pa bodo pri ljudeh krepili občutek povezanosti in pripadnosti k delovni organizaciji. To pa je veliko, je pogoj za sproščanje tiste znane ustvarjalnosti naših ljudi, zaradi katere so cenjeni po vsem svetu kot zares dobri delavci. Zato ni naključna še ta splošna ugotovitev, da so naši ljudje o vsem tem, kakšne možnosti jim odpirajo — še več — ponujajo ustavne
spremembe, premalo obveščeni. Sicer ne bi bilo ponekod nesporazumov in zato pa še tu in tam odpor in potem njegova značilna spremljevalka počasnost in zavlačevanje. Spomnimo se, da je bilo podobno tudi s samoupravnimi sporazumi o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa danes — brez njih ne gre več.
In še skrajnost, da zaradi navedenega v nekaterih matičnih podjetjih — tako je bilo v razpravi izrečeno, kot opozorilo na tendence določenih posameznikov ali skupinic — niso za preveč samostojne enote. Jasno: gre za to, da bodo poslej imeli proizvajalci pač več besede pri samem odločanju o svojem delu. Praksa kaže, da se često s strani vodstev podjetij bolj ali manj prikrito uporabljajo metode, ki naj bi ljudi prisilile k molku in ki kolektive zastrašujejo z najrazličnejšimi predstavami, kako bi se ob večji samostojnosti vsi znašli brez dela. ker ne bi znali oziroma celo mogli pametno gospodariti z dohodkom, da enote nimajo osnovnih tehničnih, tehnoloških, ekonomskih, kadrovskih in drugih pogojev za samostojnejše samoupravno življenje, da se bodo povečali stroški za administracijo, da bo prišlo do neracionalne izrabe tehničnega kadra itd. S tem vsiljujejo misli, da bi ločene obrate kazalo opuščati, če ne more ostati pri starem. V resnici gre za nekaj povsem drugega: izmika se jim privilegij odločanja. Nič manj škodljiva pa ni morebitna tendenca za odcepitev v ločenih enotah ki ni utemeljena ne ekonomsko ne tehnološko in ne s kakimi drugimi argumenti, ki bi jo opravičevali. Tudi v teh primerih gre velikokrat za uveljavljanje koristi posameznikov ali ambicij določenih skupinic.
Dosedanji razvoj Slovenije je pravzaprav grajen na konceptu povezovanja in imamo zato že danes nekaj stotin teh tako imenovanih dislociranih enot, v katerih je zaposlenih že skoraj sto tisoč delavcev. Naši razvojni programi pa ta koncept pravilno podpirajo. Urejanje odnosov v teh organizacijah je potemtakem brezpogojno treba uskladiti z ustavo.
Po zgledu gradbenikov bodo tudi za strojne in elektro strokovnjake predpisani izpiti, določili bodo tudi delovna mesta, na katerih bo potrebno imeti pooblastilo, saj morajo tudi strojniki samostojno projektirati.
Ker gospodarska zbornica še ni uvedla strokovnih izpitov za strojnike, bo »Gradis« organiziral interne izpite, kakor je bilo to že nekoč urejeno za gradbenike. Program bo podoben gradbeniškemu. snov pa bo prirejena za strojnike.
Predlog, naj bi uvedli izpite za strojnike, je prišel iz naših enot in menimo, da je prav, ker na ta način nudimo vsem tehničnim kadrom enake pogoje.
Tehnični strokovnjaki si s položenim strokovnim izpitom razširijo strokovno znanje, zato bomo pri naslednji spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov skušali postaviti izpit kot stimulativen element in zato določiti pribitek k štartni osnovi in ne, kakor je sedaj, ko se — če izpita nimaš — odbija.
ing. DRAGOV AN SEVER
Nagrade, pohvale in žužke
Kako je z letošnjimi priznanji za prizadevnost in uspešnost na področju varstva pri delu
Na sejah odbora za varstvo pri delu, katere so se udeležili vsi predsedniki varnostnih komisij poslovnih enot podjetja, so med drugim razpravljali o predlogih za podelitev priznanj za prizadevnost in uspešnost na področju varstva za leto 1971.
DS podjetja je v letu 1969 sprejel začasna merila za ocenjevanje prizadevnosti in uspešnosti na področju varstva pri delu.
Namen ocenjevanja je, da se tistim članom kolektiva in poslovnim enotam, ki so s svojimi prizadevanji za razširjanje in izboljšanje varstva pri delu dosegli viden napredek, da posebno priznanje.
Do sedaj je bilo: v letu 1970 razdeljenih 31 denarnih nagrad, 77 značk in pohval — skupaj torej 108 delavcem. V letu 1969 ni bilo podeljenih priznanj. V letu 1968 je bilo razdeljenih 12 denarnih nagrad, 42 značk in pohval — skupaj torej 54 delavcem.
Postavljeno je bilo vprašanje, če pri pokazanih uspehih lahko pristopimo k nagrajevanju prizadevnosti in uspešnosti na področju varstva za leto 1971.
Po daljši razpravi je odbor sklenil, da je treba tudi za leto 1971 zbrati podatke za delavce, ki izpolnjujejo pogoje po začasnih merilih za ocenjevanje prizadevnosti in uspešnosti na področju varstva. Število predlaganih pa ne bi smelo presegati 2—3 % od števila zaposlenih.
Nagrade, pohvale in značke so skromna priznanja, vendar se s tem želi povečati interes neposredno prizadetih, da bi v čim večji meri upoštevali vse ukrepe in normative za varstvo pri delu, da bi bila s tem prepričana in izločena nevarnost za življenje in zdravje vseh, ki delajo na gradbiščih, v obratih ali delavnicah.
Vsaka hujša poškodba lahko povzroči invalidnost. Kljub temu pa zbuja skrb podatek, da se je v obdobju zadnjih deset let število delovnih invalidov v Jugoslaviji več kot podvojilo, saj se je povečalo od 228,000 na 841.000 ljudi, ki so postali invalidi zaradi nezgod ali preobremenjenosti pri delu.
Še večjo skrb zbuja podatek o starostni strukturj delovnih invalidov, saj je kar 57 % med njimi delavcev starih od 30 do 49 let. To pomeni, da je več kot 250.000 delovnih invalidov v delovno najbolj uspešnih letih. Ta armada ljudi ne proizvaja več in je zaradi premajhne delovne dobe primorana životariti z razmeroma nizkimi prejemki.
Zato je vsak prispevek k zmanjšanju števila delovnih poškodb zaželen in ga je potrebno spodbujati.
BOJAN BAMBIČ

Naša aava direktorja
Boris Vede je direktor projektivnega biroja v Ljubljani,
Vukašin Ačanski pa direktor projektivnega biroja v Mariboru
Pred kratkim je osrednji delavski svet imenoval dva nova direktorja, in sicer v biroju za projektiranje Gradis Ljubljana Borisa Vedeta, dipl. inž. arh., ter v biroju za projektiranje Gradis Maribor Vukašina Ačanskega, dipl. inž. arh. Oba sta priznana strokovnjaka, ki sta s svojim dosedanjim visoko strokovnim delom dokazala, da sta vredna zaupanja celotnega kolektiva. Ob prevzemu novih dolžnosti smo vsakemu postavili po dve vprašanji.
inž. Boris Vede
Ing. Boris Vede — prevzeli ste veliko odgovornost in dober kolektiv, ki je sposoben prevzeti vsako, še tako težko nalogo. Kakšno bo vaše delo v bodoče?
Naš biro s 37 zaposlenimi predstavlja danes s svojim kvalitetnim projektantskim kadrom uigran, homogen team. To je v veliki meri pripisati urejenim notranjim odnosom, ki so posledica doslednega spoštovanja samoupravnih načel. V veliki meri gre pri tem zasluga tudi dosedanjemu direktorju ing. Uršiču, ki je ta načela gojil in vnašal s svojo strokovnostjo v kolektiv vedno novih idej, ki so potem s skupnimi napori dale mnoge sistematske rešitve in ne samo neke meje zgolj projektantskega servisa v podjetju.
Projektivni biro Gradisa si je v svojem dolgoletnem obdobju zaradi res kvalitetno izdelanih projektov
pridobil velik sloves. Kako 'gledate na to in kakšne so vaše perspektive?
Ce bomo ob teh dosežkih in prizadevanjih hoteli biti v perspektivi še uspešnejši, bo potrebno naše načrtovanje programirati na daljša obdobja. Le kontinuiran študij in nenehno raziskovanje novih sodobnejših konstrukcij in metod dela bo rodilo v perspektivi pričakovane rezultate in našo konkurenčnost na vse bolj zahtevnem tržišču vseh vrst gradenj. Kreacija takšnega načina-dela bo zahtevala v bodoče še tesnejšo povezanost in sodelovanje biroja z vsemi dejavniki v podjetju. Za uspešno reševanje vseh nalog, ki stojijo pred nami. pa bomo morali v bodoče razširiti biro z nekaterimi dejavnostmi, nekatere pa še okrepiti. Zal danes glede na pomanjkanje prostora še nimamo teh p-ogojev, saj si del II. nadstropja v Kersnikovi 10 delimo z našo razvojno — organizacijsko službo, vendar upamo, da bo v krajši perspektivi urejeno tudi to vprašanje.
Ing. Vukašin Ačanski, v zadnjih letih je v Sloveniji, kakor tudi v Jugoslaviji opaziti intenzivnejšo gradnjo avtocest. Ali je ustanovitev Biroja za projektiranje Gradis Maribor povezano z gradnjo naših enot?
Da, glede na plan gradnje novih cest in objektov, ki ga je pripravil Cestni sklad SRS za obdobje do 1985. leta, se je pokazala potreba po močnejšem biroju za projektiranje objektov s področja nizkih gradenj. Zato je pred kratkim osnovana nova poslovna enota Gradisa — Biro za projektiranje Maribor.
Projektirali ste že vrsto lepih objektov. Naše bralce bo gotovo zanimalo, kaj so v bistvu osnovne naloge novoustanovljenega biroja?
Osnovne naloge tega biroja so: izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije za viadukte, mostove, podvoze, nadvoze ter vse ostale inženirske objekte, študije tehnoloških postopkov gradnje, sistemov montaže,
Delavski svet
Nadaljevanje s 1. strani
Predsednik razpisne komisije za razpis prostega delovnega mesta individualnega izvršilnega organa — direktorja biroja za projektiranje V Ljubljani je predložil sklep te komisije, da naj delavski svet izvoli za direktorja biroja ing. arh. Borisa Ye' deta. S tajnim glasovanjem je delavski svet ta predlog tudi potrdil.
Nadalje je zaradi zamenjave imenoval delavski svet Janeza Pirnata za upravnika v počitniškem domu v Ankaranu.
R. Z.
inž. Vukašin Ačanski
tipizacija gradnje, uvajanje novih načinov gradnje itd.
Sedaj pripravljamo glavne projekte na avtocesti Hoče-Levec.
Mi jim ob imenovanju na odgovorna mesta lahko samo iskreno čestitamo ter jim želimo na novih delovnih mestih obilo uspeha.
C.
Anton Petrovič	Janez Martinčič	Ivan Kos	Janez Trafela
inž. Franc Cegnar
inž. Alojz Kepic
Analize in predlogi morajo biti dobro pripravljeni
Ing. Franc Cegnar — Škofja Loka:
Kot član centralnega delavskega sveta se bom zavzemal za enotnost in monolitnost v Gradisovih vrstah, hkrati pa tudi za uveljavljanje Ustavnih amandmajev, kateri od nas zahtevajo več zavednosti, odgovor-Uosti in zainteresiranosti za samoupravljanje, istočasno pa nam dajejo V£čje možnosti za samoupravno dogovarjanje in soodločanje pri vseh Pomembnih odločitvah.
Za premišljeno soodločanje pri sprejemanju pomembnejših sklepov so zelo pomembni dobro pripravljeni Predlogi oziroma analize, ki naj bodo objektivne z poudarkom na bolj ®h manj pomembnejših podatkih, Jasne, neposredne in hitro doumlji-v°, za kar smatram, da so polno odgovorni odbori in komisije delavskega sveta ter strokovne službe na centrali podjetja.
Več odgovornosti ■n zaupanja v mlajše kadre
Ing. Alojz Kepic, Ljubljana: V
Prihodnji mandatni dobi bom do-stedno zagovarjal dosedanje pozitiv-Pe rezultate poslovanja podjetja, Da ° rast podjetja uspešna tudi v bo-oce, bo potrebno prenašati odgo-rl	in zaupanje na mlajše ka-
y e' za doseganje boljših rezultatov podjetju bomo morali povečati sodelovanje med enotami in s tem po-ecati homogenost podjetja. Dosled-
neje bo treba izvajati dogovore in pogodbe med enotami in obrati, kajti brez tega se bomo le težko držali postavljenih rokov, ki v večini primerov, niso dolgi. Da bi povečali produktivnost, bo treba še bolj zainteresirati vse člane kolektiva s tem, da bi se dejansko nagrajevalo po delu.
Manj papirnate vojske
Anton Petrovič, Celje: Sem bil in
bom vedno zagovornik vsega, kar je koristno za podjetje kot za našo poslovno enoto. Želel bi, da bi bile analize in poročila, ki jih prejemamo člani delavskega sveta, kratka in jedrnata ter napisana tako, da jih bi razumel vsak delavec. Zato manj papirnate vojske! Glede poslovanja pa menim, da morajo za vse veljati enake pravice in dolžnosti in tudi odgovornosti.
Predlagam, da za uspešnejše delo v operativi nabavimo še več drobne mehanizacije, sedanjo pa bolj varujemo.
Razprave na sejah
naj bodo kratke in jedrnate
Janez Martinčič — SPO Ljubljana:
Želim, da bi bile razprave na sejah CDS kratke, in. jedrnate ter da bi vedno potekale v duhu sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Več pozornosti bomo morali posvetiti tudi težki mehanizaciji ter bolj skrbeti za racionalno izkoriščanje strojev.
Perspektivo podjetaj vidim v dobrem gospodarjenju in tudi v medse-
bojnem sodelovanju na delovnem mestu tžr ne samo za konferenčno mizo. Še vedno velja pregovor: ->V slogi je moč.«
Zn a rije je treba stalno dopolnjevati
Ing. Ivan Hercog, Ravne na Koroškem: Kot član centralnega delav-
skega sveta želim zagovarjati take odločitve, ki bodo vodile k čim uspešnejšemu doseganju ekonomskih in družbenih ciljev Gradisa. Seveda •pa bom zagovarjal v CDS odločitve, s katerimi bo daljnosežneje zagotovljeno uspešno delo PE Ravne.
Ključ za izboljšanje uspeha celotnega podjetja je po mojem mnenju v večji izobrazbi članov našega ko-
lektiva. Pri tem ne mislim toliko na formalno izobrazbo, temveč na stalno željo po večjem znanju slehernega člana kolektiva, pri čemer bi pa naj podjetje našlo čim uspešnejše oblike organiziranega izobraževanja. Sicer pa mislim, da bo problem izobraževanja morala reševati celotna naša družba, če si hoče zagotoviti uspešnejši in hitrejši razvoj.
Več pozornosti raziskavi tržišča
Ivan Kos, Nizke gradnje Maribor:
Smo največje gradbeno podjetje v Sloveniji, rezultati poslovanja so dobri, vendar mislim, da se bomo morali v prihodnje bolj zavzeti za raziskavo tržišča, tako doma kot v-tujini, če hočemo, da bomo naše kapacitete polno zaposlili.
Več pozornosti bomo morali posvetiti tudi modernizaciji proizvodnje, mehanizaciji in medsebojnim odnosom Kot član CDS pa bom vedno aktivno sodeloval pri vseh vprašanjih, ki bodo v korist delavcev in podjetja.
Samoupravni dogovori se morajo spoštovati
Janez Trafela, GV Maribor: Zadnja leta je CDS sprejel vrsto gospodarskih ukrepov Cilj teh ukrepov je bil spodbuditi enote k čimboljšemu načrtovanju proizvodnje, boljšemu gospodarjenju in pravični delitvi osebnih dohodkov. Žal pa nismo v celoti uspeli. Zato bom kot član CDS zagovarjal stališča, da se samoupravni dogovori v celoti uresničijo in spoštujejo. Glede dela pa menim, da bodo morali naši vodilni napeti vse sile za izboljšanje angažiranosti podjetja, še posebno pa naše enote.
&XMnata&i&
Najprej vas spoštovani tovariši v domovini, najprisrčnejše pozdravljam!
Ponovno sem se odločil, da vam napišem nekaj vrstic, saj mi trenutki, ko vam pišem, hitreje minevajo. Lahko bi rekel, da sem bližje domovini. In prav to si v tem trenutku najbolj želim. Čeprav sem že nekaj let na delu v Nemčiji, me vedno bolj mika, da bi odšel domov. Pravega vzroka niti sam ne vem, toda prav gotovo je preveliko domotožje. Vse probleme, ki nastanejo, povezujem z njimi.
Tako se včasih jezim na upravo podjetja v Jugoslaviji, da ne skrbi dovolj za nas v tujini, po drugi strani pa si ne znam odgovoriti na vprašanje, kaj naj bi uprava podjetja napravila, da bi se to izboljšalo. Domotožja namreč ne more odpraviti nihče. Ne vem sicer, katera želja bo močnejša, toda dobro vem, da se bom kmalu odločil za vrnitev v domovino. Čeprav je enota kolektiva »Gradis«, ki dela tu v Nemčiji, dober kolektiv, mi le-ta ne more nuditi tistega, kar sem imel pri delu v domovini — notranjega zadovoljstva.
Toliko za danes. Mogoče se pred vrnitvijo še kaj oglasim s kakšnim tehtnejšim predlogom. Do takrat pa vsem članom delovnega kolektiva GRADIS prisrčne pozdrave z željo, da bi v pri-hodni e dosegali še večje uspehe kot do sedaj.	_ _
JGSIP LJUBICIC Frankfurt
Nadaljevanje s prve strani ® nadaljevanje s prve strani @ nadaljevanje s prve strani o nadaljevanje s prve si
Določitev
ekonomski sistem motivira tiste, ki f1® Planirajo in obratno kaznuje tiste, ki planirajo.
Na praktično realizacijo že določenega programa razvoja poslovne politike pa vplivajo še drugi činite-lji, od katerih so važnejši tile:
—	pogoji na (gradbenem) tržišču;
—	sredstva, s katerimi razpolaga podjetje za investicijske naložbe;
— strokovni kadri.
Poleg navedenih razlogov in čini-teljev, ki so za naše podjetje objektivno pogojeni, pa so pri neadekvatnem določanju ciljev prisotni tudi razlogi, ki so v celoti ali delno subjektivnega značaja.
Med subjektivne činitelje bi pri-štel zlasti kadre, ki se ne prilagajajo pogostnim spremembam v pogojih gospodarjenja in tržnim zahtevam in neustrezno medsebojno sodelovanje posameznikov in poslovnih enot, kar bistveno vpliva na oblikovanje in določitev smeri razvoja.
Le alternativni predlogi
Navedene, ugotovitve se da. v marsičem dopolniti in tudi ovreči z antitezo. Moj. namen or bil podati kritično oceno podjetja v pozitivnem ali negativnem smislu Želel sem le podati moje lastne poglede na stanje in nekatere možnosti za pristop k reševanju problemov v podjetju, zlasti problemov razvojne poslovne politike. Nakazal sem upravičeno zahtevo organov upravljanja, da se jim predlagajo variantne rešitve. Če je podana organom upravljanja le ena varianta, se v bistvu nimajo možnosti o čem odločati. Pri razvojni poslovni politiki, katere bistveni sestavni del je politika investicij, je nujno zahtevati utemeljitve z ekonomskim izračunom, tj. stopnja donosa, preračunana na sedanjo vrednost.
Vpogled v celoto in dele
Analiza poslovanja podjetja mora dati večji poudarek kazalcem rentabilnosti ne samo za podjetje kot celoto, temveč ločeno po poslovnih enotah. Analiza poslovanja podjetja
»Gradisov vestnik«, izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — izhaja mesečno
mora omogočiti organom upravljanja, zlasti pa nosilcem osnovnih funkcij v podjetju, vpogled po delih celote, ker le tako se organi upravljanja lahko zavestno in odgovorno odločajo o predlaganih rešitvah.
Recesija?
V sedanji fazi hitrega razvoja tehnologije proizvodnje se od našega podjetja nujno zahteva oblikovanje take razvojne politike, ki bo vključevala sodobni trojni postulat: trg
finance — človeški odnosi in dodatno še koncept znanosti, ki bo omogočala doseganje optimalnih poslovnih rezultatov. Hkrati pa se, konkretno za gradbeništvo, perspektivno obeta določena recesija, ki bo vsekakor rezultat sedanjih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Zaradi tega je nujno, da se pri določanju ciljev in nalog podjetja združijo vsi progresivni elementi notranjega in zunajega karakterja, ki bi omogočali nadaljnjo kvantitativno rast in kvalitetni razvoj podjetja.
ODGOVORNOST ZARADI NASTALE ŠKODE
V ZVEZI Z DELOM IN NA DELU
Kadar je med delom ali v zvezi z delom nastala škoda, moramo izpolniti določene naloge in ugotoviti dejstva ter sestaviti zapisnik zaradi povrnitve škode.
Delavec odgovarja za materialno škodo, ki jo je namerno ali iz grobe malomarnosti povzročil na delu ali v zvezi z delom.
Delovna organizacija odgovarja za vsako škodo tako materialno kakor tudi nematerialno (bolečine, strah in pod.) ne glede na stopnjo krivde, to je, tudi če je nastala zaradi običajne nepazljivosti.
Delavcu je potrebno vedno krivdo dokazati, medtem ko se za delovno organizacijo zahteva, da dokaže, kako ni kriva
Delavec odgovarja samo po načelu krivde, delovna organizacija pa odgovarja v določenih primerih tudi po načelu vzročnosti (zato. ker ima nevarne predmete: npr. motorno vozilo, razni stroji, dvigala itd.).
Ko nastane med delom ali v zvezi z delom škoda, je potrebno ukreniti tole:
Ugotoviti nastanek škode in okoliščine, pod katerimi je škoda nastala, višino škode in kdo jo je povzročil.
Navedena dejstva ugotavlja po našem pravilniku o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti komisija v smislu 47. člena prej omenjenega pravilnika. Pri tem je potrebno postopati tako, kot je z omenjenim pravilnikom predvideno v njegovem 46. do 51, členu.
Vrednost škode se ocenjuje po ceniku oziroma po tržni vrednosti v čagu nastanka škode. Znesek nematerialne škode (strah, bolečine in dr.) praviloma ocenjuje sodišče ali pa se stranki sporazumeta.
Ce je povzročil delavec škodo na delu ali v zvezi z delom delovni organizaciji ali drugi osebi, ga je treba pozvati kot povzročitelja škode, da to škodo plača. Ako delavec noče plačati škode, mu sme delovna organizacija prisilno odtegniti znesek škode po pravnomočni sodbi sodišča.
Delovna organizacija lahko delavca na zahtevo oprosti plačila škode v celoti ali delno, če je dokazano, da ni napravil škode namenoma ali zaradi velike nepazljivosti.
ličimo se nemški
WIR LERNEN DEUTSCH 36. Lektion
Prapositionen mit dem Genitiv (predlogi z drugim sklonom)
WAHREND — (med, po) bedeutet: etwas geschieht gleichzeitig, es dauert innerhalb einer Zeit an:
VVahrend des Winters schliessen die meisten Kurorte. Wahrend des Gevvitters ist niemand gern draussen. VVahrend des Krieges. tvahrend des Sommers, vvahrend der Ernte, vvahrend des Urlaubs, wiihrend der Ferien.
VVegcn — (zaradi) bezeichnet den Grund, die Ursache. Wegen kanu auch nachgestellt werden:
Wegen des Todesfalles, wegen des Umbaues ist das Geschaft ge-schlossen, Wegen der Ueberschwemmung ist der Eisenbahnverkehr gestort, Der Študent bat vvegen der Krankheit, wegen seines Urlaubs viel versaumt. Die Eltern sind ihrer Kinder vvegen (her ist die Pra-position nachgestellt — zapostavljen). VVegen vvird gern bei den per-sonlichen Fiirvvortern (pri osebnih zaimkih) nachgestellt:
Wir sagen:
vvegen meiner oder meinetvvegen vvegen deiner oder deinetvvegen vvegen seiner oder seinetvvegen vvegen ihrer oder ihretvvegen vvegen unser oder unsretvvegen vvegen euer oder euretvvegen vvegen ihrer oder ihretvvegen
ST ATT — ANSTATT (namesto) bezeichnet die Stellvertretung: Anstatt des Bruders kam die Schvvester. Statt der Apparate, die ge-stohlen vvaren, befanden sich Steine in der Kiste. Anstatt deiner vverde ich die Arbeit machen.
TROTZ — (kljub, navzlic) bezeichnet den Winderstand, den Ge-gensatz: Trotz seiner Krankheit, trotz schlechter Vorbereitung, trotz seiner Faulheit meldete sich der Študent zur Priifung. Trotz seines Widerstandes vvurde der Verbrecher verhaftet. Trotz seiner vveissen Haare ist er noch nicht 50 Jahre alt. Trotz seines hohen Alters ging der Forster taglich durch den VVald.
OBERHALB - UNTERHALB (nad - pod) bedeutet in der oberen oder unteren Halfte eines Raumes:
Der Weg fiihrt oberhalb der Kirche, der Post, des Gasthauses nach rechts in den VVald. Oberhalb des grossen Felsens ist ein schoner Aussichtspunkt Unterhalb Wiens (Dunaja) vvendet sich die Donau nach Siiden.
INNERHALB - AUSSERHALB (znotraj, v - zunaj) bedeutet: etvvas ist eingeschlcssen oder nicht eingeschlossen. Innerhalb vvird auch zeitlich gebraucht (vvahrend) — (se rabi tudi časovno: v, med) Innerhalb der Stadtmauern vvar im Mittelalter die Sicherheit ebenso gross vvie die Unsicherheit ausserhalb der Mauern. Innerhalb Berlins findet man nur noch vvenige alte Bauten. Viele Stadte innerhalb Stid-und VVestdeutschland erinnern an die Zeit der Romer. Ich habe einen grossen Teil meines Lebens ausserhalb Ljubljanas verbracht. Innerhalb eines Jahres (časovna raba — tekom enega leta) hat er zvveimal die Priifung nicht bestanden.
Uebungen: Setzen Sie die Praposition mit dem Genitiv ein:
1. (Auf dieser Seite) des Flusses ist ein schoner Weg, (auf der anderen Seite) des VVassers ist der VVald so dicht, dass man dort nicht gehen kann. 2. (Ueber) dem VVald sind vveite Bergvviesen, (tiefer als) dieser VVald sind VVeinberge und Obstgarten. 3. (Im) Festungsgebiet in das Photografieren verboten. 4. — Taschenuhren tragen jetzt die meisten Lente Armbanduhren. 5. VVarum kommt der Študent nicht in die Universitiit? (Krankheit, Todesfall in der Familie, Urlaub). 6. — das vergangene Jahr bin ich jede VVoche im Theater gevvesen, — das jetzige erst zvvfeimal. 7. — das schlechte VVetter feierten die Bauern das Erntefest im Saal. 8. — Atlantischer Ozean liegt Amerika, — Mittellandisches Meer liegt Afrika, — beide Meere liegt Europa.
UEBUNGEN: Mein Vetter vvar in den letzten Jahr en — sein ge-sundes Aussehen recht krank. 2. Der Afrikaforscher fand bei den Negern — VViderstand und grosse Feindschaft nur Hilfe und Freund-lichkeit. 3. In diesem Jahr hatten vvir — Sommer viel Regen und feuchtes VVetter, — VVinter viel Schnee aud Kalte. 4. Die siidliche Halbkugel liegt, — die nordliche — Aequator. 5. Der Študent bestand die Priifung — seine Jugend, lange Krankheit und kurze Vorbereitung. 6. — seine Familie, seine Heimatstadt, sein Vaterland ftihlt sich kein Mensch so sicher und ruhig vvie — diese Gemeinschaften. 7. Die schonsten Aussiehtpunkte fiir diese Berglandschaft befinden sich — und — VVasserfall.
Med malico na gradbišču v Pesjem pri Velenju
I Uveljavljanje učinkovite vloge I organizacije ZK Gradis Maribor
V skladu s sklepi komiteja MK se je tudi organizacija ZK Gradis Maribor aktivno vključila v razpravo o uveljavljanju učinkovite vloge komunistov pri nadaljnjem utrjevanju našega družbenega sistema. Ena od glavnih smeri za doseganje tega cilja je najaktivnejše delovanje komunistov tako v organizaciji kot zunaj nje. Vendar samo njihova aktivnost ne zadostuje, če ta ne bo vidna tudi zunaj organizacije in bodo s to aktivnostjo čutili prav vsi delovni ljudje v delovni organizaciji in jo tudi ocenjevali. Na podlagi takega najširšega ocenjevanja pa naj bi tudi organizacija usmerjala svoje delo tako, da bi pri tem omogočala doseganje temeljnih socialističnih ciljev naše družbe.
@ Pri obveščanju naj vodilno vlogo odigra Gradisov vestnik
Pri obveščanju delavskega razreda o delovanju ZK pa naj bi lahko precej pomagal Gradisov vestnik. Moram reči, da temu posveča časopis premalo pozornosti.
Kot sem uvodoma poudaril, je središče naših prizadevanj v tem trenutku zagotavljanje učinkovite vloge organizacije ZK Gradis Maribor. Vodstvo organizacije je sprejelo že tudi nekaj bolj konkretnih sklepov, kot smo tega bili vajeni v zadnjem času in tudi nadzorujemo izvajanja sklepov in stališč. Predvsem naj bi nam glavno in osnovno vodilo pri našem delu bili interesi delavskega razreda. Moramo dokončno pojasniti dilemo, ali organizacija ZK deluje v interesu delavskega razreda, ali pa pri svojem delu samo zastopa delavski razred in pri tem zanemarja pravo mišljenje delavskega razreda o določeni problematiki.
© Interesi delavskega razreda zaostajajo
Moram se namreč popolnoma strinjati z ugotovitvijo, da v našem gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem, skratka na vseh področjih družbenega življenja vse preveč prevladuje profesionalni odnos, ko je primeren samo materialni interes posameznika, ki se postavlja nad vse družbene interese najširšega značaja. Pri tem so pa interesi delavskega razreda velikokrat zelo v ozadju.
1.	neposrednimi proizvajalci in tako imenovanimi uslužbenci,
2.	med' nižjimi in višjimi kvalifikacijskimi strukturami obeh skupin.
To nam je predočil takšen račun
Staro:			
NK	osnova	4,40	
	5 % povprečna ocena	0,22	4,62
VIS	osnova	10,45	
	5 °/o povprečna ocena Razmerje 1:3,6	0,52	10,97
VS	osnova	16,19	
	5 °/o povprečna ocena	0,80	16,99
Novo:			
NK	osnova	4,58	
	12 °/o povprečna ocena	0,55	5,13
VIS	osnova	10,99	
	12 °/o povprečna ocena razmerje 1:2,39	1,32	12,31
VS	osnova	17,00	
	12 °/o povprečna ocena razmerje 1:3,9	2,04	19,04
© Preveč poudarka sistemizaciji delovnih mest
Pri tem so v razpravah, ki so sicer bile, preveč " poudarka dajali sistemizaciji delovnih mest in urejanja osnov za posamezna delovna mesta, pri čemer ne smemo pozabiti, da so mnogi posamezna delovna mesta ocenjevali na osnovi ljudi, zaposlenih na teh mestih in ne na osnovi tega, kakšno angažiranost in kakšno strokovno usposobljenost takšno delovno mesto zahteva od zaposlenega. Pri tem pa smo popolnoma zanemarili doseganje ugodnejšega razmerja med omenjenim* kvalifikacijskimi strukturami. Prav doseganje čim ugodnejšega razmerja je pa tudi osnovni cilj razprav in tudi smisel sprejetih stališč določenih političnih forumov, ki pa so ob teh razpravah verjetno tudi hodili okrog vroče kaše in pri urejanju zadev, za katere so sicer smatrali, da so urejanja potrebne, niso nakazali tudi konkretnih rešitev.
geschehen — zgoditi se gleichzeitig — istočasno dauern — trajati r Kurort — zdravilišče s Gewitter — nevihta e Ernte — žetev r Grund — vzrok e Ursache — vzrok r Todesfall — smrtni primer nachstellen — zapostavljati r Umbu — prezidava e Ueberschwemmung — poplava, povodenj
r Eisenbhnverkehr — železniški promet
storen — motiti versaumen — zamuditi e Stellvertretung — nadomeščanje
r VViderstand — upor, odpor r Gegensatz — nasprotje e Vorbereitung — priprava r Verbrecher — zločinec verhaften — prijeti, zapreti r Forster — gozdar r Aussichtspunkt — razgledna točka
e Hohle — jama, votlina sich wenden — obrniti se e Stadtmauern — mestno zidovje
VVorter — besede
s Mittelalter — srednji vek
e Sicherheit — varnost sich fiihlen — počutiti se e Unsicherheit — nesigurnost r Bau — stavba, zgradba erinnern — spominjati verbringen — prebiti, preživeti e Priifung bestehen — napraviti izpit
dicht — gost
e Bergvviese — gorski travnik r VVeinberg — vinograd r Obstgarten — sadovnjak s Festungsgebiet — ozemlje utrdbe
e Armbanduhr — ročna ura s Erntefest — dožetki r Saal — dvorana s Mitteilandische Meer — Sredozemsko morje s Aussehen — videz r Forscher — raziskovalec r Neger — zamorec e Freundlichkeit — prijaznost e Halbkugel — polkrogla e Vorbereitung — priprava e Gemeinschaft — skupnost r VVasserfal — vodopad, slap e Berglandschaft — gorska pokrajina
J
Seveda moram biti tudi tu realen in priznati, da je tudi interes delavskega razreda ta, da si zagotovi čimboljšo materialno osnovo, vendar je eden osnovnih interesov, da si zagotovi tudi enakopravne in samoupravne možnosti in pogoje za zagotavljanje te materialne osnove, na kateri naj bi vsak snoval svoje zasebno življenje.
© V borbi za zbližanje umskega in fizičnega dela
Osnovni vprašanji, na katera bi ob takšnem razmišljanju morali najti ali vsaj nakazati, kakšen naj bi bil odgovor, sta dve.
1.	pogoji v katerih delata obe skupini — fizičnih in umskih delavcev,
2.	vrednotenje dela enih in drugih.
Pri tem se ponujata dva zelo poenostavljena odgovora, ki pa za delavski razred veljata kot realna in prava.
1.	Neposredni proizvajalci delajo v neprimerno težjih pogojih tako fizično kot v zdravju škodljivem okolju, medtem ko je mnogokrat delo nekaterih umskih delavcev izrazito rutinsko, a se takšno njihovo delo neprimerno bolj vrednoti kot delo fizičnih delavcev.
2.	Ne vem, kdo in na kašni osnovi je dal takšen sistem vrednotenja dela obeh skupin. Vendar mislim, da so to rezultat akcij samoupravnih organov, ki so jih v večini primerov sestavljali umski delavci, in to tisti, ki so navadno imeli v podjetju tudi vodilne in vodstvene funkcije. Delavski razred je pri tem bil premalo zastopan, da bi se lahko enakopravneje vključil v borbo za doseganje ugodnejših razmerij v vrednotenju fizičnega in umskega dela.
Mislim, da je vprašanje vrednotenja dela fizičnih in umskih delavcev bilo aktualno prav v sedanjem času, ko smo razpravljali o nekaterih spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki pa ne prinaša nič bistveno novega, razen 20 % razpona od osnov. Pogrešamo pa pri tem osnovno hotenje vseh naporov nekaterih družbeno političnih dejavnikov, kakor tudi temeljni interes delavskega razreda, to je ugodnejše razmerje med:
® Ustanavljanje TOZD — pogoj za boljše poslovanje
Morda nam večjo možnost za uveljavljanje interesov delavskega razreda dajejo predstoječe razprave o ustanavljanju TOZD in razprav o samoupravnem dogovoru med TOZD, združenimi v organizaciji združenega dela Gradis, ko bomo morali jasno opredeliti predvsem, kakšni so interesi delavskega razreda in kako bomo zagotovili tudi uveljavljanje teh interesov v naši vsakdanji praksi.
Seveda je osnovno pri tem zagotavljanje najširše samoupravne aktivnosti delavskega razreda in temu s tem omogočiti, da izrazi svoje želje in hotenja in jih poskuša tudi uveljaviti, seveda v okviru realnih možnosti. Učinkovito uveljavljanje samoupravne aktivnosti delavskega razreda pa bomo omogočili samo z ugodnejšo strukturo organov upravljanja tako na nivoju TOZD kot na nivoju organizacije združenega dela Gradis. Pri tem bi nam naj bilo vodilo prizadevanje ZK, da naj bo struktura organov ZK vsaj enaka strukturi zaposlenih, kakor tudi prizadevanje SZDL, da bi med možnimi kandidati za volitve v letu 1973 in seveda tudi med izvoljenimi zagotovila podobno strukturo. Mi smo takšno usmeritev kadrovske politike v samoupravnih organih letos že zamudili, oziroma so jo nekje manj, nekje več upoštevali, a bi takšna usmeritev v bodoče bila nujna, če hočemo zagotoviti aktivno vključevanje delavskega razreda v samoupravno dejavnost in mu tako dati možnost za enakopravno uveljavljanje svojih interesov.
Na koncu naj poudarim, da je ena od področij uveljavljanja učinkovite vloge organizacij ZK tudi ustanavljanje aktiva delavcev komunistov v Mariboru, ki naj bi med drugim skristalizirai tudi tiste osnovne probleme delavskega razreda, ki so sedaj nekaterim nepoznani ali jih pa v svoji vsakdanji praksi nočejo registrirati iz razlogov, o katerih je že bilo govora.
To so po mojem prepričanju samo nekatera področja, na katerih bi se komunisti morali posebej angažirati, če hočemo zagotoviti tisto, kar je bilo zapisano v naslovu.
VALTER MASTEN
76.000
DS podjetja
SKLEPI
XX. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 11. maja 1972 v Ljubljani
1.	V verifikacijsko komisijo so bili izvoljeni:
Ilovar Leopold, Cepuš Alojz in Šafarič Janko.
2.	Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena tovariša: Janko Košir (KO Ljubljana) in Ivo Jeršan, dipl. ing. (Biro za projektiranje v Ljubljani).
3.	Poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev se vzame k znanju.
i.	Poročilo verifikacijske komisije se vzame c znanju.
5. Na podlagi poročila o izidu volitev in poročila verifikacijske komisije se potrdi mandat novo izvoljenih članov delavskega sveti podjetja na volitvah dne 26. aprila 1972 za dobo 4 let.
6 Na podlagi 114. člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja so bili izvoljeni kot komisija za izvolitev predsednika delavskega sveta podjetja naslednji tovariši: Janez Makovec, Franc Cegnar, les. ing. in Ivo Jeršan, dipl. ing. Volitve je vodil tov. ing. Saša Škulj, dosedanji predsednik delavskega sveta podjetja.
7. Na podlagi tajnih volitev in po izidu glasovanja je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta podjetja tov. Leopold Ilovar, za njegovega namestnika pa tov. Božidar Lukač
3.	Delavski svet podjetja potrdi razdelitev sredstev pc zaključnem računu za leto 1971, in sicer na obratna sredstva din 11,558 063.37 in za poslovni sklad din 12.797.725.
9.	Potrdi se plan skupne porabe podjetja za leto 1972 v višini din. 437.787,00, in sicer
za dotacije:
din
—	sindikalni podružnici centrale	07.000
—	sindikalnemu odboru podjetja	115.787
—	športnemu društvu GRADIS	68.000
—	pionirskemu odredu »Ferdo Godina«	C.000
—	za spominska darila delavcem
centrale	40.000
—	za regrese za dopuste za delavce
centrale
—	za izplačilo denarne pomoči delavcem podjetja od nezgodah	40.000
—	za razne druge stroške (venci itd.) 25.000
10.	Delavski svet podjetja potrdi gospodarski načrt podjetja za leto 1972, kot ga je predložil odbor za načrtovanje in notranjo delitev.
Gospodarski načrt upošteva izhodišča in dopolnila,- ki jih je odbor za načrtovanje in notranjo delitev sprejel na svojih sejah in predstavlja:
—	plan vrednosti proizvodnje
—	plan delitve povečanega čistega dohodka
—	plan delitve skladov
—	plan ur
—	planski kazalci
—	plan obračunskih enot v tujini
—	plan povprečno zaposlenih delavcev
—	plan režije podjetja
—	plan prispevka poslovnih enot za režijo podjetja
—	merila za delitev dohodka
—	merila za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev centrale.
11.	Sprejmejo se krivulje (diagram) za izračunavanje nagrad organizatorjev proizvodnje za leto 1£72 kot sestavni del pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje.
12.	Sprejmejo se prispevne stopnje za pokrivanje režije podjetja za leto 1972, ki znašajo: 1,10 din od vsake delovne ure in 0.45 din od dinarja obračunane amortizacije po minimalnih stopnjah.
Ob zaključnem računu se eventualne razlike med dejanskimi in predvidenimi stroški poračunajo.
13.	Sprejmejo se delilne črte za gradbene enote, obrate, biroja za interno delitev dohodka na osebne dohodke in sklade. Ob periodičnih obračunih je potrebno napraviti tudi izračun za vsako enoto po metodologiji samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu.
14.	Potrdi se planska vrednost točke za delitev osebnih dohodkov v smislu 6. člena
pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki znaša 1 din neto na uro.
15.	Da se bodo stalne uiavnavaie višine osebnih dohodkov za posamezne kvalifikacijske strukture delavcev, skladno s samoupravnim sporazumom o osnovah m merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, naroča delavski svet, da morajo organi upravljanja v enotah ob sprejemanju internih pravilnikov o merilih za merjenje učinka oziroma delovnega uspeha posameznika pc določilih 7. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev GJP GRADIS in pri obračunavanju izplačil po teh pravilnikih nad startnimi osnovami, dosledno upoštevati, da bc uveljavljene načelo delitve po delu posameznika ter poslovnega uspeha enote oziroma podjetja kot celote. Zato mora biti obračunavanje izplačil nad osnovami po omenjenih internih pravilnikih skladno z doseženim dohodkom v enoti ali za celotno podjetje za delavce pri centrali v primerjavi s planiranimi rezultati (PCD na uro).
16.	Potrdi se končni obračun pogodbenih del za investicijska dela s firmo Universale Wien. Skupna vrednost izvršenih del znaša Asch 8.623.235,29, neto devizni priliv pa znaša Asch 738.340,77, ki se prenese na devizni račun podjetja, v dobro poslovnega sklada.
17.	Potrdi se končni obračun pogodbenih del za investicijska dela s Limo AST Wien. Skupna vrednost izvršenih del znaša Asch 2.266.659,93, neto devizni priliv pa znaša Asch 166.872,63, ki se prenese na devizni račun podjetja, v dobre poslovnega sklada,
18.	Na podlagi 143. člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja ter po predlogu posebne komisije za razpis delovnega mesta individualnega izvršilnega organa — .direktorja biroja za projektiranje v Ljubljani jc bil na podlagi tajnega glasovanja izvoljen za direktorja biroja za projektiranje tovariš Boris VEDE, dipl. gradb. ing. arh.
19.	Delavski svet podjetja sklene, da se v 23. členu pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti Gradisa o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo spremeni besedilo v l. odstavku tako, da se glasi:
»Posojilo odobrava podjetje z rokom odplačila 25 let in 2 obrestno mero*.
Ostali tekst tega člena ostane neizpreme-
njen.
Sprememba učinkuje za skjeniene pogodbe
od 1. l. 1972 dalje na podlagi 16. in 21. čle-
na zakona o opragramiranju in finaciranje graditve stanovanj (Ur. I. SRS, št. 5 od 9. 2. 1972.).
20. Za sestavo ponudbenih		kalkulacij in
cenika del, sprejme	delavski	svet naslednji
sklep:		
	g	o ^ 2
	£ H 3	1 o =
	e x S	s 5 =
	o -p ci>	
	5	
NK delavci	5,60	8,30
PK delavci	6.GO	9,00
x PU delavci	6.69	9,80
KV delavci	8,30	12,30
VK delavci	9,60	14,20
x) velja za delavce, ki so priučeni za določeno delo:
OGP, železokrivnica itd.
21.	Delavski svet podjetja zavrne prošnjo prosilcev posojila za individualno stanovanjsko gradnjo iz poslovne enote Celje, Ker to ni v skladu z določilom popravljenega 23. člena pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti, ki predvideva, da je mogoče prosilcem odobravati višino posojila samo enkrat za isto stanovanjsko enoto, čeprav ni bilo odobrene do najvišjega zneska.
Delavski svet pa sklene da ustrezne službe izdelajo popravek pravilnika, ki naj zadosti in omogoči posojilo v takih primerih, kot je bilo to pri enoti Celje, Predlog poravka naj se predloži v obravnavo kolektivu po rednem postopku.
22.	Za upravnika počitniškega doma v Ankaranu imenuje delavski svet tovariša Pirnata Janeza, namesto dosedanjega tovariša Jožeta Bitenca.
Overovatelja:	Predsednik DS podjetja:
Jank~ Košir 1. r.	Leopold Ilovar
Ivo Jeršan, dipl. ing. J. k.
SKLEPI
XIX. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 20. aprila 1972 v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje sc bili izvršeni.
2.	Na podlagi tč, 15) XVIII. seje delavskega sveta se poročilo o poslovanju železokrivmce vzame k znanju ter sklene, da se znesek din 161.21^ (manjko ia osebnih dohodkih) krije v celoti iz rezervnega sklada podjetja brez obveznosti vračila
3 Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju.	*
4.	Potrdi se poslovnik o opravljanju notranje kontrole investicijsko tehnične dokumentacije z vsemi dopolnitvami, kot je bil predložen delavskemu svetu pod štev. 02-4/71 101 z dne 18. 4. 1972.
5.	Delavski svet potrdi poslovnik o notranji kontroli gradnje investicijskih objektov z vsemi dopolnitvami, ki sc bile predložene z dopisom štev, 02-4'71 101 z dne 18. 4. 1972.
6.	Potrdi se pravilnik o premiranju, nagrajevanju in o odškodninah za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge s tem, da se v 3. členu pod tč. c) doda:
»-. . . organizacije na vseh področjih (kot na primer:	administracije, knjigovodstva,
financ, dokumentacije, statistike in planiranja ter na organizacijske ukrepe na področju storitev ter na področju nabave materiala ali prodaje izdelkov in podobno), ki ne . . .*•
7.	Delavski svet podjetja osvoji zamisel uvedbe Gradisove nagrade za koristne predloge in dosežke ter naroča odboru za razvoj in organizacije, da pripravi predlog m obliko pravilnika ter predlog za ustanovitev namensko določenega sklada.
8.	Delavski svet potrdi pravilnik c delitvi osebnih dohodkov s pripomoami, ki tih' je podala komisija za popravek pravilnika za OD z dne 20. aprila 1972 in pripombami, ki so bile sprejete na seji DS in ki sc tele:
—	zapored št. 201 — vodja materialnega knjigovodstva na poslovni enoti ostane v razponu 9,34—11,21 Popravek razpona od 10,80—12.96 velja samo za vodjo materialnega knjigovodstva na centrali;
—	zapored, št. 143	— vodja finančnega
knjigovodstva na poslovni enoti Razpon se popravi od 11,80—14,16;
—	zapored, št. 148 — samostojni finančni knjigovodja na poslovni enoti se razporedi na 10,99—13,19;
—	zapored, št. 291 se črta;
—	zapored. š». 313 — inštruktor vajeniške delavnice — doda se poteg kovinskih obratov še industrijski obrat Škofja Loka;
—	za delovna mesta cd za p št. 469—480 se popravi nova osnova 5,90—7.-08.
Delavski svet se strinja, da komisija za popravek pravilnika še v nadalje vrši najnujnejše korekture ter jih na naslednji seji predloži delavskemu svetu v potrditev,
9 Delavski sve sprejme, skif p, da se vnese v besedni del pravilnika c delitvi osebnih dohodkov določile za priznanje dodatka za težke -pogoje dela, kar ni bil-' mogoče upoštevati že v startni #v-e>r>'~ p~q?*m^?na delovna mesta. Dodatek naj bo do višine 2,00
din na uro in bo določilo veljalo od obra* čunske dobe 16. 4. 1972 dalje.
Do naslednje seje naj komisija pripravi pregled delovnih mest, na katerih bodo delavci imeli pravico do tega dodatka.
10.	Upravni odbor centra za izobraževanje se zadolži, da pripravi program internih izpitov v podjetju za strojne in elektro strokovnjake — stopnja izobrazbe SŠ, VIŠ in VŠ — v roku dveh mesecev ter iste predloži delavskemu svetu v potrditev.
V zvezi z gornjim sklepom se zadolži tehnična- služba centrale, da pregleda vsa delovna mesta strojno in elektro strokovnjakov v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest in predlaga, za katero delovno mesto naj se zahteva strokovni izpit.
S tem v zvezi jp potrebno po rednem postopku sprejeti spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest,
11.	Analiza osebnih dohodkov za leto 1371 se vzame k znanju.
32 Na podlagi 143. člena poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja in enot v sestavi podjetja in 123, člena statuta podjetja ter po razpisu prostega delovnega mesta individualnega izvršilnega organa — direktorja Biro>a za projektiranje v Mariboru, je bil na podlagi tajnega glasovanja dne 2u. aprila 1372 izvoljen za direktorja Biroja za projektiranje tov. ACANSKI V u. kaši n. dipl. gr ing.
13.	Delavski svet odobri predračun amortizacije osnovni hsredstev za leto 1972 po enako povečanih stopnja n krt v letu 5 971 v skupnem znesku 19,572 8C7 15 din,
14.	Delavski svet pedjetia se strinja, da se sredstva stanovanjskega prispevka vežejo pri Ljubljanski banki kot depozit za pridobitev poso.fila za individualno stanovanjsko gradnjo in nakup stanovanj delavcev podjetja.
Predsednik DS podjetja:
Overovatelja:	Saša ŠKULJ, dipl. ing.
Leben Ivo (odsoten)
Košir Janke 1. r.
SKLEPI
enaindvajsete seje ODBORA ZA NAČRTOVANJE IN NOTRANJO DEL!LEV DOHODKA, ki je bila 5. maja 1S72 v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani — Industrijska cesta 2,
1. Pri sprejeman'u delitve dohodka pc ZR za leto 1971. za investicije v letu 1972 priporne? rT’'~° tele sklece *.
a> "	Houtev dohodka PE, kot so
ga predvidele enote. -
b)	iz dohodka (skladov) podjetja se nameni za poslovni sklad, del za osnovna sredstva, za investicije za osnovne dejavnost 6 milijonov dinarjev in razpoložljiva sredstva iz poslovanja enot v tujini, kot je razvidno iz predloga služb podjetja.
c)	Od skupaj namenjenih sredstev za osnovna sredstva v višini 33,334 536 dinarjev je treba najprej zagotoviti denar za že angažirana sredstva v višini 12,862 612 dinarjev, ostanek v višini 20,471.924 dinarjev pa se na* nieni za investicije za osnovno dejavnost.
2.	Predlaga se, da odbot za investicije ponovno pregleda že predloženi spisek za nakup predvidenih strojev in opreme za osnovno dejavnost. Pri pregledu naj upošteva *e najnujnejše stroje, preostali del sredstev Pa naj ostane za nepredvidene — nujne nabave,
3.	Enote, ki nimajo prostih sredstev za investicije v letu 1972, morajo .pred morebitno delitvijo presežnih sredstev za OD v letu 1972 najprej pokriti manjkajoče zneske sredstev za investicije v letu 3972.
Komisijsko naj se pregleda konkretne niožnosti prizadetih enot za izvajanje tega sklepa.
4.	Enote so dolžne rezervirati del svojih sredstev, namenjenih za poslovni sklad, za habave za naselja začasnega značaja.
5* Tiste enote, ki so investirale določena sredstva brez sklepa odbora za investicije ne Korejo pokrivati teh investicij iz skupnih skladov podjetja.
6- Sporazum med TOZD mora temeljito opredeliti problematiko investicijskih nabav *n koriščenja osnovnih sredstev.
Predsednik odbora Branko VASLE, dipl. gr. ing., 1. r.
® LJUBLJANA — L redna seja novoizvoljenega delavskega sveta gradbenega vodstva.
predsednika delavskega sveta gradbe-ne§a vodstva Ljubljana se ponovno izvoli Ivan Grilje, za njegovega namestnika pa Martin Golnar.
je potrdil plan za leto 1672 v višini G9-000 mili j. dinarjev od tega 53.500 mili j. di-Parjev gradbenih del.
sPrejme se predlagana delitev ustvarjenih skladov PE Ljubljana v višini 674.098 din, in to:
—	poslovni sklad za osnovna sredstva 324.500.00 din
—	sklad skupne porabe 349.598.00 din Ostanek na OD iz leta 1971 v znesku 324.185
din naj po soglasnem mnenju članov DS še nadalje ostane nerazporejen na OD tako, da bo DS lahko v primeru potrebe še v letošnjem letu ta sredstva namenil za OD Odobri se naslednji vrstni red prosilcem za nakup oziroma dodelitev stanovanj:
Iz leta 1968 1. Santavec Aleksander 210 točk
2.	Sagaj Elizabeta	150 točk
Iz leta 1969	1.	Lackovič Vilko	193	točk
Iz leta 1970	1,	Herman Franjo	183	točk
2.	Bregovič Vinko	348	točk
Iz leta 1971	1.	Corič Slavko	155	točk
2.	Jovič Ljubo	148	točk
Iz leta 1972	1.	Pafli Drago	163	točk
Iz stanovanjskega sklada PE se odobri posojilo za gradnjo stanovanjske hiše Primožič Marjanu v višini 50.000 din.
G. I.
85 Biro za projektiranje — seja delavskega sveta.
Za predsednika DS je bil izvoljen ing. Drago Dolenc za njegovega namestnika pa ing. Milai Arnež.
Za člane I. komisije so bil; izvoljeni: ing. Ivo Jeršan, ing. Mitja Kilar, ing. Franc Lesar, ing. Mitja Smole, mg. Niko Reya.
Za predsednika I. komisije je bil izvoljen ing. Ivo Jeršan, za njegovega namestnika pa ing. Mitja Kilar.
Za namestnike članov I, komisije so Pili izvoljeni: ing. Pavel Vodopivec, ing. Franc Adamič in Simon Fišer.
Za člane II komisije so bili izvoljeni: ing. Stanislav Torkar, Ivo Leben, Osvin Novak.
Za predsednika II. komisije je bil izvoljen Ivo Leben, za njegovega namestnika pa ing. Stanislav Torkar
Inženir Niko Reya je predlagal, naj bi ob trimesečnem točkovanju, ob priliki, ko se nekomu točke zaradi kakršnega koli vzroka znižujejo, prizadetega poklicali na razgovor pred dokončno odločitvijo. Pojasnjeno je bilo, da je bilo to v nekaj primerih že storjeno, da pa tak razgovor načelno ni vedno potreben.
Na podlagi poročila predsednika I. komisije in na podlagi razprave, je bilo ugotovljeno, da popis delovnih mest in startne osnove niso zadovoljivo rešeni in da jih bo treba prej ali slej spremeniti oziroma dopolniti.
Kje se nahaja Gradis?
Znani so prvi rezultati delovanja samoupravnega sporazuma v gradbeništvu. Velik del podatkov je pričakovanih, nekaj pa tudi nenavadnih, zlasti kar zadeva nekatere primerjalne podatke za Gradis
Znani so prvi rezultati delovanja samoupravnega sporazuma v gradbeništvu Velik del podatkov je pričakovanih nekai pa tudi nenavadnih, zlasti kar zadeva nekatere primerjalne podatke za Gradis.
© Lanski uspeh Gradisa je povprečen
Uspešnost poslovanja merimo po sporazumu s čistim dohodkom, povečanim za pospešeno amortizacijo v odnosu z vsemi urami (PČD'h). Po tem kazalniku uspešnosti so med gradbenimi podjetji velike razlike, Najslabša podjetja sc komajda presegla 10 dinarjev na uro, medtem ko so najboljša presegla 20 dinarjev na uro (najvišji dosežek 22.30 dih/h). Povprečje, znaša 17 dinarjev na uro.
Kje se nahaja Gradis? Naše podjetje je doseglo rezultat 16.64 din h. s katerim je zaostalo za povprečnim dosežkom slovenskega gradbeništva za 2 Vn.
© Gradbinci uspešni, projektanti zaostali
Z jezikom samoupravnega sporazuma lahko izrazimo kazalnik uspešnosti tudi kot točko T2. Ta je bila določena v 49 členu sporazuma v višini 13,76 d im h Presežena Je bila za 23 %. v Gradisu pa za 21 °'i>. Ob tem je zanimiv podatek za projektantska podjetja Njihov PČD h je bil določen s 33 din h, dosežen pa vsega z 31.72 din/h, to je 4°/« manj.
Rentabilnost
nadpovprečna
slovenskem gradbeništvu pa 0.453 Ta nadpovprečni dosežek nam ie tudi pripomogel, da smo lahko name nili za osebno in skupno porabo ver Stopnja rentabilnosti znaša po me- kot so v povprečju druga gradbena rilih sporazuma v Gradisu 0.567. v podjetja.
Delitev po sam. spora z. v letu 1971
Osebni dohodki in skupna poraba
na pogoj NK deiavca	na delavca
Gradbeništvo SRS
Gradis
Indeks
© Vpliv slabe kadrovske sestave je dvorezen
Kalkulativni osebni dohodki v odnosu z vsemi urami (KOD-h) predstavljajo v sporazumu točko Tl. Povprečje v gradbeništvu znaša 9,81 din/h. v Gradisu pa 9.17 din h ali 7 odstotkov mam Ta podatek pove, da ima naše. podjetje slabšo kadrovsko sestavo kot je. povprečna v slovenskem gradbeništvu. To se vidi tudi iz tako imenovanega kvalifikacijskega količnika, to je iz odnosa med številom pogojno nekvalificiranih delavcev in številom delavcev, V slovenskem gradbeništvu je znašal lani 1.58, v Gradisu pa 1.44 (aprila letos v Gradisu le 1,41).
Lahko smo zadovoljni, da merila sporazuma ne zidajo sredstev za osebne dohodke na kalkulativnih osebnih dohodkih tako kot pri večini drugih sporazumih. V tem primeru bi namreč naše podjetje zaradi nizkih KOD slabo odrezalo. To je tudi pokazal izračun na podlagi takih meril, ki jih poskuša uveljaviti posebna skupina v imenu nekaterih gradbenih podjetij. Ta merila so prirejena tako, da je stimuliran predvsem trud za umetno prekvalificiranje ročnih delavcev in za čim višje ovrednotenje pogojev dela, to je visoke KOD, v manjši meri pa trud za boljši uspeh.
1186
1333
111
1877
1918
102
(OD + OD sp.), se kaže v manjši stopnji akumulativnosti,,
Če od povečanega čistega dohodka odštejemo osebno in skupno porabo, dobimo sredstva, namenjena za akumulacijo Po merilih sporazuma znašajo ta sredstva v Gradisu 31 mio dinarjev, v slovenskem gradbeništvu pa 327 mio dinarjev. - Delež Gradisa znaša 9,5 'čo.
Delež KOD. za katere smo rekli, da so v Gradisu majhni, pa znaša kljub temu 13.3 °/o, delež povprečno zaposlenih iz ur 17.4 (veliko naduri. Se nekaj primerjav deleža Gradisa bo utrdilo mnenje, da je naša lanska akumulacija relativno dokaj skromna. Delež razporejenega dela dohodka za osebno in skupno porabo znaša 19,9 %, delež amortizacije po predpisanih stopnjah 20 ”/<>. Pospešena amortizacija (to je del akumulacije) presega amortizacijo po predpisanih stopnjah v Gradisu za 54 Vo. v slovenskem gradbeništvu pa za 60 odstotkov,
© Sposobnost obnavljanja daje sposobnost konkuriranja
Kot že rečeno, akumulacija je znašala po merilih samoupravnega sporazuma 31 mio dinarjev, to je 15.6 Vo od PČD. Akumulacija slovenskega
—	Ali veš, kdo v podjetju je najbolj aktiven in udaren?
—	Da. odbor za načrtovanje ...
gradbeništa je znašala v odnosu do PČD 27,7 Vo. : Nekatera podjetja močno odstopajo, dve podjetji pa za nemalo celo presegata Gradis v absolutnem znesku akumulacije. Obe podjetji sta srednje veliki. Prvo je doseglo 46 mio din akumulacije (47 odstotkov PČD). drugo pa 40 mio din (40 Vo od PČD), 12 podjetij je imelo več kot dvakrat višjo stopnjo akumulacije od Gradisa! Od teh 12 podjetij so imela samo štiri podjetja manj kot 500 zaposlenih.
To pomeni, da se bomo v najbližji prihodnosti »spopadli« na gradbenem tržišču z večjimi podjetji, ki ocdo konkurenčno zelo sposobna zaradi njihove precejšnje reproduktivne premoči. Večja mehanoopremljenost s sodobnimi stroji in tehnologijami zagotavlja višjo produktivnost, le-ta pa spet višjo akumulativnost tudi pri relativno nižjih cenah.
Dobro podjetje postaja tako vse boljše. Očitno so nekatera podjetja v največji možni meri izkoristila konjunkturo. Kje tičijo vzroki za tolikanj nadpovprečne rezultate nekaterih kolektivov? V ljudeh, v kadrih, v organizatorjih proizvodnje, v team-
Panonija v Ptuju: Prvič so zabrneli stroji. Tu bodo delavci PE Maribor zgradili veliko skladišče. — V njem bo 5.470 m2 skladiščnega prostora z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori, hladilnico in podobnim. — Projekt je naš, izdelala pa sta ga Ovsin Novak, višji gradbeni tehnik, ter ing. Bojan Špes iz Maribora.
© Za porabo smo namenili manj dovoljenega, toda več od ostalih
Zato ni toliko nenavadno, da so gradbena podjetja razporedila za osebno in skupno porabo 160 ,nio dinarjev manj. kot jim je dovoljeval sporazum. Ta, res velik znesek predstavlja več kot 15 Vo denarja, ki bi ga podjetje lahko izplačalo delavcem.
Pri Gradisu znaša ta razlika 11 mio dinarjev ali dobrih 6% manj od dovoljenega zneska. Gradbena podjetja so torej v povprečju izkoristila merila sporazuma glede porabe v manjši meri kot Gradis.
Ko že omenjamo tudi projektantska podjetja, ki so po svojih osebnih dohodkih na vrhu lestvice, moramo žal ugotoviti, da so presegla po sporazumu dovoljena sredstva za osebno in skupno porabo. Medtem ko nobeno gradbeno podjetje ni prekoračilo dovoljenih sredstev, pa je kar 15 projektantskih podjetij preseglo sredstva za osebno in skupno porabo, izračunana po merilih sporazuma, eno podjetje kar za 19 o/o.
© ¥ prihodnje več za skupno porabo
Indeks med Gradisom in slovenskim gradbeništvom je na pogojno NK delavca precej višji kot na delavca zaradi že omenjene slabše kadrovske sestave. Zanimivo je tudi, da je Gradis namenil več za OD in precej manj za skupno porabo. S tem, da smo povečali OD v zadnjih letih precej močneje kot sredstva za skupno porabo, smo ‘sicer ravnali skladno s hoteno politiko delitve po reformi, vendar, kot kaže primerjava s slovenskim gradbeništvom, najbrž v preveliki meri. Tudi zdajšnja družbena usmeritev k zmanjšanju socialnih razlik nam bo narekovala večja vlaganja za stanovanja, prehrano, rekreacijo in v podobne oblike skupne porabe. Osebni dohodki pa bodo verjetno morali naraščati bolj počasi; tako delitev smo začrtali tudi v letošnjem gospodarskem načrtu.
© Akumulativnost pod vprašajem
Rezultat, ki izhaja iz dejstva, da smo imeli v primerjavi s slovenskim gradbeništvom za 2 Vo slabši rezultat (PGD Vo) in za 2 % višjo porabo
Iz tujih logov
Mož se vrne z dopusta.
»Kaj mi res nisi prinesel nobenega darila?« ga kara soproga.
»Ne.«
»Ah,« zavzdihne žena. »2e vem. nimaš me več rad. Zmeraj si mi kaj prinesel z dopusta.«
»Seveda,« odgovori mož. »toda sedaj sem ti bil zvest.«
»Koliko je polovica od osem?«
»Vodoravno ali navpično?«
»To je pa res vseeno.«
»Ni res, navpično je polovica od osem tri, vodoravno pa nič.«
Zvonec. Zobozdravnik odpre vrata. Zagleda kopico otrok.
»Prišel sem, da bi mi izpulili zob,« pravi eden izmed njih.
»Pa prijatelji?«
»Poslušat so prišli, kako bom tulil.«
skem delu, v sodobni (nepolirski) organizaciji, v prodornem uvajanju nove tehnologije in še v čem — tudi
v plavih kuvertah in nudenju raznih »uslug« najbrž, vsaj kar zadeva »prožno« komercialno politiko, pa finančno politiko (krediti), pa spet kadrovsko politiko (boljša kadrovska sestava).
@ V celoti je podjetje uspešno
Poudarili smo; akumulacija po merilih sporazuma. Zakaj? Zato, ker je treba k tako določeni akumulaciji prišteti še sredstva za OD, ki jih enote kot dobri gospodarji niso v celoti namenile za porabo, marveč še za sklade. In nazadnje, sem sodijo še sredstva akumulacije iz poslovanja enot v tujini. Tako dobljena sredstva so precej višja in tudi nad povprečjem slovenskega gradbeništva.
Veliko podjetje, katerega delež se bliža • 20 V o celote zelo težko uide povprečju, kei ga samo v veliki meri oblikuje. Zato zahtevajo naši premiki po lestvici uspehov slovenskega gradbeništva veliko večje napore kot pri srednjih ali celo manjših podjetjih. To smo izkusili na primeru osebnih dohodkov. Nadpovprečna raven OD naših delavcev je dejstvo in prav bi bilo, da ga v večji meri izkoristimo za zboljšanje kadrovske sestave, računajoč pri tem na zakonitost ponudbe in povpraševanja na področju kadrovanja.
® Prva ocena sporazuma je ugodna
Na koncu se povrnimo še k poskusu ocene delovanja samoupravnega sporazuma v gradbeništvu na delitev. Celovito oceno bo z analizo opravi] nadzorni odbor Tokrat poskusimo oceniti ravnanje kolektivov po enem — sicer najpomembnejšem elementu, to je po osebnih dohodkih.
Sporazum vključuje osem dejavnosti — (1). projektivo (2), operativo (3). montažo (4), merjenje zemljišč (5). del industrije gradbenega materiala in (6) gradbene obrti, (7) vodne skupnosti in nekatera (8) združenja ter ustanove v gradbeništvu. Statistika ne kaže rezultatov gospodarskih organizacij po enaki razporedi vi. zato ni moč izdelati kompletnega prikaza.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu:
o, ^ m » N- £=
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
411
412
413 415 121 740 213 615
Mesečni osebni dohodki -r + 1970	1971
2878	3210
1258	1520
1663	1832
1971
1970
Indeksi + +
I-II-72 I-II-71
1296
1560
111,5
120,8
110.2
120,4
103.8 126,1
114.8
127,8
OD + ODsp na pog. NK del.
1423 + 1186 1297 1542 + 1261 1211 1330 1879 +
Stopnn.,
akumu-
lat.
22
28
29
36
34
25
22
47
'+ OD na pog. NK delavca je prikazan brez korekture po 49. členu samoupravnega sporazuma
+ + Podatki so iz publikacije Zavoda SRS za statistiko. »Nekateri pomembnejši podatki gospodarstva SRS Slovenije«
Iz razpredelnice je očitno, da so stopnje naraščanja osebnih dohodkov (indeksi) v gradbeni operativi (412) in v gradbeni obrti (740) precej višje kot v projekti vi (411) in v podjetjih montažne dejavnosti (413).
To je bilo tudi hoteno. Iz tega vidika lahko sporazum vsekakor ugodno ocenimo.
Projektantska podjetja imajo še vedno najnižjo stopnjo akumulativnosti (22 °/o). pri čemer so dosegli to, relativno nizko stopnjo celo z več kot 50 Vo povečanjem v primerjavi s predhodnim letom. V gradbeni operativi, kjer znaša stopnja akumulacije 28 Vi), se je -leta povečala v primerjavi s predhodnim letom za 8 Ve.
STANE UHAN
Levo je Nikola Frajs, desno pa Josip Stančič, sam na sliki pa je Andrija Pongrad
Že sedaj razve]
V Novih Jaršah v Ljubljani so dobili Gradisovi učenci nov dom. Dom šteje med najlepše v Sloveniji. V njem je našlo zatočišče blizu 100 mladih ljudi, učencev praktičnega pouka v gradbeništvu.
Najpogostejše shajališče Gradisovih učencev v Novih Jaršah je velik dnevni prostor v pritličju, kjer imajo televizijski aparat in časopise. Tu smo tudi navezali razgovor s predstavniki mladinske organizacije. Že-leii smo namreč zvedeti, kaj počno Wladi ljudje v svojem prostem času. cosa si želijo in seveda, kakšne so njihove možnosti za rekreacijo, kultno razVedrilo in zabavo sploh.
»Star sem 17 let, učim se za zi-darja, pod streho Gradisa pa sem že hlizu dve leti,« se nam je predstavil Josip Stančič, podpredsednik mla-omske oragnizacije. »Dejavnost naše organizacije je pravzaprav šele v povojih, saj smo dobili prave možnosti 2a svoje delo šele v novem domu. Predsedstvo naše organizacije šteje
I4 člano
7:
P° potrebi,« nam je
sestajamo se občasno in ,« nam je razlagal mladi-^.tančič, doma iz Medjimurja. , ’ ceprav smo takorekoč šele na nest U p°ti« je naša dejavnost dokaj I stra. Razumljivo vlada med mladci največ interesa za šport. Po-»ebno radi igramo nogomet, namizni mnis. šah in številni mladinci radi Preživljajo svoje proste upce v naši kleti, kjer smo si uredili strelišče za ?račn0 puško. Seveda pa se naša delavnost ne omejuje le na šport. Or-Sanizirali smo že nekaj predavanj in nekatera imamo še v načrtu. Dalje smo na tem. da ustanovimo svoj fo-° krožek. Računamo, da bo to zelo Vsi potrebni nakupi so že aobreni, nekaj stvari pa že imamo, aboratorij si bomo uredili v kletnih Prostorih, ki so kot nalašč z? tako ejavnost. Ob tem naj povem, da j#
med nami že nekaj fotografov, da pa bomo kljub temu organizirali fotografski tečaj, saj moramo misliti tudi na tiste, ki o fotografiranju še ničesar ne vedo.«
Iz razgovora z mladinci smo nadalje zvedeli, da si bodo v najkrajšem času uredili v domu tudi knjižnico. Sedaj si izposojajo knjige v šoli, odslej dalje pa jih bodo imeli doma. In to bo veliko prijetneje, pa tudi koristneje. Posebno za tiste mlade ljudi, ki še niso okusili slasti pisane besede, ki še ne vedo, kaj pravzaprav pomeni knjiga in da lahko postane prav knjiga človekov najboljši prijatelj.
»Več berejo le tisti, ki jih v to prisili šola,« so nam pripovedovali mladinci. »Nekaterim se ne ljubi oziroma za to nimajo veselja, drugi se spet izgovarjajo, da nimajo knjig. No, ko bomo imeli tu v domu svojo knjižnico, marsikaterega problema s tem v zvezi ne bo več. Knjige že imamo, le pripeljati jih še moramo v dom.«
V dnevni sobi imajo na voljo časopise in revije. Sodeč po razgovoru segajo po revijah in časopisih raje kot pa po knjigah. Zato se ukvarjajo z mislijo, da bi se naročili še na več časopisov. Res je sicer, da sleherni večer sledijo dogajanjem na televizijskem zaslonu in da so na tekočem z dogajanji doma in po svetu, toda pisana beseda je le nekaj drugega.
Že v začetku našega prispevka smo zapisali, da se fantje v Novih Jaršah izredno radi ukvarjajo s športno dejavnostjo. Zato smo poleg
Josipa pritegnili k pogovoru še dva športnika — Nikolo in Andrijo.
Nikola Prajs je v vrstah gradisov-cev že od septembra 1969. Doma je iz Baranje, to je v bližini Osjeka. Že letos jeseni bo postal Nikola kvalificiran zidar, lep del svojega prostega časa pa bo še naprej posvečal svojemu konjičku — športu. V okviru mladinske organizacije skrbi Nikola za namizni tenis. O tem nam je povedal tole:
»V domu nas je kakih trideset mladih ljudi, ki nam namizni tenis veliko pomeni. Od tega jih šest ali sedem dobro obvlada to igro. Morda nam je namizni tenis še posebno pri srcu zato, ker v tej športni panogi tekmujemo tudi na tradicionalnih srečanjih mladih gradbincev Jugoslavije. Pogoje za trening imamo zelo dobre. Mizo imamo postavljeno v kletnih prostorih, z žogicami in loparji smo dobro založeni. Skratka, tovrstnih problemov nimamo. Kdor želi igrati, ima za to vse možnosti.«
O dejavnosti strelcev pa nam je pripovedoval Andrija Pongrac. Andrija je doma iz Medjimurja in se pri Gradisu že dve leti uči za tesarja.
»Strelci imamo redne treninge. S strokovnimi nasveti nam pomagajo vzgojitelji, drugače pa nas k temu športu ni potrebnp kaj posebej priganjati. Resneje se s streljanjem ukvarja kakih 25 mladincev, od tega jih je kakih deset že zelo dobrih strelcev. Imamo tri puške, strelišče pa smo si uredili kar na hodniku v kleti. Torej, tudi za ta šport imamo zelo dobre pogoje. Upam. da navdušenje ne bo splahnelo, ampak da bo mo v vrste strelcev pritegnili kaj kmalu nove ljudi,« je naš razgovor povzel Andrija Pongrac.
A. UL
Metrepoi
Stavbenik in Gradis sta dogradila enega najlepših hotelov na Jadranu
. Zadnji člen v zaključni verigi tu-* Jetičnih objektov v Luciji predstavna hotel Metropol, ki je zrasel na Pobočju Vesne, griča med Portoro-in Lucijo. Grand hotel Mgtro-je zrasel na mestu, kjer je bila v stari vili prva igralnica -Portorožu in na istrski obali sploh.
Hotel je projektiral profesor ing. rh. Edo Mihevc, zgradili pa sta ga gradbeni podjetji Stavbenik iz Kobra in Gradis iz Ljubljane (kopalni azen). Gre torej za novo delovno rpago delavcev Gradisa, ki so v mi-uiih letih prispevali levji delež k mu, da je Portorož tak, kakršnega
Poznamo danes.
n ^oh'e na to, da šteje hotel Metro-P L ki sta ga postavila Stavbenik in ladis, med najlepše in najbolje vPremljene pri nas sploh, ne bo od-če se le na kratko dotaknemo Ibolj značilnih podatkov, s kate-pmi se^ lahko pohvali ta lepotec iz
žišč
Grand hotel Metropol ima 200 le-v > celotno hotelsko podjetje pa že 1 c hot 1300. Kvalitete novega hote-luk°bčuti gost že ob prihodu. Že iz suzno opremljene recepcije seže rskozi prostore velike restav-«je na sinje morje. Posebna pridnost novega hotela je nedvomno Kriti Plavalni bazen 25 krat 1J2,5
metra, ki bo seveda gostom na voljo poleti in pozimi.
Koristna površina vseh hotelskih prostorov znaša več kot 19 tisoč kvadratnih metrov, s čimer so se zmogljivosti Portoroža bistveno povečale. K novemu hotelu šteje tudi nova igralnica. Nedvomno gre za ekonomsko organizacijsko in pravno najbolje urejeno oziroma organizirano igralnico v državi.
S terase pred hotelom se gostje lahko po arhitektonsko lepo izoblikovanem mostu, ki se ga je že prijelo ime gazela, napotijo do lastnega hotelskega kopališča, se pravi do lepo urejene peščine, ki šteje med največja kopališča v Portorožu. To je hkrati tudi najbolj sončno kopališče v Portorožu, saj posije sonce nanj že takoj zjutraj, ko sta kopališči v Portorožu še v senci.
Sam hotel ima tudi več prostorov za prirejanje večjih in manjših prireditev. Lahko bi naštevali še in še, Na primer nočni bar v obliki amfiteatra, plesišča v restavraciji in na terasah itd., itd. Najbolj zanimivo od vsega pa je, da so cene v novem hotelu vsaj zaenkrat izredno nizke, posebno če jih primerjamo s cenami
Pokriti bazen v Luciji med gradnjo in pogled na Portorož
Do danes je položilo izpit iz varstva pri delu že 267 inženirjev, tehnikov in delovodij
vni seminar na VŠSD
podobnih mondenih hotelov v svetu. Za letos bodo te cene v Metropola tudi ostale, v prihodnje pa bo rentabilnostih račun nedvomno zahteval, da bodo ustrezno narasle in postale, kot temu pravimo — »ekonomske«.
Center za izobraževanje pri višji šoli za socialne delavce v Ljubljani je organiziral 20., 21. in 22. aprila 1972 tridnevni seminar za socialne delavce, oziroma za kadrovike v delovnih organizacijah.
Na seminar se je prijavilo 25 kandidatov. Izobraževalni center pri GIF Gradis je prijavil kar tri kandidate — strokovne sodelavce in je tako. edina delovna organizacija, ki se je tako številčno odzvala vabilu VŠSD.
Vsak udeleženec seminarja je do-
bil tudi strokovne materiale, bili zgolj v ta namen izdelani.
ki so
rei v novo ambulanto
Prvega marca letos je našo obratno ambulanto v Ljubljani prevzel dr. Alojz Poje.
Pred tem je bil zaposlen v zdravstveni ambulanti Bežigrad. Člani kolektiva ljubljanskega območja ga gotovo poznajo, saj je uspešno zaključil celotno akcijo cepljenja proti črnim kozam.
Ko smo nedavno razpravljali o problemih obratne ambulante, je dr. Alojz Poje dejal: »Zaenkrat opravljam samo terapevtski del, sicer je pa dela kljub temu dovolj. Dnevna frekvenca je povprečno 30 pacientov, včasih pa še več. Urnik smo prilagodili možnostim zdravstvenega doma v Mostah. Vsi skupaj pa bi želeli. da bi se čimprej preselili v nove prostore obratne ambulante v Misle-jevi ulici.«
dr. Alojz Poje
Gre namreč za neko verigo seminarjev, ki naj bi se v teku dveh let oziroma dveh let in pol zaključila ir socialnemu delavcu dala novejšo, po polnejšo in strokovno bolj izpopolnjeno sliko o delu, naj si bo tako \ praktičnem kot tudi teoretičnerv smislu. Seminar se je začel v četrtek 20. aprila ob 9. uri na VŠSD, z uvodnimi besedami direktorice Višje šob za socialne delavce Marije Jančar.
Po uvodnih besedah tov. Jančar j e ve je sledilo predavanje prof. Pav la Kogeja — »Strokovni postopki ka drovanja«.
Popoldne, je do 18. ure predaval-Andreja Hadži o teoretskih osnova izobraževanja, izobraževanja odrasli in o izobraževanju strokovnih ka drov.
V petek je bilo govora o organi zaciji izobraževanja (predavala st tov. Tomašič in tov. Primožič), pc poldne pa na VŠSD o nomenklatur poklicev, kar je predaval Stane Siti
Tudi v soboto, zadnji dan semina: ja je Stane Sire predaval o izdela^ profilov in učnih načrtov.
Sledil pa je zaključek, ki je hkra: pomenil konec prvega od večjeg števila seminarjev, hkrati pa je pr menil vez z naslednjim seminarje) in tudi klic odgovornim delavcem delovnih organizacijah, da končno ) spoznajo, da tudi v kadrovskih slu: bah nastopajo spremembe, in da : tako kot v drugih strokovnih slu; bah v delovnih organizacijah potret no nenehno kontinuirano in pogloi ljeno pridobivanje teoretičnih znaj in teorij, če hočemo biti v prakti-: nem delu uspešni.
Tone Kajfež
Tovariško
srečanje
upokojencev
Sindikalna organizacija gradbenega vodstva Ljubljana je dne 12. maja 1972 priredila tovariško srečanje svojih upokojencev z izletom na gradbišče AVTOCESTE .in v PORTOROŽ.
Srečanja se je udeležilo 35 upokojencev, nekaj pa se jih je pismeno opravičilo, da se srečanja iz raznih razlogov ne morejo udeležiti.
Že pred sedmo uro so se začeli zbirati na dvorišču in se veselo pomenkovati med seboj. Pred odhodom na izlet jih je nagovoril in pozdravil ing. Saša Škulj, pomočnik direktorja PE. Direktor ing. Mesarič se zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Cepuš je napravil nekaj spominskih posnetkov.
Okoli 9. ure so se z avtobusom odpeljali na prvo etapo izleta — avtocesto. Vsi so bili veseli in si z velikim zanimanjem ogledali gradnjo mostov. Sef gradbišča Alojz Gregorič jim je razložil način in potek gradnje in tudi težave, s katerimi so se srečavali. Po končanem ogledu gradbišča so odšli v Rakov Škocjan, kjer je bilo organizirano izdatno kosilo. Druga etapa izleta je bil Portorož. Ogledali so si gradbišče. Delovodja Janušič Drago jih je do podrobnosti seznanil z gradnjo in razkazal objekt. Mnogi so se čudili novemu izgledu Portoroža in Istočasno bili ponosni, ker je k lepemu novemu izgledu mnogo prispeval Gradis ter tudi gradbeno vodstvo Ljubljana.
V	veselem razpoloženju so se zvečer vrnili v Ljubljano polni doživetij in se razšli z željo, da bi tako srečanje postalo tradicionalno.
V	imenu kolektiva gradbenega vodstva Ljubljana se organizatorjem zahvaljujem za uspešen izlet, vsem udeležencem pa lep pozdrav.
Ivan Grilje

Bill!
Naši stari Gradisove! so še kot mladeniči
S tovariškega srečanja upokojencev
■ .......:
Maj
ne bi bili prezrti
Ko se pogovarjamo, poslušamo radio, gledamo televizijo, vedno slišimo nekaj novega in zanimivega za vsakogar. Mnogo slišimo tudi o ljudeh, ki jih največkrat omenjamo, bilo to v širši družbi ali v podjetjih. Ljudje smo pač navajeni, da se imamo razdeljene po raznih kriterijih kot npr. veliki, večji, srednji, majhni m zadnji, toda ne po telesni višini, ampak po položajnih stopnicah in debelini denarnice. Pri slednjem smo najbolj občutljivi. Življenje pač diktira tak način in se upreti ne moremo, oziroma karkoli spremeniti. Na glavnih vhodnih vratih vsakega podjetja ali ustanove imamo ljudi, ki opravljajo svojo, službo ravno tako kot vsi ostali do, najvišjih. Zjutraj ob prihodu v službo vedno prve srečamo razpoložene ali tudi ne, 6d-
Ignac Miklič
Ivan Gradišnik
visno od dogajanja prek noči. Prav tako od njih zahtevamo določeno odgovornost, saj bdijo nad imovino nas vseh. V službi so v različnih obdobjih dneva. Za njih ni prostih sobot ali nedelj ter se na morejo tako srečeyati kot ostali -člani kolektiva. Kako bi bilo, če bi kdo organiziral srečanje vseh naših vratarjev in čuvajev? Ni mogoče kaj takega! Nekaj pa lahko storimo za te ljudi. Imamo dolgoletne člane kolektiva ali na take. ki so sicer delavci podjetja -Varnost«, vendar so leta in leta na naših vhodnih vratih. S tem, da so dolgo na enem mestu, se jim da lahko priznanje, saj so vestno opravljali svoje delo.
Predlagam, da se ob določenih priložnostih spomnimo tudi teh ljudi. Tokrat predstavljamo delavca vratarja podjetja »Varnost« Ivana Gradišnika, ki bo 2. maja že 15 let na vhodnih vratih kovinskih obratov in SPO v Ljubljani, Je invalid z nadkolensko amputacijo leve noge, torej dobrota minule vojne. Vojna mu je tudi onemogočila šolanje, zato je moral izbrati ta poklic, da lahko s skromnimi sredstvi, ki jih zasluži, vzdržuje sebe in družino.
Tudi Ignac Miklič, vratar na centrali podjetja si zasluži vse priznanje. Doma je iz Razborja pri Novem mestu in ima od doma do službe kar 60 km. Čeprav je služba naporna, še posebno kadar te doleti »ta dolga«, kot sam pravi, je vedno vedro razpoložen.
Vratarski poklic je enakovreden vsem ostalim, zato pa teh ljudi pri vhodih ne prezrimo.
Luš.

Zgodovinski Ptuj dobi novo moderno trgovsko hišo — Arhitektonska podoba blagovnice se je v celoti zlila z avtentičnostjo Ptuja — Delavci PE Maribor so z rezultati svojega dela lahko zadovoljni — Kaj pravi direktor Panonije Branko Gorjup?
vse gre,« je dejal. Zadostuje nam podatek: pred rokom so bila gotova. vsa dela do tretje faze. .
Oglasili smo se tudi pri investitorju — direktorju Branku Gorjupu.
Pred letom dni so ob banki v Ptuju prvič zabrneli stroji. Za novo blagovnico je bilo potrebno izkopati preko 800 m3 materiala in z gramozom utrdili gornji sloj. Danes pa že stoji pred nami objekt v vsej svoji veličini. Z dograditvijo objekta bo Ptuj pridobil 3800 m3 neto prodajne površine. Razumljivo je, da bodo v novi moderni trgovski hiši potrošniki našli vse, kar si želijo.
Funkcionalno je objekt s srednjim traktom vertikalnih komunikacij razdeljen v prodajne površine in površine za pomožne dejavnosti. Trakt vertikalnih komunikacij povezuje etaže, ki so tri prodajne in štiri servisne. Poleg tega je še vrsta drugih prostorov, ki jih zahteva moderna trgovska hiša. Konstrukcija stavbe pa je armirano betonski skelet s stebri v razmaku 8X8 metrov. Pa tudi
zahodna stena in stena vertikalnih komunikacij sta iz armiranega betona.
Objekt stoji v kulturno spomeniško izredno zahtevnem kraju, zato je bila naloga znanega strokovnjaka, projektanta dipl. ing. arhitekta Petra Kerševana zelo težka in odgovorna. Zunanjo in notranjo podobo je v celoti približal arhitekturi Ptuja iz prejšnjih zgodovinskih dob. Tudi fasada, ki jo bodo pokrivale zlite aluminijaste plošče v bakreni barvi, se bo čudovito skladala z okolico. Steklen zaključek fasade, poliester plošče, pa so že pritrjene na jekleno konstrukcijo.
Objekt bo do roka gotov. Tako nam je zatrdil tudi sektorski vodja Miha Škerl ak, ki o problemih gradbišča m hotel razpravljati. »Kaj bi jamrali in se pritoževali! Delati je treba, pa
Branko Gorjup
Prisrčno nas je sprejel in že je tekel pogovor o gradnji objekta.
S kvaliteto izvedenih del, časom in rokom sem zelo zadovoljen. Dokončanje tretje faze pred rokom nam tudi jamči, da bo objekt pravočasno gotov. Sodelovanje z graditelji, projektanti in zlasti z ing. Maistrom je zelo dobro, Gradis je v Ptuju zgradil lep trgovski objekt, na katerega bodo vsi Ptujčani ponosni.
Mi trgovci pa se bomo trudili, da bomo v tej stavbi nudili našim potrošnikom vse, kar si želijo. Naš cilj je, da bomo zadovoljili naše kupce. Blagovnico bomo založili z najboljšim blagom.
Naj omenim še, je dejal direktor Gorjup, da je nova blagovnica rezultat integracije Merkatorja iz Ljubljane in Panonije iz Ptuja. Sklenjena je bila statutarna pogodba, samoupravni akt, ki se ob obojestranskem sožitju uspešno izvaja in spodbuja k uspešnemu delu.
L. C.
Mladina o sebi in svojem delu
Bodočnost pripada mladini, to pri nas ni več samo geslo, temveč so se mladi že aktivno vključili v vsa gospodarska in družbenopolitična dogajanja
Ob dejstvu, da imamo v podjetju od skupno zaposlenih kar 1848 ali 31,8 °/o mladincev do 25. leta starosti, je upoštevanje mladih tem bolj potrebno. Srečali smo se za oglato mizo. Mile Zrnič z Jesenic, Slavka Gradišar iz centrale, Drago Horvat z Raven, Srečko Friš iz KO Maribor, Vesna Plemelj iz centrale ter Rudi Krčmar iz Škofje Loke.
To je pa hkrati tudi iniciativni odbor za ustanovitev mladinske organizacije v GIP Gradis). Pogovarjali smo se o tem in onem in mladinci so dejali takole:
• Ustanavljamo
mladinsko organizacijo podjetja
Slavka Gradišar: — Prav tako kot druge organizacije mora zaživeti tudi mladinska organizacija GIP Gradis. Še prav posebno zato, ker je v Podjetju velik odstotek zaposlene mladine. Da nimamo mladinske organizacije podjetja pri tako velikem številu mladine, zelo slabo odmeva navzven. Vendar tega brez sodelovanja in pomoči samih mladih ni mogoče spraviti v življenje.
Danes je iniciativni odbor razpravljal o osnutku programa dela MO Gip Gradis. Ta program obsega zlasti okvire političnega dela, stanovanjsko problematiko, kulturno delo, športno delo. delo na področju samoupravljanja in vključevanje v samoupravne organe in druge organizacije in podobno. Odbor je sprejel tudi nekatere sklepe kot npr.: vsi mladinci aktivi enot morajo poslati svoje Programe dela, evidenco članstva mladine v enotah ipd.
Konferenca mladine bo predvido-ma v drugi polovici junija. Do takrat Parno pripravili osnutek poslovnika p delu mladinske organizacije GIP Gradis ter sestavili program dela mladinske organizacije. Na konfe-renci bo izvoljeno tudi predsedstvo mladinske organizacije.
Preden bo pričela organizacija delovati, bo potrebno še veliko truda m Požrtvovalnosti ter dela vsakega Posameznega mladinca in mladinke.
Se to pa bo zmogla, če bo naletela up razumevanje vodstva in drugih
rganov in organizacij.
® V našem delavskem svetu so štirje mladinci
Srečko Friš: Že mesec dni pred adnjimi volitvami v organe delav-samoupravljanja smo na seji Pase mladinske organizacije raz-Pravljali, kako bi čimveč mladincev vtijučili v delavski svet naše po-s ovne enote, Ob podpori našega odstva in izvršnega odbora sincfi-aine organizacije smo uresničili n MP ter uspeli na kandidatno listo odlagati nekaj članov mladinske ganizacije. Tako imamo danes kar » lri mladince v delavskem svetu na-i en°te To je ponoven dokaz, da si medinska organizacija, še sv no p,a posamezni mladinci s i^Pm delom, pridobila ugled in za-uPanje v kolektivu
ozdravljamo zamisel o ustanovit-snotne mladinske organizacije
podjetja. Mi mladi v našem obratu pa se bomo potrudili, da bomo naše delo še bolj popestrili in postavljene cilje tudi v celoti uresničili,
@ Razgibano kulturno na Jesenicah
Mile Zrnič: Mladinska organizacija na Jesenicah je zelo aktivna. Imamo vse pogoje za kulturno ih športno dejavnost. Ob pomoči vod-
Sparais
na
Borisa Kidriča
Septembra 1946 je podjetje Gradis iz Ljubljane pričelo z gradnjo novega objekta »Nova markirnica« v Beogradu, m sicer na pobudo oziroma zahtevo pokojnega Borisa Kidriča Velika želja revolucionarja je bila, da bi v Beogradu gradilo slovensko podjetje.
Bilo je zimskega dopoldneva, ko je v gradbiščno pisarno stopil Boris Kidrič z dvema tovarišema. Takrat ga nisem poznala. Bil je visok, oblečen v usnjen plašč ter obut v škornje. Pogovarjal se je z nami v lepem slovenskem jeziku. Beseda je tekla o delu na gradbišču, zadovoljstvu v podjetju itd. Med pogovorom sem se spomnila, da moram službeno v mesto, kajti gradbišče je bilo precej oddaljeno od centra mesta. Prijazen B. Kidrič mi je dejal, da se lahko z njimi odpeljem do mesta. Zahvalila sem se jim za uslugo in pozdravila. Šele, ko sem se vrnila v pisarno, nam je takratni šef gradbišča ing. Kazanskp povedal, da je bil Boris Kidrič.
Lik Borisa Kidriča mi bo ostal v spominu.
S. S.
stva PE smo si sami uredili športna igrišča, nabavili rekvizite, uspešno pa sodelujemo s kulturnimi društvi Jesenice in pripadniki JLA. 26. aprila smo imeli bogat kulturni program, kjer je sodelovalo 25 naših mladincev. Imeli smo tudi že več športnih tekmovanj z ostalimi kolektivi. šolami ter športnim društvom Jesenice.
Izletov, ki jih organizira sindikalna podružnica, se udeležujejo v glavnem mladi Skratka, življenje na Jesenicah je zadnje čase precej razgibano.
© Na Ravnah ni v ZK nobenega mladinca
Drago Horvat: Tudi na Ravnah na Koroškem je delo mladinske organizacije zaživelo. Res nas je v naselju malo mladincev (večina se jih vrača domov), smo pa kljub temu aktivni. Sodelujemo pri raznih delovnih akcijah, tekmujemo na področju športne dejavnosti, povsod se pojavljamo. Premalo pa je mladine v organih delavskega samoupravljanja, v sindikatu, v Zvezi komunistov pa ni nobenega mladinca. Želimo sodelovati in delati na vseh področjih.
® S prostovoljnim delom smo si uredili okolico doma
Rudi Krčmar: Mladinska organizacija je pri nas zelo aktivna. Sodelujemo pri vseh akcijah OK ZMS Škofja Loka, še posebno pa smo uspešni na športnem področju. Organizirali smo več delovnih akcij za ureditev okolice obrata in našega doma. Udeležujemo se raznih seminarjev ter se nenehno izobražujemo tako strokovno kot družbenopolitično. Letos smo sprejeli obširen program dela mladinske organizacije in prepričan sem, da ga. bomo v celoti realizirali.
Naša organizacija je bila iniciator skupnega sestanka z mladinci na območju industrijskega centra Trata v Škofji Loki. Delamo tudi v sindikatu. Najaktivnejši mladinci bodo sprejeti v Zvezo komunistov. Del naših mladincev obiskuje večerno šolo.
Zelo smo zainteresirani za ustanovitev enotne mladinske organizacije v podjetju.
• Na centrali se ne moremo pohvaliti
Vesna Plemelj: V primerjavi z drugimi obrati je delo MA centrale zelo zaostalo za njimi. To je posledica nezainteresiranosti samih mladincev, pa tudi dejansko ni bilo nobenih problemov, ki bi priganjali k delu MA. Vzrok za to je tudi na novo ustanovljeni aktiv, v katerem ni bilo nobenih članov, ki bi že prej delovali na tem področju.
Ustanovitev skupne mladinske organizacije podjetja pa bo nedvomno razgibala mladino na centrali in upam, da se bomo vsi mladinci bolje udejstvovali pri uresničitvi programa dela.
Pri mladincih na centrali se je v zadnjem letu povečalo zanimanje za šport. To iz meseca v mesec raste, čeprav še ni množično. Upajmo, da bo zanimanje zraslo tudi za kulturne ter politične stvari, kar pa je zelo odvisno od nas samih in od vodstva mladinskega aktiva.


^hiciativni odbor za sklic mladinske konference podjetja
Na centrali podjetja je 38 mladincev. Zinka, Kristina in Anica pri me-hanografskih strojih
Izlet v Budimpešto
Sindikalna podružnica Ljubljana-okolica je v sodelovanju s turističnim podjetjem »Kompas« organizirala 12. maja tridnevni izlet v Budimpešto. Izleta se je udeležilo 75 članov kolektiva kateri so se pripeljali čez 1100 km v udobnih avtobusih.
Sam izlet je bil prijeten, odpotovali smo ob 16. uri, a okrog 21. ure smo bili na Blatnem jezeru v turističnem mestu Šiofok, kjer smo večerjali in prespali v hotelu »Hungary«; Naslednjega dne smo nadaljevali pot po odlični cesti, tako da je preostalih 140 km do Budimpešte kar hitro minilo v dobrem razpoloženju.
Imeli smo dva vodiča, katera sta nam se pridružila v Šiofoku. Pokazala sta nam znamenitosti glavnega mesta Madžarske. Med ostalim smo večerjali v znanem čardu, starem čez 300 let, kjer smo pili dobro vino in uživali v plesu »čardaš«, ki nam ga je pokazala temperamentna plesalka. Vsi smo ji ploskali.
V nedeljo smo pred poldnevom razgledali mesto, po kosilu smo se vrnili nazaj v našo Ljubljano, noseč najlepše vtise s tega izleta.
Takih izletov si še želimo! MILIVOJ KUZMANOVIČ
Ptujčani premagali Maribor
Prejšnji mesec so se na športnem igrišču v Ptuju srečali moštvi gradbišča v Ptuju in uprave PE Maribor. Igrali so mali nogomet. To je bilo že drugo srečanje. Igra je bila zelo hitra in dinamična in se je končala z zmago gradbišča Ptuj. Skoraj vso tekmo so bili igralci uprave slabši, taktično so zagrešili marsikatero napako in tako zagotovili zmago delavcem »s terena«.
Za upravo PE Maribor so igrali: ing. Franc Roškar ing. Alojz Vedlin, ing. Vlado Horvat, Franjo Mihelič, Franc Senjur, Janek Sa-dovsky, ing. Bojan Spas ter Drago Postružnik.
Za gradbišče v Ptuju: ing. Slavko Botolin, Alojz Dobnik, Miha Škerlak, Avgust Belovič, Ferdo Zrnec, Peter Ilec, Blaž Mlinarič in Jože Naraks.
Po končani tekmi so zasluženo zmago skupno proslavili.
Z Delavsko enotnostjo v Tokio
List Delavska enotnost praznuje 20. novembra letos svojo tridesetletnico. Tudi vi se uvrstite v krog njenih prijateljev, postanite bralec našega tednika, naročite se nanj! Delavska enotnost — zanesljivo najcenejši tednik na tržišču.
Razen tega, da vas Delavska enotnost vsak teden sproti seznanja z aktualnimi dogajanji v vašem podjetju, vašem kolektivu, v vašem kraju, v vaši organizaciji, v vaši občini — vas VSAK MESEC TUDI NAGRADI.
V jubilejnem tridesetem letu smo v uredništvu Delavske enotnosti namestili dva bobna sreče in ju napolnili z bogatimi nagradami. Prvi boben je namenjen našim novim in starim naročnikom, ki so poravnali naročnino na Delavsko enotnost za prihodnjih 12 mesecev. Drugi boben pa je rezerviran za vse, ki zbirajo prijatelji ali znanci pet novih naročnikov, bo vsakokrat prejel nove naročnike za naš list. Vsak. ki izbere med svojimi sodelavci, bogato knjižno nagrado, hkrati pa kupon za nagradno žrebanje.
Kmalu se bosta že v tretje zavrtela naša bobna sreče! Čakajo vas bogate nagrade. B morda želeli z Delavsko enotnostjo v Tokio? Sodelujte v naših nagradnih žrebanjih, tudi VI POSTNITE PRIJATELJ DELAVSKE ENOTNOSTI, ki izkaja že trideset let!

Od leve proti desni: Ekipa iz Maribora minuto pred odločilno tekmo, sredi: Učenci iz Novih Jarš so zastopali centralo podjetja rezali
— desno: Tekmovalci iz Škofje Loke so se tudi dobro od-
Rojstni dan maršala Tita in dan mladosti sta tesno povezana. Že vse od osvoboditve dalje mladina Jugoslavije in Tito skupno praznujejo 25. maj. Ta povezanost z mladino se je manifestirala v bučnih dneh naše revolucije in povojne graditve vse do današ-: njega dne.
Osebnost maršala Tita je s tisočerimi nitmi povezana z dejavnostjo-naše mladine, zato ni nič čudnega, če so tudi Gradisovi mladinci zbrali ta-dan za velika medsebojna srečanja in tekmovanja. V počastitev 80-let-nice rojstva našega ■ dragega maršala so v Mariboru organizirali veliko športno srečanje mladine Gradisa.
Organizacijo tekmovanja je prevzel mladinski aktiv KO Maribor, pokroviteljstvo pa direktor' enote Ivan Loveč.
Tekmovali so v štirih panogah: mali nogomet, namizni tenis, streljanje in šah.
Ob 9. uri se je na dvorišču doma v Mariboru zbralo nekaj več kot 180 mladincev z Jesenic, Raven na Koroškem, iz Celja, Škofje Loke, Ljubljane, Ljubljane-okolice, centrale podjetja (Nove Jarše), KO in SPO Ljubljane, Maribora in KO Maribora.
Po uvodnih besedah predsednika mladinske organizacije KO Maribor Srečka Friša so poslali maršalu Titu čestitko naslednje vsebine:
DRAGI TOV. PREDSEDNIK TITO!
DANES IMA MLADINA GRADISA DRUGO VELIKO ŠPORTNO SREČANJE V MARIBORU.
VSI, KI SMO SE ZBRALI OB TEJ PRILOŽNOSTI, VAM ŽELIMO OB VAŠI 80-LETNICI MNOGO ZDRAVJA IN USPEŠNEGA DELA, ŠE MNOGA LETA.
MLADINA GRADIS SR SLOVENIJA
Direktor KO Maribor Ivan Lovec pozdravlja udeležence
Vsebino brzojavke so potrdili bučnim aplavzom.
Srečko Friš je udeležence pozdravil v imenu organizatorja
Nato je športnike in goste pozdravil še pokrovitelj tekmovanja Ivan Lovec, ki je med drugim dejal:
»V veliko čast mi je, da danes lahko pozdravim v Mariboru veliko število mladincev-športnikov pod-jetja Gradis Prišli ste iz vseh koncev Slovenije, predstavljate enote podjetja, ki deluje'na teh območjih, da bi se v plemenitih in športnih borbah na drugih športnih igrah mladine Gradisa športno borili za čim boljše rezultate.
Število prijavljenih ekip nam kaže, da interes za to obliko rekreacije v okviru podjetja raste in mladina Gradisa želi, da bi te igre postale tradicionalne; to se pravi vsakoletne, saj nedvomno ta oblika srečanj mladine vseh PE veliko prispeva k medsebojnemu povezovanju, spoznavanju in prijateljstvu mladih na eni strani ter občutku povezanosti in pripadnosti našemu kolektivu.
Po pozdravnih govorih so vse ekipe odkorakale na kraj tekmovanja.
Najbolj ostra borba in največ gledalcev je seveda bilo na igrišču malega nogometa.
Posebno zanimiva in borbena tekma je bila med Mariborom in Novimi Jaršami. Slednji so z rezultatom 3 : 4 premagali Mariborčane.
Mogoče mi bo kdo od strelcev zameril, ker ni posnetka, čeprav so skoraj vsi precizno streljali v tarčo. Pretemno je bilo in vse slike šo se pokvarile. Isto velja za igralce namiznega tenisa.
Lep je bil pogled na zbrane mladince ob svečanem kosilu, ki sta ga priredila KO Maribor in GV Mari-Bdr. Res lepo je biti mlad, bodočnost je še pred tabo.
Tako je bilo tudi z našimi mladin-ci-športniki, ki so s ponosom poslušali rezultate tekmovanja. Potrudili
so se, končno pa je dober športnik tudi dober delavec.
Moramo še povedati, da je bila organizacija športnih iger mladincev res odlična, ter lahko organizatorjem samo čestitamo
Rezultati mladinskih športnih iger Gradisa pa so bili naslednji:
Prvo mesto V skupnem plasmaju so dosegli mladinci iz Maribora — 20 točk.
Drugo mesto mladinci centrale, dom učencev — Nove Jarše prav tako 20 točk.
Tretje mesto pa mladinci iz KO in SPO Ljubljana 14 točk.
. Sledijo:	točk
Celje	12
Jesenice	11
Škofja Loka	10
Ravne na Koroškem	5
Posamezne panoge Streljanje (nastopilo je 6 ekip) krogu-	
1. Maribor	755
2. Škofja Loka	646
3. Centrala Nove Jarše	656
Mali nogomet	točk
1, Centrala (N. Jarše)	7
2. Celje	6
3. Jesenice	5
Namizni tenis	točk
1. KO, SPO L j ubij.	7
2. KO Maribor	6
3. Centr. (N. Jarše)	5
Šah	točk
1. Maribor	13,5
2. N. Jarše	12,5
3. Jesenice	12,0


Sredi: Takole je potekala borba med mladinskimi aktivi — Desno: Tekma med Mariborom -~Žeka« pa napeto opazuje tekmo
Od leve proti desni: V podjetju imamo veliko dobrih šahistov še posebno med mladinci — in Novimi Jaršami (centrala) je bila najbolj zanimiva. Zmagali so učenci iz Novih Jarš :