Razne ncvlce. Iz šole. is'a novi 5razredni dekliški Ijudski šoli v Trbovljah so razpisana štiri mesta za uSiteljice, Na 3razrednici na Dobrni je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu. ProŠnje za ta mesta do 30. seplembra. * Umrl je v Sevnici v ponedeljek, dne 12. t. m. č. g. Martin Kragelj, duhovni svetovalec in upokojeni župnik v Polju. Rojen je bil dne 1. novembra 1826 v Sevnici, v duhovnika je bil posvečen dne 25. julija 1853. - N. v m. p.! * Pozor! Dr. Sernec, odvetnik v Mariboru, prosi vse one, ki so videli, kako so Nemci v noči od 8. na 9. t. m. sneli napis pri njegovi pisarni, da mu naznanijo svoj naslov. * Jablanlu cvet nam je poslala naSa somišljenica v 'Arji vasi pri Petrovčah. V sedanjem času je to gotovo redek slueaj. * Javna društvena zborovanja se morejo naznaniti politični oblasti, ne da bi se navedel dnevni red, ker taka zborovanja spadajo pod društveni, ne pa pod zborovalni zakon; tako je razsodilo namestništvo z odlokom od 3. t. m., opr. St. 1076-2 vsled pritožb kat. pol. društva v Brežicah, ki se je pritožilo zoper neki tozadevni odlok c. kr. okr. glavarstva v Brežicali. * Brezobrestna posojila za vinogradnike. Ker je odjedla nemška veftina našimvinogradnikom 200.000 kron brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov, je bil to tudi eden izmed vzrokov, zakaj so naši državni poslanci za6eli v Gradcu obstrukcijo. NemSki listi, in za njimi pobirajo stopinje tudi naSi liberalci in nemškutarski časopisi, so prinesli sedaj lažnjivo vest, da bi deželni odbor začel izplaževati posojila, ako bi deželni zbor delal. V istini pa je to le lažnjiva vest. Ko je naS deželni odbornik Robič predlagal, naj se izplačajo vinogradnikom že dovoljena posojila, je dr. Link, ki vodi deželno gospodarstvo, odgovoril, da za to nima denarja, pač pa imajo denar za nemške študentenheime, za nemške zadruge itd. in jim ga tudi izplačujejo. To različno ravnanje nasproti Nemcem in Slovencein je ravno krivo, da so začeli nagi poslanci v Gradeu boj proti Nemcem. * Kaj je skodila obstrukcija. Nasprotniki naSiH deželnih poslancev radi pišejo in govorijo, da nam je slovenska obstrukcija v Gradcu le v škodo. Poglejmo si stvar natančneje! Doklade se ne zviSajo niti na pivo, niti na vino, niti na direktne davke. Tri milijone ostane torej Še letos v žepih naših davkoplačevalcev. Ali je to res škoda? Nadalje se ne izpolni tudi zahteva liberalnesa učiteljstva, da se jim zviSajo pla6e za tri milijone. Tudi teli tri milijone ostane v žepih davkoplačevalcev. Ali je tudi to Škoda? Kdor ima pamet, ne bo širil neumnih kvant o škodi, ki jo dela baje obstrukcija. Le nasprotniki Ijudstva so tudi nasprotniki obstrutcije! *RazllCneregulacije. ,,Štajerc" in njemu sorodni listi v Celju Širijo neresnično vest, da se naše reke ne morejo regulirati, ker deželni zbor ne dela. Ravno nasprotno je res. Že lani 1909, ko še naših poslancev in njih obstrukcije ni bilo, je zahtevalo namestništvo in poljedelsko ministrstvo, da se naj najme denar za regulacijo Drave. Toda nemški odbor tej zahtevi ni hotei ugoditi in še do danes ni hotel izdelati načrta, po katerem bi se naj izvršilo posojilo. Gre se za slovenske kraje, in zato so Nemci tako počasni. Slovenska obstrukcija je sedaj Šiba za to nemško nemarnost in sovraštvo, ki jih bo tepla tako dolgo, dokler se Neinci ne poboljšajo. Kdor nastopa proti obstrukeiji, škodi slovenskemu prebivalstvu in pomaga Nemcem tlačiti Slovence. To je resnica in nič drugega! * Prldiga za liberalne učitelje. Na CeSkem v Ljutomerice so bili učitelji pokllcani k 8tedenskim orožnim vajam k domobranskemu polku. Dne 7. avgusla so dobili povelje, da se udeleže službe božje v stolnici. Pridigoval je stolni župnik o krščanski ljubezni. V svojem govoru je ožigosal delovanje svobodomiselnih učiteljev, ki hočejo biti osrečevalci Ijudstva, ki pa so v resnici le njegovi zapeljivci. S svojimi nauki v srcih otrok ubijajo vero in dobroto srca. Liberalni učitelji so na CeŠkem glavni vzrok vsem narodnim krivieam in prepirom. S svojim delovanjem pa izpodkopujejo tudi red in disciplino v armadi in državi. — To je bila krepka pridiga za navzoSe liberalne učilelje, ki so jo morali lepo molče poslušati. * Mešetar za vlado je postal dvorni svetnik dr. Ploj. iTo se je dokazalo pri sodni obravnavi v Ljubr ljani, v kateri se tožanjo mladi in stari liberalci. Sel je jzaj vlado v Ljubljano poizvedovat, kak utis bi naredilo, ako vla,da ne potrdi Hribarja za župana. Ce se spomnimo, da dela Ploj na Dunaju opozicijo in obstrukcijo proti vladi, se nam mora čudno zdeti, da se ga vlada vendar poslužuje za svojega mešetarja. Toda vlada ga bt ž» dobro poznala, in zato je bolj verjetno, da je> na Dunaju Ploj tudi kot opozicionalec in obstrukcionist zaupnik vlade. Njegov uskoški značaj se je torej tudi tukaj pokazal v pravi luči. Ploj pa^ po tem odkriiju ne zasluži več imena ljudskega, ampak vladnega zastopnika. Ploj bi moral braniti pravico mesta Ljubijane, da ;si voli župana, katerega si hoče, ne pa mešetariti za njo. * Dobavnl razpis. Vojna uprava kupi po trgovskem običaju za Gradec 300 stotov posteljne slame; za Maribor 1200 stotov slame za nastil; za Celovec 500 stotov slame za nastil, 250 stotov posteljne slame; za Beljak 1500 slotov slame za nastil; za Ljubljano 800 stotov slame za nastii, 100 stotov posteljne slame;: za Gorico 1500 stotov slame za nastil, 150 stotov po steljne slame; za Pulj 600 stotov posteljne slame. — iTozadevna zagolovitvena obravnava se vrši dne 20. septembra 1910 pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo biti do najkasneje 9. ure pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu. * Lepe besede bavarskegai prestolonaslednika o katoliški veri. Dandanes se drzne že vsak smrkovec zabavljati proti katoliški veri. Zato je tem veselejŠe, 6e slišimo kako besedo v obrambo katoliške vere iz ust visokih glav. Te dni so v kraju Etingen na Bavarskem blagoslovili temeljni kamen nove cerkve. Pri tej slavnosti je bil navzoč tudi bavarski prestolonaslednik, ki je izjavil: ,,Hvalim Boga, ker sem imel katoliške stariše, ki so me vzgojili v katol%ki veri. Vedno sem se potegoval za katoliško vero, ker sem prepričan, da je edino prava. To svoje notranje preprifianje sem vsikdar kazal tudi na zunaj, ne zato, da bi me eastili in slaviii, ampak, ker je tako moie prepričanje." — Te lepe besede visoke osebe naj si zapiŠejo za ubo liberalni učitelji in drugi liberalni publoglavci! * Dijaška kuliinja v Marlboru. LetoSnji ob6ni zbor ,,Dijaške kuhinje v Mariboru" bo prihodnji torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne v stanovanju p.: o. gosp. predsednika stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja z običajnim vsporedom. Vabimo vse ude, da s& ga gotovo udeleže. -- Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Odbor. Mariborski okraj. m Kainnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 11.. septembra se je vršil v hiši g. Kristofiča na Razpoki shod viničarjev. V lepem številu so se odzvali zaupniki viniearjev povabilu ter so privedli še več svojih! stanovskih tovarišev na shod. Shodu je predsedoval Vincenc Neuwirt. Govornik iz Maribora je zbranim obširno v poljudni besedi razložil potrebe, da bi se tudi viniearji strnili v lastno strokovno organizacijo. Razmotrival je žalosten položaj našib viničarjev, dokazoval, kako bi se dalo potom strokovne organizacije odpomoči mnogim stanovskim težavam ter si svoj, težavni položaj vsaj deloma zboljšati. Viničar je 61an kmečkega stanu; kmet in viničar si delita že več kot sto let skupno mnoge bridkosti. Naj ostane tudi vnaprej tesna zveza med kmetom in viničarjem. — Po govoru se je razvil zelo živahen razgovor, v katerega so posegli skoro vsi navzoči. Videlo se je, da znajo tudi viničarji misliti in se zavzeti za svoje težnje. 'Možje so obljubiii, da bodo pripeljali na prihodnii shod še več stanovskih tovarišev. m VuHred. Pravcato liberalno Cirilmetodarija smo na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra tukaj uganjali, in sicer slip.no oni v Pivoli.na Kranjskem.Imeli smo zbrane mladine obojega spola iz Pahernikovega kraljestva in Mravlakove kneževine. Vse točke dnevnega reda so bile dobro izpeljane, ako spregledamo ,,malenkosti". Najbolj nam je ugajalo pap Lovrenčanov, ki so morali priskočiti na pomofi vuhreškim mladinom v igri ,,Krojač Fips". Takoj se je videlo, da Lovrenčani v inteligenci, živahnosti, posebno pa v izrazu, v krasni slovenščini visoko nadkriljujejo vse druge. Kako to mogoče? Neka ženka iz Mravlakove žlahte mi je rekla: ,,Oh, kakšen razloček! Se pa6 iakoj spozna, da Lovrenčanov še ni okužil ta podravski študentovski liberalizem, ki strupi tukaj naše otroke." — Vuzeničani so bili dobro zastopani in so žrtvovali marsikaj za Cirilmetodarijo. Ena gospica učiteljica mi je pravila, da sedaj v Vuzenici močno pogrešajo g. učitelja Lešnika, kateri je tam storil največ za liberalno stranko; sicer pa baje sedaj tudi v St. Lovrencu dobro dela za liberalizem, ker, baje lovrenška Sudmarka in taisto nemčurstvo Slovencem ni nevarno. — Gostje iz Mute, Sv. Antona in Ribnice so nas dobro zabavali, a premalo jih je prišlo. Gotovo je bilo deževno in hladno vreme marsikaterega doma zadržalo. Kljub temu je vrgla veselica nekaj kronic za cirilmetodarsko podružnico. Permejdun, jaz sem ji dal bore malo zaslužka, ampak sem si kupil rajši ve5 vina ter sem dvakrat jedel pefienko, najprej toplo, potem pa mrzlo. To je bilo Še najboljše, kar sem našel na tej veselici. Duha sem si maloi pokvaril, zato pa telo okrepčal, se pa dvigne. Eno Šaljivo dopisnico sem tudi pisal in nesel sam v lepi rumeni nabiralnik, kojega je nek mladenifi z vlakom pripelfal. Nekateri pravijo, da ga je g. Pahernik ku- W l pil v Mariboru in pokionil naši liberalni podružnici, železniški sluga na postaji pa je trdil, da so si Vub,redčani ta uabiralnik za šaljivo pošto sposodili od Lovrenčanov. Jaz bi to zadnje raje verjel, ker sem ravno to škatljo nekje drugod videl, a se ne morem spomniti. Ako še omeniin, da se mi je ,,špela" za mo]o šaljivo karto zahvalila, sem storil svojo dolžnost kot vesten opazovalec. m Sv. Lenart v Slov. gor. Sel sem na sprehod. Bilo je v ponedeljek, dne 29. avgusta popoldan. Uberem jo 6ez travnike proti Sv.. Trojici. Ko tako grem in premišljujem to in ono, vzdrami me naenkrat iz moje zamišljenosti divje vpitje. Poslušam bolj natanko, in naenkrat nii vdari na, uho par hripavih ,,heul, heul!" Kdo more to biti, si mislim, ki ga njegova nemškutarska narava tako srbi, da si v takih klicih daje duška. To bo pa gotovo kak ,,fiinfar" ali pa po novem ,,Holbdreier" in gre k Sv. Trojici navduševat svoje, sebe vredne bratce. In-res, nisem se motil! Bili niso sicer ,,iunfarji", pač pa ,,funiarčki" šentlenarških nemškutarjev.. SchoBkinder iz nemške šole. Sli so na izlet. Bili so vsi našemani s brastovim listjem in divje so vpili, tieul, heul, 5eŠ, tu poglejte, koliko smo se že naučili v nemški šoli. Ko jih je ,,heulanje" upehalo, pa so zopet mirno govorili rned seboj slovensko. In res: Kakor ptica poje, tako uči mlade svoje. S ,,heulanjem", s hrastovim listjem in z raznimi drugimi nemškimi znaki kažejo naši nemškutarji svoje nemStvo, ker nemŠM itak ne znajo, in taTco učijo tudi svoje mlade. Ce le nosi svinčnik z nemškimi barvami, kakor jih oče Sedminek tako radi razpečavajo med šolarje, celo one iz slovenske šole, pa že mislijo, da znajo dovolj nemško. Celo leto že obstoji šola, pa še najdeš večino takih, ki bi jih lahko po nemški z žaklom vred prodal, pa ne bo vedel, kaj se ž njim godi. m Sv. Lenart v Slov. gor. Ker se nas po slovenskih časnikih vedno zraerja, da nismo pravi Nemci, ampak nemcurji, pa se hočemo enkrat za vselej zavarovati zoper vsako enako obrekovanje in svetu pokazati, da smo pristni sinovi matere germanije. Imena naših prvakov naj to dokažejo, ,,taj6" imena, pralvim, naj govorijo. Evo vam prihodnjega, ,,štramindeutsch" ob&inskega odbora, ki si ga bomo volili: 2upan: Muhitsch, prvi svetovalec: Sedminek, odborniki: Živko (Schilfkho), JCurnik (Kurnigg), Krajnc (Krainz), Solak (Sollaggg). — Heul! ra Sv. Lenart v Slov. gor. Učitelji nemške šole so vsi odšli. V enem letu se je torej na nemški šoli spremenilo pet učiteljskih moči. Bili so vsi zelo strpljivi in z vsakim ljubeznivi, in ravno zato so jih naši ,,,SpiBburgarji" zgrizli proS. ,,Nur hinaus aus diesem elenden Nest", to je bilo njih načelo od prvega prihorda semkaj. Zelo znaCilno za naše tržane. Mislim, da tudi novi učitelji med takimi ljudmi tukaj ne bodo postali stari. m Sv. Trojlca v Slov. gor. — Odgovor gosp. županu Ferdinandu Golobu. Pred vsem bodite prepričani, da naš zdravnik ni v prav nobeni zvezi s clankom o Vašem nadebudnem gospodu sinu. Niti toliko ne, kot oni VaŠ prijatelj, ki ste ga hoteli napraviti po vsej sili zanj odgovornega in ki bi se bil že skoro naveličal Vašega vsiljivega protektorstva. No, to •«mo radovedni, kaj bi pofieli Vi brez njega kot župan in načelnik posojilnice ?! — Za Vas je torej izzivajoče, če izobesi človek pri Sv. Trojici na slovenslrih tleh slovensko trObojnico? Kaj to pa ni izzivanje, 6e trpite kot župan, da se izziva pri Zaverniku cele mesece z izposiavljanjem v neraških barvah ovenčanih mlajev? In 6e trpite, da si pusti naslikati na hišo karikaturo poštenega tržana z napisom ,,Heil" in črnega čuka na hrastovi veji ? In 6e trpite, da gasilno društvo kot dobrodelno in nepolitično društvo izziva s hajlanjem mirne tržane ? Mar to ni izzivanje v čisto ¦«lovenskem trgu, kjer vas je 'komaj peSCica ppsilinemcev in kjer se Ijudje ne upro VaŠi komandi samo iz strahu pred Vašo zgovornostjo iriiVaišo posojilnico? — Kar se ti5e Zavernika, je mož malo prepozno spo.'JRial, v kakšen vrtinec jadra Vaš 6olnič na političnem morju. In varujte se, da vas vseh skupaj, predno se nadejate, ne zgrabi ta vrtinec in Vas vrže nekam, kjer niti koruznih žgancov ne bodete imeli. Ker tudi slovenjegoriško ljudstvo se zaveda, in ko se bo nasitila večina Vaše vsemogočnosti, s katero mislite, da imate Vi.absolutno komando nad Trojičani. ki bi se brez Vas pravzaprav niti usekniti ne smeli; takrat se bojimo, g. župan, da boste morda Še Vi dobili rusko kolero in se bodelc morali nazadnje celo zatefii k našemu slovenskemu zdravniku, ki Vam je tako neprijeten trn v peti. — Kar se tiče še ljubljanske ^ga župana Hribarja, je bolj pametno, da ga pustite v miru, ker mu ne sežete z vso svojo domišljavost.io niti do kolen. Skupnega pa nimate ž njim drugega, nego, da sta obadva pri dekoriranju ob priliki cesarjeve OOletnice obsedela, on kakor tudi — Vi. — In Jcončno tiste nemške postelje, v katerih so morali nekdaj zdravnikovi ležati, mi smo prepričani, da bi tudi danes nobenega Slovenca ne ugriznile, kakor bi to "Storile morda Golobove postelje. Sicer Vam pa svetujemo, da si raje sestavite majhno Štatistiko, v koliko • slovanskih, in morda celo kranjskih posteljah je že Vaš draaonee. rn Sv. Jakob v Slov. gor. Očka Santl, ki ni šentjakobski župan, si hladi jezo s tem, da toži za žaljenje časti. Pa vseeno župan ne bo nikoli več. Pred volitvami je sam pravil, če se volitve ne bodo izvrgile po njegovem, da bo ob novem letu Se enkrat nosil izkaznice za volitve po občini, kar pa je sedaj itežko verjetno, da bi bil Santl ob novem letu občin- ski pot, Znabiti, če mu bo Kramarjev Tin6 pomagal, a tudi to težko, ker je izgubil sam tajniško službo. Kakor bi izumrli, da ni več videti Santlna, Tinča in Korleka v St.. Jakobu. m St. 11] T Slov. gorlcah. Prlhodnjo nedeljo, dae 18. septemba se vrši popoldne ob '/«4. uri v biši g. Petra Lenc v Ciršakn ob Muri shod rSlov. Emečke zveze". Govorila bosta državna in dežeina po slanca gg. Iran Roškar in dr. Karl Verstovšek. Na Bhodn se bo posebno razmotrivalo šohko vpraš»nje. Na ta shod vabimo vge naše Ciiberiane in Selničane. Somišljeniki, agitirajte za obilno ndeležbo! ptujski okraj. p Sejetu v Ptuju. Na sejem, ki se je vršil dne 7. t. m., se je prignalo 210 konjev, 1261 glav goveje živine in 1240 svinj. Cene so bile: pri bikih 56—64 K 100 kg, pri volih 72 -78 K 10 kg, pri kravah 48 do 70 K 100 kg, in pri svinjah 96—1 K 10 vin. kg žive teže. Prodala- se je skoro vsa živina, — Prihodnji konjski, goveji in svinjski sejem se vrSi dne 21. t. m. p Velika nedelja. Na praznik Marijinega rojstva, dne 8. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku našega priljubljenega kaplana, 6. g. Jakoba Košaka. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je do 4000 faranov in občinstva iz sosednjih župnij ter 12 čč. gg. duhovnikov. Ker je bil praznik, se ni bilo mogoče 5. duhovščini udeležiti v še vefijem številu. Pogreb je vodil č. g. dekan Caf in imel tudi prekrasen cerkveni govor. Veliko naklonjenost pa je izkazal rajniku 5. g. Menhart, domafei župnik, kateri je ranjkemu v družbi dobrega- prijatelja Miklna na smrtni postelji obljubil, da ga iz ormoške bolnice preneso v velikonedeljsko faro, kjer je deloval ranjki 14 meseeev v: Gospodovem vinogradu. Veliko Število deklet in fantov Marijine družbe je v glasni molitvi izkazalo ranjkemu zadnjo 'čast. Pri bolnici so zapeli gg. učitelji z doma&mi fanti prekrasno ,.Oj spavaj", na grobu pa ženska Marijina družba ,,Blagor mu, ki se spočije". Godba je vdarjala žalostinke, za njo pa je stopalo vrlo gasilno društvo. Od vseh. faranov pa se je slišal glas, da tako ogromne udeležbe Se niso videli pri pogrebu. Blagemu pokojniku vežni mir. Pokojnikovim dobrim staršem in njegovi plemeniti sestri pa naše sožalje! Ljufomerski okraj. 1 Sv. Jnrij oft Sčavnici. V proslavo 801etnice rojstva presv. viadarja Frana Josipa, sklenilo je jurjevško prostovoljno gasilno društvo, sezidati novo lično spravišče gasilnega orodja, ker dosedanje staro in zanemarjeno ni nikakor več služilo svojemu namenu in potrebi. Delo je prevzel domači stavbenik gosp. Fr. Holc. S stavbo se je pričelo takoj in bo kmalu dogotovljena. 1 Kmet. podražnica ?v. Jarlj ob Sčavnlcl priredi y nedeljo, dDe 25. kimovca gosp. zborovanje in sicer po rani maši pri Eapeli v Divjakovej goatilni, ob dveh popoldae t Ivanjoih v Ranterjeri gostiloi oziioma g. Klobasa. Fri zborovaajih bode predaval g. ing, Josip 7Adaašek, strokovni učitelj na kmet, šolt pri Sr. Jarju ob jaž. žel. Dnevni predmet poduka bode: 1. Umna živinoreja, (vnoTČenje živine). 2. pomen gosp. ČBBnikarstra na raivoj kmetijstva 3. Emet knjigoTodstvo. Zborovanje bode izredno, zato se bode sklepalo o vež gosp. predlogih. Slovenjgraški okraj. s Remšnik. Na 900 metrov visokem Radlu, raz katerega vživaš divrn razgled na vse strani, je rajni župnik remšniski, Jurij Žmavc, leta 1898 jiamesto prejšnje razpadajoče cerkvice začel zidati novo liišo božjo na čast sv, Pankracija, Leta 1902 je bila stavb.a pod streho, in sedanji župnik, g. Anton Podvinski, ji je preskrbel doslej dva oltarja in najpotrebnejšo notranjo opravo. Oba dušna pastirja so pri tem delu z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpirali verniki lavantinske in sekovške škofije. Tako sta n. pr. Jernej Koležnik iii Ivajia Mazgan podarila prostor, za cerkev, Josip Navšnik in Fr. Prates sta dala za glavni oltar 1600, oziroma 1100 K, večje svote so -darovale razne rodbine, nekateri so prispevali potrebno gradivo, drugi opravili zastonj veliko voženj, in Še na dan posvetitve je posestnik Siin. Navšnik prinesel 400 K za nabavo novih orgel. — Tolika požrtvovalnost je bila pretekli torek obilno poplačana. Prevzvišeni knezoškol lavantinski se niso ozirali na nestalno vreme in težavno p;ot ter so dne 5. septembra popoldne prišli v Brezno, se podali od tam na Remšnik in drugo jutro na hrib sv. Pankracija, povsod navdušeno sprejeti in rado&tno pozdravljeni od duhovščine, županstev, golskih otrok in Marijinih družb. Tu so dne 6. septembra pri prav ugodnem vremenu s cerkvenim posvečenjem kronali zalo gorslco svetišče, katero so z združenimi moftmi poslavili verniki dveh škofij. Veselje nad tem znamenitim dogodkom so oznanjevali bogato ozaljšani slavoloki, katerih je bilo v brezniški in remšniški župniji postavljenih nad 30, čarobni večerni kresovi po vseh višavah na okoli, in mogočno doneči streli iz lopičev. Napovedana slavnost je privabila v ta planinski kraj neštete množice vernega Ijudstva in nad 20 duhovnikov. Iz sekovske školije so prihiteli dekan dr. M. Wonisch iz Sclmanberga z dvema oo. kapucinoma, župnik Anton Bauer iz Ivkona s kaplanom Mih. Glatz, Karol Prenner iz Zel. Travnika, F. gavcl iz Kaplje, Fr. Sclileich od Sv. Ožbalta, in novomagnik Al. Loibner, ostali so bili iz doraače školije, večinoma jz marenberškega dekanata. — Obredi posvečenja cerkve so trajali od osmih do 5412. ure predpoldne. Verniki so jih spremliali s pobožnim zanimanjem in z glasno molitvijo. Po dovršeni posvetitvi so mil. nadpastir poslušalce iz sekovske škofije z v srce segajočim govorom na podlagi svetopisemskih besed: ,,Danes ima ljudstvo darovanje na višavi" (I. Kralj, 9, 12) povedli v trojni tempelj, v kapelo domače hiše, v tempelj prirode in v katoliško hišo božjo, ter jih opominjali, naj se drže dobrih aaukov, katere so prejeli od očeta in matere, naj slavijo Boga v prirocfi, pred katerim pa iščejo milosti in blagoslova v cerkvi, kjer prebiva na izreden način veličastvo božje. Nato so darovali pri novo posvečenem oltarju sv. mašo in po tej v slovenski pridigi z ozirom na čudoviti dogodek na gori Tabor (Mark. 9, 1! do 8) izrekli pohvalo in zahvalo vsem, ki so sezidali tu gori na hribu, kamor pride toliko izletnikov, krasno cerkev, ter postavili tako trojni Šotor, prebivališfte božjemu Zveličarju, svetišče sv. Pankraciju in duh. pribežališče samim sebi. — Z darovanjem za novo cerkev in z zahvalno pesmijo je bila ob %3. uro pop. zaključena v vsakem oziru vzpodbudna cerkvena slavnost. s Cesta Velenje—St. 'Andraž—Polzela. Poslaneo dr. VerstovŠek je v Gradcu zopet podrezal radi te ceste. Ker so Ijudje nejevoljni radi tega, ker se stvar zavlačuje od meseca do meseca, je treba pojasniti vso zadevo. Načrte bode izdelal gotovo v treh tednih inženir Schenkl. Tudi proračun bode dovršen. Nato dobita vse zopet okrajna zastopa Soštanj in Vransko. Prorafiun je bil do sedaj določen na 95.000 K, katera svota bode najbrž premala. Zato bodeta morala oba zastopa takoj sklepati o primerni razdelitvi večjega proračuna. — Vprašanje deželne podpore je rešeno, ker prispeva dežela na vsak način 50%. Okrajna zastopa naj takoj sporazumno skleneta na nja odpadajoče stroške, da bi bilo delo mogoče že čez zimo. Poslanec dr. VerstovšeK je mnenja, da bi bilo treba zaeeti že takoj pred spomiadjo, ker imajo tudi domačini čas, iti pozimi na delo in laliko kaj zaslužijo; poleti je za delavce itak velika težava. Vse predpriprave se lahko izviše pozimi. Inženir Eichkitz se je tudi izrazil, da je veliko boljbe, če se vrše nasipi po zimi, 6e le ni zemlja zmrzla, Opozarjamo oba okrajna zastopa, da preudarita to navodilo. s Pameče pri Slovenjgradcu. JMesreea nikdar ne praznuje. 2\Ti dolgo tega — na cesarjev rojstni dan je bilo — ko je utonil v deroei Soči daleč od domovin© tukajšnji rojak vrl mladenič Rvidolf Rubin v prvem letu vojaške službe, in že je zahtevala smrt drugo žrtev v cvetu rnladosti. Ko je v petek dopoldne 9. t. m. Rihtaričev sin Franc Ferk vozil pri Urmu gnoj na njive, ga ie pri hlevu ojnica zadela s toliko silo, da je vslecl notranjih ran in izkrvavenja, ne da bi se zavedel, tekom ene ure končal svoje mlado življenje v 22. letu starosti. Obema mladeničema svetila večna Iu6! s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Tukajšnji dopisun ptujske sinrdokavre se še vedno pritožuje radi nemirov v tnkajšnji občini ob 6asu volitev: Celi njegov dopis je kakor njegova fotografija; vse, kar je namazal skupaj, vidi se na njem samem. Nemirov ni slišal in ne videl v tej občini nihfie drugi, kakor ti sam. Nam priljubljenega č. g. župnika seveda ne smeš pozabiti, drugače urednik smrdokavre tvojega dopisa gotovo ne pogleda. Ce bi bil ti tako vesten pri svojih opra\ilih, bi.pa lažje po no6i počival, bi ne vrtoglavil okoli in delal r.emir, pa bi tudi ne tulital toliko lažnjhih dopisov. VpraŠal bi te Se, kako daleč si spravil našega društvenega knjižničarja, kl nas še ziniraj zalaga z lepimi knjigami, ti se boš pa od jeze posušil. s Škale. Vendar enkrat dosegli — poštno nabiralnico. Poslancu dr. Verstovšeku se je javilo, da je dovolilo ministrstvo pošto za Sicale. S tera se je ustreglo željam Skalčanov radi pošte. s Plešivec pri Škalah. Dne 4. t. m. se je vršila šolska slavnost v plešivški šoli. Namen slavnosti je bil, proslavljati 801etnico cesarjevega rojstva. Prvi govor je imel g. učitelj Henrik Bregant. Govoril je o lepih lastnostih presvitlega cesarja. Nadalje je razložil in primerjal štiri letne čase našemu življenju. Peli in deklamovali so ti-le učenci oziroma učenke: Lipnikar Lucija, Lipnikar Jožefa, CančiAlojzija, CanC Mica, Videmšek Mica, Meh Mica, Grobelnik Rudoll, Mak Mica, Klančnik Franc, Kaudik Franc, Rutnik Franc,Miklavžina Anton, Pirnat Franca, Ževart Ana, Peče6nik Anton, Mravljak Rudolf, Repas Kristina, Zevart Mica, Brodnik Alojzija. — Srčna livala g. učitelju za njegov trud! s St. Janž na Vinski gori. Na zadnjem shodu so prosili kmetje poslanca dr. VerstovSeka za posredovanje, da dobijo bolj poceni drevesa iz drevesnice v Celju. Poslanec dr. Veastovgek je storil korake v tem oziru in nam javlja, da so lepa drevesa za posestnike po 70 vin. Nasvetuje se posestnikom, da s© obrnejo skupno na podružnico Kmetijske družbe, oz. na g. barona Adamoviča, da naroča za nje drevesa podružnica skupno, ki jih dobi ^e bolj poceni. Svojefiasno bode poslanec v tej zadevi zopet interveniral. Kmetje, sadite pridno drevesa in poslužujte se prilik, ki jih vam nudijo deželne drevesnice. s St. Jaiiž na Vinski gori. Poslanec dr. Verstovšek je iinel tukaj zadnjo nedeljo dobro obiskan shod, na kaierem je govoril o zadnjih volitvah in razpravljal o deželnem zastopstvu ter o točkah, ki so dale poslancem S. K. Z. povod za opravifieno obstrukcijo. Go\orili so tudi gg. Zajc, Kroflič in Videmšek. s St. Ilj pri Gradiču. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil tukaj shod S. K. Z. Poslanee dr. Verstovšek je govoril o povodih obstrukcije, razvil celo zgo— dovino tega gibanja in razložil poeetje Narodne stranke v tem, za Spodnji Stajer tako važnem boju. K besedi se je oglasil tudi g. Župan Koren, ki je govoril o pomenu volitev in o nainenih, katere imajo oeljski listi. G. župan je stavil tudi resolucijo glede obstrukcije, za katero so se izrekli vsi navzofii, dokler se ne spremeni položaj. s Gorenje pri Smartnem na Paki. V naš kraj je zanesel neki mlečnozobi mladič časopis ,,Svobodna Misel" in ga širi med tukajšnjo mladino. Par sprijenih fantalinov se mu je že baje vsedlo na njegove limanice in so si ta list naroftili. Bomo imena teli naprednih mladenieev enkrat objavili, da se jih bo dobro misleča lnladina vedela ogibati! — Vsem poštenim mladeničem in dekletom klifiemo, ogibajte se teh zapeljivcev, ne občujle ž njimi, sicer bodo še vas spridili. Naročajte si poštene časopise ali pristopite k bralnemu društvu, ,,Svobodoo Misel" pa v pe6! b Smartno pri Velenju. Dne 18. t. m papoldne po večernicah predavanje v druUvcnem domu. Konjiški okraj. k Loče. Prav je imel vaš dopisnik', ko je v svojem dopisu, prijavljencm v zadnji številki, nekoliko, pa vse prernalo, potipal naše učiteljstvo. Mi hočemo biti slovensko, pa tudi verno ljudstvo ter tudi zahtevamo, da se naši otroei kot slovenski otroci tudi v verskem duhu poučujejo. Dopisnik se je tudi najbrž zmotil ali pa ni dobro čul, ko pravi, da se misli za stanovanje učiteljstva kupiti liiša za 12.000 K. Ne, hiša bo stala 14.000 K, torej v resnici drago stanovanje, in Še za take učitelje, in plačati jo bomo morali seveda mi davkoplačevalci. Ali nimajo učitelji dovolj dobre plače, da si morejo saini plačati stanovanje? Mi že tako zdihujemo pod težo raznih plačil in denarja ni dobiti od nikoder, zdaj pa še učiteljska stanovanja za 14.000 K. Možje, ki imate pri tem kaj govoriti, poinislite, kaj delate! k Kebelj na Pohorju. NaŠo župnijo bo kmalu zapustil mož, kateremu smo dolžni v slovo malo spominčico. To je naŠ nadučitelj Jak. Pukmeister. Mnogo zaslug si je stekel pri nas v 6asu svojega 131etnega bivanja med nami (od leta 1897—1910),-za katere mu bodo dobri župljani vedno livaležni in ga ohranili v trajnem spominu. On je bil prvi, ki je začel sam za našo občino samostojno slovensko uradovati in opravljati posel občinskega tajnika, kajti poprej je bila navezana naša obtMna na oplotniško tako, da je hodil tajnik gor k nam, ali pa tudi občinski možje doli v Oplotnieo, kjer se je pa, kakor tudi sedaj, vedno le nemškutarilo. Pa tudi naši čebelarji so mu dolžni hvalo, kajti le z njegovo požrtvovalnostjo so se povspeli do tako visoke stopinje ftebelarstva, On je b'il pri nas prvi, ki nam je zafiel priporočati novodobne panje ter nas navdušovati za to imenitno panogo kmetijstva. Vedno je bil pripravljen, dati kakoršenkoli nauk in poueiti vsakogar o cemurkoli. Srčna mu hvala za to! — Hvaležni učeuec. k PrlhOTl. V nedeljo, 18. t. m. bomo imeli r svoji sredini dežposlanoa g. Petra Novaka. Po rani bv. maši bo imel shod, na katerem bo poročal o svojem delovanju Volilci in drngi, pridite vsi, da se pogOTorimo! Celjski okraj. c Celje. Vsem še utriplje srce veselja, ako pomislimo na sijajno zmago Slovencev, v okoliški občini. Toda kos te zemlje nam hočejo ugrabiti Nemci, naši liberalci pa jimV pri tem na grd način pomagajo. Ve&ina v deželnem zboru je liotela naši slovenski celjski okoliški občini vzeti proti njeni volji kos zemlje ter ga priklopiti mestu. Nemci so lioteli v deželnem zboru storiti to s pomočjo postave, ker noče občina sama o takem razkosavanju ni6 slišati. Na to nasilje so odgovorili slovenski poslanci z obstrukcijo. Sedaj pa spletkarijo slovenski liberalci proti obstrukciji ter delajo s tem Nemcem pravo pot za njihov rop. — Liberalci niso več naši slovenski bratje! c Celje. V meščansko šolo se je oglasilo za vsprejem 84 učencev; izpit je prestalo 71. Ker se je bilo bati, da bi izločili kakih 20 slovenskih učencev, sta posredovala pri deželnem odboru dr.. Benkovič in dr. Verstovšek in zahtevala paralelko. o Sllvnica pri Celju. Veselica dne 4. septembra se je dobro obnesla. Ceravno; nam vreme ni postreglo, se je vendar zbralo pod Vebrovim kozolcem lepo število udeležencev. Predsednik bralnega društva, g. Jurij Jagodič, je navzoče lepo pozdravil in v svojem govoru razložil ti^di vsebino igre: ,,Sanje", katero so pozneje vrli gg. dijaki najboljše predstaw Ijali. Tamburaši so nam s svojim sviranjem krajšali že dolgo zaželjene urice, ki so nam prehitro potekle. ^Tudi slivniško diletantinje so prav dobro igrale Šaljivo igro ,,Dve teti". Domači g. kaplan nam je v jedrnatem govoru naslikal nekdanjo dobo tlačanstva in razvoj slovenskega naroda, Vspored se je zaključil z ribjim lovom, pri katerem je nalovilo veselo ljudstvo mnogo lepih ribic. Vsled velikega naliva se obCinstvo ni udeležilo proste zabave pri g. Grasselliju v takem številu, kakor bi se pri lepem vremenu pričakovalo, a vendar smo se bližnji najbolje zabavali. — Za te krasne urice, ki smo jih preživeli dne 4. septembra, se imamo zahvaliti gospodoma domaCemu in šentjurskemu kaplanu in gg. dijakom, posebno domačima, g. Slavkotu Jagodič in g. Podgoršeku, ki sta skrbela, da se je cela stvar tako dobro izvršila. c Zaloc. Prihodnjo nedeljo nas obišče torej general liberalne slranke, dr. Kukovec. Mnogo se je spremenilo pri nas, odkar smo ga volili. Demonstracije ob času misijoua so ohladile marsikaterega libe- ralca. Pošteni elementi so se začudili, da se nahajajo v tako barabski družbi. Potem je prišla stvar sCokanom. Liberalci so ga proglasili za narodno žrtev, za slovenskega uiučenika, položili so venec na njegov grob in za krsto sta plakala oficijelno zastopnik Nar. stranke dr. Kalan in zastopnik poliberaljene CirilMetodove družbe, Prekoršek. Pametni ljudje so se zavzeli ob takem ravnanju, Da se proglasi Cokan naenkrat kot vzor za vsakega slovenskega moža, na kojega grob bi naj polagalo ljudstvo vence, to jim je bilo vendar preveč. Navdušenje za liberalno stranko se je po teh dogodkih pri nas pošteno ohladilo. Z.raven pa je še delovalo kakor curek mrzle vode na razgretega človeka, da je liberaina stranka, kojo vodi tako nespretno sedanji general dr. Kukovec, korakala od neuspeha doneuspeha. IzgubaJežovnikovegamand. je bil zadnji težek udarec za stranko. Sedaj hoče priti dr. Kukovec med poparjene pristaše in zopet poživeti navdušenje ler dvigniti upadli pogum. Poznamo njegovo taktiko. Udrihal bo po naši ljudski stranki in njenili zastopnikili... Pogreval bo staro bajko o davku na pivo, ko,u pa našim hmeljarjem ne bi ni6 škodil, ker ne prodajo pridelka štajerskim pivovarnarjem, ampak izven Štajerske. Cene naSemu hmelju so v rokah svetovnega trga in hmeljskih mešetarjev, ki se bogatijo in mastijo na slroške kmetov. Trobental bo tudi proti obstrukciji, katero je dne 13. lebruarja Še sam proslavljal s svojimi trabanti na 12 shodih. V deželni zboroici se ji je slovesno pridružil. V nedeljo bo ubral druge strune; tocla mnogo Žalfianov se bo vprašalo, zakaj moramo delati take skoke. Enkrat za obstrukcijo, čez par meseeev pa že proti obstrukciji! Ali je to vodstvo? Ali je to doslednost? Ali se sploli more iti s stranko, ki spreminja vsak trenotek svoje nazore? General zavožene politike dr. Kukovec, bo seveda pel tudi narodno pesem. Ista usta, ki si v Gradcu ne upajo izgovoriti slovenske besede, se bodo pri nas cedile narodnosti. Marsikateremu se bo tako dvostransko postopanje gabilo. Le oni, ki niraajo mnogo raožgan, bodo še tudi tokrat klicali živio. Mnogi pa bodo tiho djali in vesno premišljevali, kako -priti kmalu ven iz liberalne družbe. Pri nas se je marsikaj spreinenilo! c Laško. V soboto, dne 3. t. m. se je vršila tukaj razstava živine. Pri razdelitvi daril so se pa nekateri sloveuski kmetje na klic potovalnega učitelja oglasili mesto s ,.lukaj" s ,,hier", čeprav dotični ne znajo nemški. Gotovo je žalostno, da možje, kateri hočete veljati za narodnjake, ob taki priliki vpričo zastopnikov dežele rabite jezik, katerega ne razumete. Taki otežkočujejo potera boj naših poslancev za pravice Slovencov. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. c Laški trg. Smihelska nedelja se bo letos in v prihodnje vedno obhajala na nedeljo pred rožefiki-ansko nedeljo. Verniki od blizu in daleč ste vabljeni, da prihitite omenjeno nedeljo v prav obilnem Številu na prijazen grič počastit Sv. Mihaela. c Nova Štlfta pri Gornjem Gradu. Popravek. Z ozirom na članek od nas v Vašem cenienem listu z dne 8. sepiembra t. 1., štev. 36., pošiljam ;Vam glede par. 19. tiskovnega zakona sledeči popravek, katerega blagovolite na istem mestu v prihodnjD37. Številki objaviti. — Ni res, da bi bil jaz v gostilni pri Golobu rekel, na bi bilo bolje, oiaj bi Škof vlil raje olje na solato, nego duhovnikom na glavo; nego resje, da sem rekel, v 6 a s i h bi bilo bolje, da bi si vlil ško! tisto olje na solato, nego nekaterim na glavo in da je to povedal eden naših župljanov bivšemu župniku g. Pajmonu v obraz. Ni res, da bi to tajil in govoril samo pri vinu, nego res je, da lahko to dokažem vsak čas. Ni res, da bi bil pri tem mislil ali govoril o kakr&nein bodi zakramentu, nego res je, da je začel nato govoriti o zakramentu Rifl. Ni res, da je olje že zakrament, nego res je, da je olje le vidno znamenje zakramenta; tako nas u5i kršSanski nauk. — S spoštovanjem vdani Ivan Kelc, nadučitelj. c Nova štifta pri Gornjem gradu. Slavni znani neznani dopisnik ,,Narodnega Lista" je spustil zopet v ta list nekaj svoje modrosti. Zupniku priporo6a, da zatre v Novi Štifti prodajo žganja. Ja, 6e ne bi bilo politicne gosposke in ne bi oni, ki inrajo od gosposke dovoljenje, prodajati žganje, ,potem tožili župnika radi motenja obrti! Dopisnik ,,Nar. Lista" bi bil gotovo prvi, ki bi ,,šuntal" k taki tožbi, kakor je storil v neki drugi zadevi. Ker pa slavni dopisnikj ,,Nar. Lista" priporoča župniku toliko mo6, bi mu tudi mi priporoftali, da posebno prouči vire, od kod da prihaja žganjepitje v naši občini. Povedali bi mu, da je svoje dni g. Ivan Kelc, po svojem poklicu raogočni nadufiitelj, ki se je pečal v Novi Stilti s trgovino, pridno prodajal ,,§nops". Ko je bila v začetku tega stoletja volitev Ži6kar-Hribar, so oni, ki so volili s Kelcem Hribarja, vsi dišali po ,,Šnopsu" tako zelo, da so nekaterim celo brke izpadle. Kar Še posebno zadeva mežnarjevo trgovino, bi g. župniku tiho na uho povedali, da je g. Ivana Kelca enkrat zafielo tako zelo ,,šravfat", da je šel v mežnarijo gledat, 6e bi se dobilo za želodec kaj ,,šnopsa". Celo na uho Vam pa povem, da je bil ta ,,šnops" — zastonj — zato zdaj tolika jeza v taboru g. Kelca, 6e mežnar Še kaj iztrži. Ce pa kdo ve za kake nerednosti, naj jih pa le naznani finančni upravi, ki gotovo ne bo prizanašala — pa previdno, da se ne zve, kedo je bil, ker to utegne postati sitno, kakor tedaj, ko so se pisali članki v ,,Delavca". Sicer pa moram v 6ast naše občine povedati, da se tukaj ne izpije toliko alkohola, kakor vpije večkrat pijani dopisnik ,,Narodnega Lista", kateri vse druge po sebi sodi. Dopisnik priporoča žup- niku, da bi šel delat mir v ,,napredno" hišo. Ce bo napravil župnik mir, bo pa naprednost fu6. Potem bo zopet zamera, kakor tam, kjer je opozoril župnik stranko, da pazi na dobro ime, ker jeziki ne mirujejo. Župnik naj bi vse storil, in če stori, je gotovo velika hudobija! Se poznamo. Dekla je prišla prosit g. Kelca odpuščanja, pravi ,,Narodni List". Povemo, da se je vršila poravnava v sodnijski dvorani, ko se je videlo, da bi imeli obe stranki smolo. Gotovo pa vemo, da g. župnik pri ,,Slonu" še ni bil nikdar, torej tam ni sprejemal ,,marnov". Nadalje napredni dopisnik ,,Narodnega Lista" postaja počasi resničen. Je le res, da se je poskusilo župnika tožiti. Ce pa enkrat prizna to, mora pa biti toliko možat, da pove, da dotični sodnik ni bil Grebenc, ker razžaljenje 6asti ne spada v njegovo področje kot okrajnega sodnika, ampak; v področje sodnika, ki je bil ta čas g. Sernec Pa ne samo Muzovka je bila odgnana, ampak tudi Muzov Tone. Le celo resnico priznati. Kar je storil g. župnik kot župnik, je bilo prav, le to je bilo krivo, da vsi naprednjaki niso dobili nobenega paragrafa, da bi mogli župniku do živega. To je seveda velika ,.pristranost". Konee dopisa v ,,Nar. Listu" z dne 9. t. m. je pa najzanimivejši. Pravi dopisnik: ,,dobri si bomo." Alia! Ga nekaj tišči in tlači. Zmirai se ponuja sprava, kadar naprednim gospodom prede, kakor tedaj, ko se je šlo za Milanov kruh, čez 14 dni se pa dobrota pozabi. Znani dopisnik ,,Narodnega Lista" pozna krščansko ljubezen do bližnjega vselej tedaj, kadar je sam v škripcih. Seveda mu mora pomagati tedaj g. župnik, katerega sicer obira, kjer ga more. Velikodušno obeta g. župniku: ,,potem Vas bomo spoštovali." Gotovo pa je, da bi bila velika večina faranov z župnikom nezadovoljna, če bi ga ,,Vi" ,,spoštovali" — in župljani so požrtvovalni kristjani, kar kaže novi oltar v naši cerkvi. c Trbovlje. Dne 11. t. m. se je v Trbovljah v najlepšem redu izvršila slavnost otvoritve ,,Društvenega Doma" ob navzočnosti več tisočev ljudi. Došlo je 120 Orlov iz raznih slovenskih krajev, večinoma iz Kranjske. Veliko ogorčenje je vzbudilo, tia je trboveljski obeinski odbor, oziroma večina slovenskih obeinskili odbornikov sklenila, da župan goste ne pozdravi. Orle in druge goste je na trgu pred cerkvijo navdušeno pozdravil predsednik trboveljskega Orla, g. Pečnak. Potem se je vršila slovesna sv. maša. Cerkveni govor je imel dr. Korošec o izreku ,,Ljubi svojega bližnjega". Govor je bil dovršen. Nato je sledila slovesna otvoritev ,,DruŠtvenega Doma". Domje blagoslovil č. g. dekan Krulc iz LaSkega trga, nakar je imel državni in dežeini poslanec dr,. Benkovič slavnostni govor. Naglašal je zlasti postopanje večine občinskega odbora, kateri je Orle in druge slovenske goke stavil v isto vrsto s socialnimi demokrati in Nemci, ker je utemeljil svoj sklep tako, da bi moral potem pozdravljati tudi socialne demokrate in Nemce. Dr. Benkovič je to krepko ožigosal. Potem je govoril dr. Korošec, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal, da bodo z ozirom na zasedanje štajerskega deželnega zbora ubrali slovenski deželni poslanci taktiko, ki bo na 6ast in ponos slovenskemu narodu, in da bo bodočnost ueila, kako neutemeljeni so napadi liberalnih štajerskih slovenskih listov na slovenske poslance. Pri slavnosti so se zlasti poudarjale zasluge rudarskega paznika Zupana za osnovanje Društvenega Doraa. Po večernicah se je razvila javna telovadba, ki se je tudi lzvršila v najlepSem redu, dasi so bila tla radi dežja omehčana. Ogromna množica je pozdravljala vztrajne telovadce. Po telovadbi se je vršila velika ljudska veseiica, pri kateri se je zahvalil Orlom in njihovemu naželniku g. Jeločniku predsednik trboveljskega Orla, g. Pečnak. Zvečer so gostje večinoma odšli. Slavnost se je vršila nemoteno, le zvečer je nekaj socialnih demolcratov zažvižgalo Orlom. S tem so le pokazali, ikako rdeči umevajo svobodo ter so se osmešili. Ljudstva je bilo navzočega 3000 do 4000. Slavnost je uspela popolnoma in bo imela blagodejen upliv na prospeh slovenske krš6ansko-socialne orgamzacije v Trbovljah. Slovenska krščansko-socialna zveza je zopet dokazala, kako resno deluje za izobrazbo ljudstva. c Vransko. Po nofti odi 6. do 7, septembra je za^elo goreti pri gostilničarju Blatniku v Ločici. Ogenj je nastal v sušilnici za hmelj. Zgorela je hiša, gospodarska poslopja je domača požarna bramba rešila. Podstreho je bil spravljen hmelj, vreden do 5000 K, a je vsega uničil ogenj. Tako je uničen naenkrat trud celega leta. c Dramlje. V 35. številki z dne 1. septembra t. 1. je poročal ,,Slov. Gospodar", da bosta baje dne 4. t. m. na sho.du naprednjakov v Dramljah govorila dva napredna govornika, in sicer znani nam napredni čevljar A. KoroSec, p. d. Cernišek, in pa Martin Slapnik. V tem dopisu se oCita mojemu očetu Martinu Slapniku, čeŠ, da se iz ,.Nar. Lista" in ,,Stajerca" uči govoriti. Kdor dokaže, da je pri moji hiši naročena kateraoseba na ,,Narodni List" ali ,,Stajerca", mu izplaeam takoj 200 K. Evo ti dopisnik, tudi tebi so na razpolago! Isto svoto izplačam tudi tistemu, ki dokaže, da je prisostvoval moj ofie naprednjaSkemu shodu, ki se je vršil dne 4. t. m. v Dramljah. Moj o6e je katoli&kega naziranja in ni še nikdar nasprotoval katoliSkim načelom! Dopisnik trdi, da je moj o6e že večkrat rekel, da si upa ob vsaki množini ljudstva javno naslopiti kot najboljši govornik. Javno on sploh ni nikdar govoril. Le pred Štirimi leti, ko je bila sv. birma, je kot občinski svetovalec na željo župana javno pozdravil premilostljivega knezoSkofa v; imeau obfiine. Dopisniku svetujem, da se v prihod^ nje varuje, poroftati take neresnice. — Janez Slapnifc. c Griže. Vedno liujskanje tukajšnjih takozvanih naprednjakov ne ostaja brez posledic. V dokaz, kako so nekateri napredni mladeniči že posuroveli, naj služi sledeče: Pred kratkim spremljal je naš č. g. kaplan svojega očeta do grižkega mosta. Na desnem bregu je gostilna. V tej gostilni nahajal se je napredni mladenič Pospeh, ki je baje predsednik ,,,Zveze napredne miadiue" v Grižah. Ko se je poslavljal Ł. g. kaplan od sivolasega istarčka-očeta, ter mu spregovoril v slovo še besede: ,,Z Bogom, o5e!" zadrl se je ta napredni mladeničPospeh: ,,Halts Maul!" Zares napredno! Grižki naprednjaki vrlo napredujete! Torej niti z lastnim očetom bi ne smel duhovnik yeč govoriti, da bi ne bil opsovan. — Vsa 6ast gre ^vrli gospej gostilnifiarki, ki je povedala fantu take v "obraz, da, 6e ima sploh še kaj človeškega čuta, mu bodo zvenele še dolgo easa po ušesih. Gospodine Cernej! Kako bodele pa zopet tega zagovarjali, ker tako radi to storite. Le ven na plan, potem vam bodemo dali še mnogo prilike, zagovarjati vašo, v naši šoli se nadalje izobražujoeo napredno inladino. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Na praznik Marijinega rojstva je tukajšnja ženska podružnica ,,Slovenske Straže" priredila zborovanje po večernioah v župnišču, katerega so se udeležile poleg domacih deklet tudi odposlanke dekliških zvez od Sv. Eme, iz Zibike in Kostrivnice. Od Sladke gore smo pogrešali odposlank. Predsedniea podružnice, Ana Vehovar, je opisovala hude boje, ki jik bijejo Slovenci ob naših mejali za obstanek. Dolžnost naša je torej, jim pomagati po ,,Slovenski Straži", Domači č. g. župnik je razložil, kako delujejo sovražniki v Siidmarki in v Sckulvereinu za naše potujčenje, in kako naj mladenke pri Sv. Emi, v Zibiki, na Sladki gori pod okriljem naše ženske podružnice nabirajo udnino, podpornino in darove za ,,Slovensk;o Stražo" po posarneznih krajili, da je ne bo zavedne hiše v teh župnijah, ki bi kaj ne darovala za ,,Slov. Stražo". Kostrivničani pa si bodo ustanovili lastno podružnico. Prav tako. Tajnica Marija Drofenik je v govoru povdarjala, kako potrebno je delo za ,,Slov. Stražo", in kako bi se ga naj vse zavedne mladenke udeleževale. V prihodnjih tednih se bodo oglašale nabiralke naše ženske podružnice pri zavednih' hišah tukaj, pri Sv. Emi, v Zibiki in na Sladki gori. Naj bi imele veliko uspeha pri nabiranju udnine, da bo naša ženska podružnica ena najbolj cvetočih. c Sv. Peter na Medv. selu. G. urednik, prosim Vas, sprejmite teh par vrstic. Kakor sami dobro veste, je v vsaki fari nekaj ljulike. Tako je tudi pri nas, da se ne rnanjka par liberalcevin nekaj štajercijancev. Jaz Vam hočem, dragi g. urednik, enega štajercijanca 6isto na kratko opisati. Ta je naročnik ptujskega ,,Stajerca", katerega bolj ljubi, ko pa svojega iZveličarja. Kajti ,,Stajerc" je vsak teden gost v njegovi hiši, med tem ko sv. zakramente čisto na redko prejemlje. Kako se pa izražajo ljudje o njem, bo vprašal eden ali drugi. Davam povemo resnico; ljudje pravijo, da je to največji bahač cele fare. Jaz pa te sodbe ne bodem popravljal, kajti jaz mislim tudi tako. Nadalje pravijo, da je on velik lakomnež; zopet jaz ne bodem popravil; pa to mene nič ne briga, samo rečem, da ni laž._ Koga pa on najbolj sovraži, poreče eden ali drugi; pa vem, da se ne bo nibče čudil, če povem, da duhovnik© in tiste, ki ž njimi držijo. Ob kakih volitvah pa vzdihuje: ,,Vse bodo mašniki zmagali." Zato mu jaz zabičim, da pusti takoj ,,Štajerca", drugače ga bodem drugič pogledal čez povečalno steklo in povedal tudi od neke Lize. Toliko za danes. c Braslovče. Bliža se pričetek Šolskega leta. Zopet bode treba seči starišem v žep, da zadoste prošnjam svojih otrok glede priprave šolskih knjig, zvezkov in druge potrebšfiine. Ker dostikrat zlasti ubožnim slojern manjka potrebnega drobiža, si otroci ne morejo pravočasno oskrbeti šolskih reči, vsled česar se ovira pouk in redno napredovanje, ki je dostikrat vzrok, da se bojijo otroci v šolo, ker nimajo knjig. So pa tudi drugi tehtni pomisleki, ki govorijo proti temu, da bi si otroci sami kupovali šolske potrebščine. Kolikokrat premaga otroka poželjivost po nasladnostih in porabi denar za sladkor, cigarete i. t.d., doma pa si ga izprosi za Šolske re6i! — Krajni šolski svet je uvaževal te okolnosti in je na predJog g. nadučitelja sklenil, da naj vsi otroci brez izjeme dobijo vse knjige, zvezke in druge potrebščine v šoli, le katekizem, ki naj bo \i vsaki krščanski hiši, ter tablico bi si otroci nabavili sami. Nastali stroški naj bi se potom doklad enakomerno razdelili na vse idavkoplačevalce, kakor je to že marsikje v stalni navadi in se je jako izborno ob\neslo; na ta način bi se pritegnili tudi oni sloji, ki nimajo težkih skrbi in yelikih stroškov z otroci. — Ker se pa nekateri, ki jih je odvezal Bog teh skrbi, protivijo temu predlogu, čeravno bi bili prispevki posameznita za ta.ko obče koristno napravo jako neznatni, vabijo se vsi, ki se za to zadevo zaniraajo, zlasti pa stariši, ki imajo otroke v Šoli, naj pridejo v nedeljo, dne 18. septembra po prvem sv. opravilu v Šolo, da se mirnim potom izve mnenje vefiine prizadetih. — Krajni Šolski svet v Braslovfiah dne 12. septembra 1910. c Frankoloro. V nedeljo 18. t. m. po rani službi božjl se vrSi tttkaj Bhod in sicer v glačaju lepega vremena pod lipo pred ocrkTijo, t slučaju slabega Tremena t goatilni Iv. Brložnik. Gororijo gg. Pišek, Terglav, Pusenjak. c Kalobje. Dne 18. septembra t. 1. se ttš! po poznem bt. opraTiln ˇ šolskih prostorih ustanoTni shod kmeŁkega bralnega drnštra za Kalob]«. OoToril bode odpoalanec S. K. 3. Z. iz Maribora. E obilni adel«žbf rabl pr^praTljalni odbor. Brežiški okraj. b Zdravnlk d r. J a n k o v i č se odpelje dne 19. t. m. v deželni zbor in bo med zasedanjem samo ob nedeljah ordiniral. b Sevnica. Naj mi bo dovoljeno, omeniti nekoliko vrstic o predavanju o gospodinjstvu, ki se je priredilo za nas dekleta dne 4. septembra v Sevnici. Govorila je gdč. Jožefa Senica iz Sjnarja. Krepko in jedrnato nam je tudi opisovala, kako mora dekliška zveza delovati, da postanemo vrle Slovenke v vseli ozirih. Gospodifena se je učila v gospodinjski šoli na Teharjih. — Srčna hvala za njen trud in pa požrtvovalnost, ki jo kaže do nas deklet. b ZabukoTJe. Velika nesreča se je zgodila dne 10. t. m. Dekle Franca Povodnik je padla iz brvi pri mlinu g. Fr. Vodičarja v deročo vodo Sevnično, ki je bila isti dan mo6no narastla. Valovi so jo takoj požrli ter jo odnesli kake tri km daleč, kjer so potegnili njeno mrtvo truplo iz vode. — Bog potolaži žalujoče stariše! b Zabukovje. Preminul je dne 21. m. m. blagi mož Josip Božič v 82. letu svoje dobe. Rajni je bil vobče spoStovan, globokega verskega prepričanja in miroljuben rnož, Živel je vedno v najlepši zastopnosti med svojimi domaSini in sovaščani. Ljubil in spoštoval ga je vsak, kdor ga je poznal. Bil je mnogim oi> rokom boter ter jih s svojim pobožnim in vzglednim obnašanjem spOdbujal k lepemii krščanskemu življenju, tako je tudi sedaj v svoji že visoki starosti imel vedno najvecje veselje do Marijine cerkvice, katera stoji v bližini njegovega doma. Skrbel je vedno za olepšavo te cerkvice ter se veliko trudil, že prej kot gospodar velik'e obširne kmetije, kakor tudi sedaj kot že mofino oslabel prevžitkar, da je vedno opravljal pri prijazni Marijini cerkvici službo cerkovnika, in tako klical ljudi trikrat na dan k pobožni molitvi angeljevega češCenja, Pokopali smo blagega pokojnika dne 20. m. m. Njegov pogreb je bil živa priea, da ga je občinstvo ljubilo in spoštovalo; dasiravno so imeli ljudje isti lepi delavni dan veliko nujnega dfila, so vsa dela odložili ter se v velikem številu udeležili njegovega pogreba. Nagrobni govor je imel domači g. župnik, ter stavil rajnega vsem faranom za vzgled. Njegovo dobro srce in vzgledno življenje nam ostane v hvaležnem spominu. M. v m. p.! % ' b Rajhenburg ob Savi. ,,Ha-ha! Zdaj naj pa le igrajo, če morejo! Ali jih bo sram v nedeljo! Igro so napovedali, pa ne bo nič. In ljudje! Kako bodo godrnjali! Nikoli ve6 jih ne dobijo k svojim predstavam." Tako so modrovali gotovi kavalirji iz naSega liberalnega tabora, ko so pregovorili neko gospodično, da je odpovedala svojo vlogo menda dva dni pred predstavo. Toda njihova hudobna nakana se jim ni posrečila. V nedeljo so bili kar zeleni jeze in nevošljivosti, ko so slišali glas občinstva, da se je vkljub njihovemu spletkarjenju igrala igra ,,Tri sestre", in sicer čisto dobro igrala. Dolgo vlogo ,,ubežne" gospodične je namre6 prevzela gdč. Antonija Rezec in se je je v dveh dneh tako priučila, da je nastopila naravnost izborno. Da, bilo je celo dobro, da so liberalni gospodje to spletko uprizorili, zakaj Aninega značaja bi gotovo nikdo drugi ne znal fako pogoditi, kakor je storila to gdc. Rezefieva. V tem oziru smo jim torej celo hvaležni, dasiravno ne moremo najti besed, s katerimi bi se dalo njihovo podlo početje dovolj krepko oznažiti. Odvračati od sodelovanja pri našib. prireditvah gospodiCno, katera jim je sicer v svoji navzočnosti predmet večurnega zabavljanja in zasmehovanja, tega so zmožni samo ljudje sokolske zna5ajnosti. — Dr. Krekova igra ,,,Tri sestre" se je torej tudi pri nas dne 11. septembra igrala v veliko zabavo in zadovoljnost gledajočega občinstva. — Mladenič Anton Glas je izborno predstavIjal starega očeta Orla, ki je s svojo ženo Heleno, gdč. Lojziko Pohletovo, izvrstno pogodil skrb starišev za blagor in srečo svojih otrok. Vlogo Majde je igrala gdč. Mici Rezeo, predsednica tukajšnje dekliške zveze, ki je seveda tudi tokrat pokazala svoje izredne zmožnosti za oder. Za Špelo je bila kakor naIaš8 gd<5. Rozika Strnadova. Izborni moči za gledališke predstave sta mladeniča Viktor Zemljak in Sotošekov Bertel. Prvi jo igral vlogo organista Antona, drugi vlogo kmečkega lanta Gabrovega Franceta. 0ba sta žela s svojim dovršenim nastopom obilo zaslužene pohvale. Pri Gabrovih je dekla Jera, gdg. Milka Zemljakova, Tcaj skrbno opravljala svojo službo, dasiravno je bila malo nevošljiva Speli njene zakonske sreče s Francetom. Ako povemo, da je igral g. Majnik vlogo bera6a, potera že ve vsakdo, da je vzbujal njegov nastop veliko smeha in krohota. — Vsem igralkam in igralcem se izreka Se to pot zasluženo priznanje in pohvala. — Zavist, s katero gledajo na§i nasprotniki na delo in vspehe našega izobraževalnega društva, je velika. Pokazali so to zlasti v zadnjih dneh. A' to nas ni iu nas ne bode motilo. NaŠa vstrajnost in požrtvovalnost bode vsako njihovo spletko potisnila v stran, kakor se je zgodilo to tokrat v njihovo veliko nevoljo in — sramoto. b Zborovan|e S. K. Z. t Zabakovju pri Sevnici 6e vrši t nedeljo dne 18. t. m, ijutraj ob 8. nri; poroča poslanec dr. Ivan Benkovič. Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 12. sept. 1910. Na sejmu je bilo 3795 kom. rejene živine, 556 paSne živine, 1479 jako slabo rejene živine, po vrsti 3458 volov, 794 bikov", 963 krav, 615 bivolov, skupai 5830 komadov. Prodajali so se dobro rejeni voli od 92—110 K, na pol debeli od 80—95 K, slabejši od 72—86 K, izvanredno do 116 K; dobro rejeni biki od 94-98 K, na pol debeli in debelejši od 80—84 K, izvanredno do 106 K; dobro rejene krave od 84—94 K, na pol debele in slabejše ocl 72-80 K, izvanredno do 100 K; bivoli od 52—72 K; jako slabo rejena živina (živina za klobasarje) od 54-70 K za 100 kg žive teže. Tendenoa: Kupčija z biki in slabo živino fa. bila radi velike množln5 toalo mrtva, Ce.na dobro r^jenim bikom je padla za 2—3 K, slabi živini za 3—4 K. Tudi z dobro rejeno živino je bila kupčija skrajno mrtva. Cena dobro rejeni živini je padla za 2—3, na pol pitanim volom za 3-4 K, slabi in pašni živini za 5—6 K. V izven se je prodalo 1214 komadov živine, neprodanih je ostalo 38 komadov. Kakor razvidite kmetje iz tendence tega sejma, je bil ta sejem precej slab, vendar so cene živine na Dunaju mnogovišje, kakor na mariborskem sejmu, ali sploh na spodnještajerskih sejmih. Že zadnjic smo vam tudi poročali, da so železnice pri p^revažanju živine dovolile 50% popusta, ravno toliko popusta je dovolila dunajska obfiina pri stroških na sejmu. Osrednja zadruga priporoča kmetom-živinorejcem, kateri so že kot udje pristopili, da svojo živino potom Osrednje zadruge prodajo, ker so cene na Dunaju posebno bikom, kakor tudi slabi živini, proti našim sejmom znatno višje. Vesfnlk mladinske orjanizacije. Dekliškl shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. Ob skrajno neugodnem in dežjelnem vremenu je prišlo do 500 mladenk na dekliški shod. (Ce bi nam bilo nebo milo že v. soboto ali vsaj v nedeljo zjutraj, bi bil to pravi tabor naše slovenske ženske mladine. Pretežna večina je bila seveda iz Slovenskih. goric, zastopana te pa bila častno tudi Sčavniška dolina, kakor zlasti daljno Mursko polje. Cerkveni govor je imel č. g, kaplan Bosina, ki je razlagal pomen Marijinega imena z ozirom na dekliško življenje. Slovesno sveto mašo je opravil v.16. g. o. gvardijan Nikolaj Meznarič. Zborovanje je s pozdravom otvoril in vodil' gospod kaplan Bosina. O. gvardijan pozdravi: Ker vem ceniti važnost Marijinih družb in upoŠtevam pomen dekli§kih zvez, želim tudi vam dobrega duha, vas pozdravljam in kličem: dobro dogle! Ferlan Amalija pozdravi sliod v imenu trojiške dekliške družbe, Bog se veseli nad čistim rodom, tako tudi jaz, ker vem, da ste prišle iz čistega namena. Androjna Mariia (Sv. Jurij v Slov. gor.) govori' o obrambno4zobraževalnem delu slovenske inladenke. Branimo svojo rodno zemljo, svoj jezik, naSe lepe Šege in navade-. ^Tudi žrtvujmo gmotno za obrambo domovine. Za to delo se pa vneto pripravljajma in izobrazujmo, da se Slovenci tudi narodno ohranimo eele in zdrave. fBezjak ,Ter. (Vurberg): ' Vžigajmo v svojih dekliških srcih ogenj ljubezni v obrambo vere, domovine! Peršak Frančiška (Sv. Križ pri Ljutomeru), deklamuje globoko pomemben pozdrav Marijinih družb. Kocuvan Zalika (Sv. Trojica):1 Branimo Slovenske gorice z ( mečem uma in izobrazbe. r;TopoInik Alojzija (Sv. Jurij ob S8avnici): Ljubezen do Marije in do Sv. >Trojice nas je privedla sem. Mariji za imendan podajmo venec krŠčanskiE 5ednosti. Sket Roza pozdravi v imenu famniške dekli|ške zveze. Nemec Tjrez^ika (Sv. "Jurij ob Sfiavnioi) povdarja važnost slovenske mladenke in njeno delo za ljudstvo. Na§i predniki so delali čast Slovenskim goricam. Bodimo njih vredne naslednice. Polanec Marija (Sv. Anton) vnema mladenke za čednostno dekliško življenje. Poštena mladost bo najlepŠi epomin tudi §e v visokih ietih. Tikvič Pavlina (Sv. Lovren« v Slovenskih goricah) govori, kake naj lx»do slovenske mladenke po vzgTedu hrabrih Blejk. srčne in vstrajne v obrambi domovine. Belec Rozalija (Sv. Jakob v Slov. gor.) prinaša pozdrave Šentjakobske 'dekliške zveze. Ferlinc Roza (Sv. Jurij v Slov. gor.) govori o ljubezni, ki naj jo dejansko goji slovenska mladenka do rodne matere, do domovine, do Marije. Razboršok Ter^zija (Karanica): Ce bomo zv^ste Mariji. bomo tudi koristile domovini. Horvat Marija (Sv. Jurij ob S5avnici) izvaja: Marijine družbe in dekliške zveze so temelj pravemu napredku, so Sola znaCajev, in tako dajejo domovini velikih in krepostnih Kčera, MurSec Marija (Sv, Rupert v Slov. goricah^: Branimo vedno in povsod svojo dekliSko čast in dostojanstvo. Klobasa 'Amalija {Sv. Benedikt v Slov. gor.): Naše delo bodi posvečeno Bogu v čast in Mariji v proslavo,, 'Potem. bo tudi kbristno domovini. Smigovc Cilika (Negova) 'povdarjaj < pomen dekliških zvez. Vsaka župnija bi morala imeti v deldiški zvezi zbrane svoje mladenke. RoSkar Marija (Sv. Jurij v SIov. gor.) priporoča stanovitnost v dobrih dekliških sklepih, lja naj rodijo bujne sadove. C gospod kaplan Ratej (Sv. Jurij ob Sčavnici) povdarja, naj vso naSe delo preveva pravi verski duH in oživlja katoliško prepričanje. iC. gospod kaplan Bosina: Mladenke, porabite pri svojem delu za Boga in domovino svoj bister uro, ki vam ga je dal Stvarnik, ohranito si plemenito srce, ki naj odseva v čisti, značajni, de« lavni nesebičnosti. Po shodu je bil Še oerkveni nago« vor. Gospod kaplan Kaučič od Sv. Benedikta je govortl mladenkam o najlepših dveK čednostih', O ponižnosti in čistosti. S slovesnimi večernicami je bil končan za našo ožjo dekliško organizacijo pomemben dan. • Črna gora. Dekliški shod se je sijajno izvršil, dasi je bilo vrerne tako malo vabljivo. Nad 800 deklet se ga je udeležilo iz raznih župnij, celo iz SrediiSča je že v soboto kljub celodnevnemu dežju prišlo 17 deklet in še v, nedeljo nekaj. V cerkvi je pridigoval g. župmk in deželni poslanec Ozmec. Takoj po opravilu se je začelo zborovanje, ki je tra-jalo skoro tri ure. Vodil ga je izborno č. g. 'Muršec, ki je govoril tudi krasen slavnostni govor. Potem so nastopala dekleta iz raznih župnij: Crna gora (1), Fram (3), Središče (1), 'Jarenina (1), Vurberg (1), Slivnica (2), St. Janž (1), Cirkovce (4), Ptuj (4), Hajdin (1), Sv. OMarko (1), Sv. Lovrenc (4), Sladka gora (1), PetrovSBe (1), Makole (2), Žetale (1); prihitela je na shod in govorila tudi podpredsednica Z. S. D., Marija. Drev iz Petrovč. Vrli Šentiljski pevci z g. organistom, in gentlovrenške pevke so pri shodu krasno peli. Vsi smo se vrnili zadovoljni in polni navdušenja iz krasnega shoda! ' r! | [ ^j Petrovče. Kakor znano, priredi društvo rGospodar:< v Petrovčah v nedeljo, dne 18. septembra na vrtu in t notraajih prostorih draštvenega doma veliko ljadsko veselico. Na vsporedu je skupen na-etop zdrnženib pevskih zborov Saviojske doline, gcdba, srečolov. Btreljanje za dobitke, otvoritev nSayinjskega muzeja". Gostilna, vinarna in kavarna ter razni drngi šotori bodo skrbeli za telesne potrebe. Za veselico, zlasti za nastop združenib pevskih zborov, vlada živahno zanimanje. Kakor slišimo, zbori že pridno vadijo. Ker je čisti dobiček namenjen druBtrenema domu in mladinski organizaciji Savinjske doline, vabimo vse prijatelje naše mladine, da cas 18. sept. obiščejo ter dejansko pokažejo, da umejo pomen naše mladinske organizacije. Zlasti pa naj se vzdigne naša mladina ter pobiti ta dan v Petrovče na poiteno prisrčno zabavo. Polensak. Mladeniči iz Slov. goric, iz polja, iz Haloz in drugih bližnjh krajev v ned*ljo, dne 18. septembra k Materi Božji na PolenSakl Priredimo za vas veliko mladinsko slavje. V to svrbo bo v nedeljo, 18. septembra ob pol desetib pozno cerkveno opravilo, pii katerem ima mladiiiski govor zastepnik 8. K S. Z iz Maribora. Po cerkvonem opravilu je znnaj cerkve zborovanje, v slučaju neagodnega vremena pa r stari soli poleg cerkve. Mladeniči, pridite v prav obilnem Stevila! Dekliška zma v Konjicah prirodi velik dekliški sbod na Brinjevi gori za celi konjiski okraj na kvaterno nedeljo, dne 25. t. m. Ob 10. uri bo piidiga in s/. maša, takoj po opravilu pa sbod. Govori g. dr. Hohnjec iz Maribora in več deklet Udeležba utegae biti prav velika. St. Lenart pri Veliki nedelji. Mladeniška zveza priredi dne 18. t. m. na vrtu gostilničarjg Kovačeca Ijudsko veselico Vspored: 1. ŠalJjiv prizor: nKrčmar pri zvitem rogn\ 2. Igra v enem dejaaju: nRuae6i nosofi". 8. Borka: nZenin Miba". Vmes svira godba prostovoljnega požarnega drnštva v Trgovišču. Na odru sodelujejo diletantje kmetijskega izobraževalnega društva na Zavrču ia fantje od Mladeniške zveze pri 8v. Lenartn. Vstopnina ^O. vin. Začetek ob 3. uri popoldae. čisti dobiček je namenjen za olepšavo društrenega odra Edor si želi poštene zabave, se uljndno vabi. ?ri Sv. Križn tlk Slatine bo v nedeljo 18. t. m. pop. ob 2. uri Blovesni sprejem 270 deklet in 40 mladeničev v Marijino družbo. Po vsprejemu se Ttši procesija 8 bv. ReSnjim TeleBom. Te sloresnoBti ee udeležijo, ako bo vreme količkaj ujodno, dekliske Mar. dražbe od Sv Petra na Medvedovem selu, iz Šmarja in od Sladke gore a svojimi zastavami. To bo krasen, nepozabno lep dan za našo itladiao. GOTOr ob vsprejemu bo imel župnik Gomašek Razgled po svetu. Na Hrvaškem se vrši Eud volilni KoJ. Vladne stranke se niso mogle zediniti, pa tudi vladi nasprotne stranke ne. In tako je oela ranožica malih iu na]manjših skupin, ki se ljuto pobijajo. IVsled teh razmer ne more nihče vedeti, kakšen bo izid volitev. — V Crnigori je 6. t. m. kralj pomilostil vse tiste, ki so bili obsojeni na večletno je6o ' radi tega, ! ker so ga hoteli z bombami usmrtiti. — Ruski zunanji minister baje namerava odstopiti. 'Rusija boee povečati svoje vojno brodovje v Crnem morju. Hoče tudi preurediti ladjedelnice v Sevastopolu in Nikolajevu. — V glavnem mestu Danske Kodanju i se je vršil minole dni shod socialdemokratov, Prepiralo se na tem .shodu ni mal'0. Ceški socialni demokratje so na tem shodu ugovarjali proti temu, da bi se pripoznalo sedem odposlancev, ki se niso hoteli pokoriti sklepom.' CeSke socialne demokracije, ki je sklenila ločitev strokovne organizacije, ter so še vedno hoteli biti v enotni organizaciji z Nemci. Shod se pa na ta ugovor ni oziral in je sprejel onih sedem odposlancev, kar pomeni hud poraz eeške socialne demokracije. r— Na Španskem se vršijo taP-as poleg političnih in verskih bojev tudi težki gospodarski boji. V Bilbao in Barceloni je splošni Štrajk. Da imajo pri tem anarMsti lahko delo, je v Spaniji samoumevno. (Tako država nikoli ne pride do zaželjenega miru. Mesto, da bi ustvarili zdrave zakone, ne vedo španski svobodomiselci ni6 pametnejŠega storiti, 'kakor se bojevati proti cerkvi. — Na Baltanu tudi ni vse v redu, Grška zahteva od Turčije 20 milijonov kot odškodnino za bojkot njenega blaga od strani Turkov, TurSka pa zahteva Kreto nazaj in tako je prepir brez konca in kraja. Velesile dajo enkrat tiemu, enkrat drugemu prav. — Na veliki severni železnici na AngleSkem grozi splošna stavk'a uslužbencev. Večina usftužbencev se fie izrekla, naj se stavka takoj pricne. Lastniki predilnic so sklenili, delavce odpustiti od dela, ako se takoj ne udajo delavci v neki predilnici, |ki so s stavko pri8eli. d Upor bosanskih kmetov. Večina gtavoslavnih kmetov v okolici Bosanske Gradiške je enodušno izjavila, da ne dado tretjino in obenem rekli zastopnikom agov, naj nikar ne hodijo v ta namen k njim. Stvar se je javila takoj pristojni oblasti, ki je odposlala 200 orožnikov v ,,uporne" kraje. Tudi vojaSki oddelki so dobili ukaz, naj bodo pripravljeni. Uvedena je stroga preiskava, da se dožene povzročitelje tega novega gibanja. Najnovejše novice. Potovaiije V Lurd na korlst Ttaovl žapnljski cerkvi v Raihenburgu. ZaPetkom prihodnjega tedna odpotujejo naš prevzvišeni gospod knezoškol v Lurd, kjer bodq v čudoviti votlini blagoslovili tri, v Parizu iz najfinfijSega kararskega marmorja za približno 15 tisoe frankov izdelane kipe, ki predstavljajo LurŠko Mater božjo, presv. Srce Jezusovo in sv. Jožefa, in ki bodo stali na glavnem, oziroma na dveh stranskih oltarjih nove, že sezidane / triladijske ' in dvastolpne župnijske cerkve Marija Lurd v Rajhenburgu. Podobo Lurške Matere božje je dobrotno daroval preč, ppat rajhienburških trapistov, z željo in pod pogojem, da jo naš mil. nadpastir blagoslovijo na tistem svetem kraju, 'kjer se je brezmadežna Devica prikazovala, in kjer se na njeno priproSnjo godijo, toliki 6udeži, — Naj nadangelj Tobijev spremlja prevzv. nadpastirja na daljnem potovanju ter jih naj srečno privodi nazaj med, domačo duhovno čredo, ki se jim priporoča v molitev pri svetovno-slavnem Lurškem Marijinem svetišču! V Ciršaku (ob meji) so zmagali pri občinski volitvi na celi črti Slovenci, y Teharjih pri Celju pa nemškutarji! Dež. poslanec Oimec priredi pribodojo nedeljo 18. t. m. dva Bhoda. Po rani maSi pri Sr. Marka niže Ptuja na Golobovem domn in po večeruioah v Hajdmu ua cerkTenem proetoru Foslanec Vračko bo imel prihodajo nedeljo 18. t m. shode po prvem svetem opravilu pri Sretam Eriža tik Slatine, po drugem opraTila v Šmarju pri JeUah pri Habjanu, po večernic*h na Ponikvi r gostilni Olšak. Galicija. Teselici našega draštva 89 je valad vejelica v Petrovčah preložiia na 2b t. m. v prjstorih g. Reher ja v Peraovem ob 8. uri popoldne z igro ^čavljar", slaTnostnim govorom, godbo in drngim. Nafančaeji spared ae naznani v prihjinji šterilki.