Čebelji rop – kdaj nastane in kako ga preprečimo Slovenskim raziskovalcem uspelo sestaviti celoten genom kranjske čebele • Franc Šivic ob 80-letnici prejel nagrado Petra Pavla Glavarja 12.septembra bodo vse poti vodile v Čebelarski center Slovenije Čebelarska zveza Slovenije se 12. septembra 2020 odpravlja na pohod, ki je namenjen našim otrokom s sladkorno boleznijo. Projekt »Korak zase, korak za sladkorčke« smo začeli ustvarjati že na začetku tega leta, vendar smo bili zaradi covida – 19 primorani pohod prestaviti na kasnejši datum. Da pa ne bomo samo hodili, smo ta dan namenili celodnevnemu čebelar­skemu dogajanju v Čebelarskem cen­tru Slovenije in njeni okolici ter obo­gatili program s stojnicami ponudbe medenih izdelkov, tipičnih slovenskih medov iz shem kakovosti in lokalnih pridelovalcev hrane, ki bodo potekale od 12. ure dalje. Tudi otroci bodo imeli na voljo različne delavnice. Na odprtem prireditvenem pros-toru pod Čebelarskim centrom Slo­venije bo poskrbljeno za hrano in pi­jačo. Članice zveze kmetic Slovenije se bodo predstavile s »POTICO VE­LIKANKO«, pekli bomo »ŠMORN«, ki ga bodo veseli tudi sladkorni bolniki. Na zaključni prireditvi, ki se bo pričela ob 16.30 uri, bo Loteri­ja Slovenije predstavila novo srečko ČEBELARKA, ki je plod sodelovanja Loterije Slovenije s ČZS. Srečko bodo prejeli vsi udeleženci prireditve ter pohoda in zagotovo bo zanimivo izve­deti, kdo bo prvi srečni nagrajenec podarjene srečke. Za zabavo bo med drugimi poskrbel Rado Mulej, ki bo predstavil svoj »medeni ginBee« in pripravil COCKTAIL SHOW. Sledil bo zaključek prireditve z znanimi slo­venskimi glasbeniki in izvajalci, na katerem bodo nastopili: Godba Luko­vica, Denis Porčič - Chorchyp, Patrici­ja Štifter- Riya, Daniel Popovič, Rok Uporaba cvetnega prahu in če­beljih pridelkov v prehrani ljudi, strokovna razprava – kaj pravijo zdravniki o uporabi čebeljih pri­delkov, izkušnje večletnih uporab­nikov čebeljih pridelkov. Zdravstveno varstvo čebel po svetu– svetovno znana predavate­ ljica iz Grčije, dr. Fani Hatjina. Kaj vse lahko ponudi čebelarstvo – čebelar in podjetnik Štefan Šemen. *pohod »Korak zase, korak za sladkorčke«; *zabavni program za otroke (ustvarjalne delavnice in čarodej Toni Mežan); *zaključna prireditev z znanimi glasbeniki (Miran Rudan, Denis Porčič, Danijel Popovič, PatricijaŠtifter, Rok Ferengja) *podirali bomo svetovni rekord v »potici velikanki«; *postregli vam bomo z najboljšo kavo na svetu – kavo z medom; *predavanja za strokovno in širšo javnost; *sejem čebeljih pridelkov, domače obrti, lokalnih proizvajalcev na več kot 20 stojnicah; *razdelili bomo 100 brezplačnih porcij »šmorna«; *medeni cocktail show z Radom Mulejem. Ferengja in Miran Rudan, najmlajše pa bo zabaval Čarodej Toni Mežan. V sončni dvorani ob OŠ Janka Ker-snika na Brdu pri Lukovici bo v orga­nizaciji JSSČ potekala »ApiSlovenijo v malem« – strokovna predavanja za čebelarje in uporabnike čebeljih pri­delkov. Program: 12.30–13.30: Strokovna razprava za širšo javnost: Uporaba cvetnega prahu in čebeljih pridelkov v prehrani ljudi Na strokovni razpravi bomo pozornost namenili hranilni sestavi in uporabi cvet­nega prahu, ki ga ljudje vse več vključujejo v svojo prehrano. Posebej bomo poudarili tudi uporabo čebeljih pridelkov v prehra­ni sladkornih bolnikov. Strokovna raz­prava bo namenjena izmenjavi mnenj in izkušenj pri uživanju cvetnega prahu in drugih čebeljih pridelkov. Sodelujoči:Brane Borštnik,Franc Šivic, Damjan Justinek, dr. med., dr. Nataša Lilek. 13.30–15.00: Problematika zdrav­stvenega varstva čebel po svetu in izzivi pri njenem reševanju – dr. Fani Hatjina Dr. Fani Hatjina je predsednica znan­stvene komisije o zdravstvenem varstvu čebel pri Apimondii, sicer pa tudi razisko- POMAGAJTE Z SMS DONACIJO Vse slovenske čebelarje in pod-pornike vabimo na dobrodelni pohod na Lukovico. Na sedež ČZS se lahko odpravite vsak od svojega doma ali z nami prehodite le zadnji del poti. Poleg poti predsednika ČZS Boštjana Noča, ki se bo na 58 km pot odpravil iz domače Žirov-nice, bomo hodili tudi iz smeri Do-brova pri Ljubljani kjer je pot dolga 30 km in iz smeri Trojan v dolžini 20 km. Zaključna prireditev bo po­tekala na odprtem prireditvenem prostoru pod Čebelarskim cen­trom Slovenije ob 16. 30 uri. Pomagate lahko tudi s posla­nim SMS sporočilom s ključno be-sedo sladkorcki5 na številko 1919. Tako lahko prispevate 5 €. valka na Inštitutu za kmetijstvo in vodja inštituta za zootehniko in čebelarstvo v Grčiji. Za prevod bo poskrbljeno. 15.00–15.30: Kaj vse lahko ponudi čebelarstvo – Štefan Šemen Štefan je izbral čebelarstvo za svoj poklic. Ohranjanje na trgu in prepoznavnost zahtevata nenehno prilagajanje in izvirnost v ponudbi čebelarstva. Na kakšen način se tega loteva Štefan in kako kljubuje slabim letinam, izveste v predsta­vitvi njegove čebelarske prakse. 15.30–15.45: Podelitev priznanj najboljšim vzrejevalcem v preteklem obdobju – dr. Peter Kozmus V dvorano bomo sprejeli 250 ljudi. Ker je število mest omejeno, vse lepo prosimo, da si svoje mesto rezervira­te pravočasno, tako da to sporočitega. Ines Zajc Žunič na e-naslov ines. zunic@czs.si. Vaše podatke potrebu­jemo zaradi priprave sedežnega reda! Čebelarska zveza Slovenije bo poskrbela za varnost obiskovalcev v skladu z navodili NIJZ. Vse udeležence pa naprošamo, da se držijo priporočil NIJZ-a in upoštevajo fizično razdaljo med obiskovalci, uporabljajo maske na odprtem in v zaprtem prostoru ter poskrbijo za razkuževanje rok. Do-godka se udeležite le zdrave osebe! ČZS 229 - ' ' IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Čebelji rop – kdaj nastane in kako ga preprečimo Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ropanje nadaljevalo v drugih družinah. Nekateri čebelarji pri ustavitvi ropa uporabljajo tudi kis, s katerim operejo žrela panjev. Kakšne so lahko posledice čebeljega ropa? Čebelji rop ima lahko za čebelje družine tudi usodne posledice. Ropana čebelja družina običajno zaradi izgube čebel in pomanjkanja hrane že v kratkem času propade. Pri družini, ki je ropala, pa posledice niso takoj vidne. Ropane družine so lahko šibke in oslabljene tudi zaradi prisotnosti bolezni ali velikega števila varoj, posledično pa bodo roparice poleg hrane v svoj panj prinesle tudi po­vzročitelje bolezni in veliko število varoj, kar lahko usod-no vpliva na njihovo preživetje v jesenskem in zimskem času. Priporočene cene medu in stroški čebelarjenja Simon Golob1 in Blaž Sobočan ter Jure Andrejka, Vid Glinšak, Stanislav Kitak in Patricija Ratej2 1 Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja in 2 Komisija UO ČZS za podmladek ČZS simon.golob@czs.si IZ ZNANOSTI IN PRAKSE smo v našem primeru predpostavili, da je bilo izkoriščan­je teh paš možno le s prevoznimi enotami. Preglednica 1: Hipotetičen prikaz pridelane količine medu v letu 2019. Cvetlični 30 240 kg Kostanj 30 240 kg Skupaj pridelanega medu pri 810 kg - prevoznem čebelarjenju Predvideni letni stroški čebelarjenja Vsako leto se pojavijo tudi letni stroški v čebelarstvu, zato smo za lažji izračun letne bilance v čebelarstvu do-dali še letne tekoče stroške. Stroškov goriva pri stacionar­nem čebelarjenju nismo upoštevali, saj smo predvidevali, da je čebelnjak postavljen poleg hiše. Preglednica 2: Predvideni letni tekoči stroški čebelarjenja IZ ZNANOSTI IN PRAKSE neprimernih cenah. Še večja razlika se pokaže, ko od pri­hodkov odštejemo skupne letne stroške. Tedaj vidimo, koliko zaslužka dejansko ustvarimo s čebelami. Bilanca prevoznega čebelarstva Razlika v zaslužku (lahko bi rekli tudi v plačilu za naše opravljeno delo) je v tem primeru: 4830 € – 2750 € = 2080 €. To pa je na letni ravni že kar lep dodatek k našim dru­gim prihodkom (plača, pokojnina …), in če upoštevamo, da vsako leto toliko denarja ne zaslužimo, ker smo posta­vili prenizko ceno medu, ugotovimo, da nam v nekaj letih skozi prste spolzi znesek, ki bi zadoščal za nakup novega avtomobila ali konkretne posodobitve čebelarstva. Preglednica 6: Razlika v zaslužku v prevoznem čebelarstvu Letni stroški 3850 EUR 3850 EUR Letni promet 8680 EUR 6600 EUR ZASLUŽEK 4830 EUR 2750 EUR Bilanca stacionarnega čebelarstva Skupni stroški pri stacionarnem čebelarjenju so kljub večji amortizaciji nekoliko manjši zaradi manjših stroškov za gorivo za prevoz čebeljih družin in njihovo oskrbo. So pa v tem primeru manjši tudi prihodki, saj ni možno izkoristiti vseh paš, ki jih v primeru prevozov lahko. Iz izračuna je jas-no razvidno, da je pri čebelarjenju na stalni lokaciji, ko smo odvisni od vremenskih pogojev in čebel ne moremo premak­niti na pašo, v letih, kot je bilo lansko, razlika očitna. Preglednica 7: Razlika v zaslužku v stacionarnem čebelarstvu Letni stroški 3600 EUR 3600 EUR Letni promet 3980 EUR 2800 EUR ZASLUŽEK 390 EUR –800 EUR Sporočilo hipotetičnega primera Višja cena za kozarec medu lahko predstavlja tudi razliko med izgubo, ali vsaj manjšim zaslužkom. Zavedati se mo-ramo, da izgubo, ki nastane kot posledica prenizke cene, pokrijemo iz lastnega žepa. Tako nam čebelarstvo namesto dodatnega vira zaslužka postane dejavnost, kjer denar in čas porabljamo. Tudi to je jasen znak, da je višja cena medu nujna, saj le tako lahko tudi v letih, ko so sezone slabe, če­belarstvo vseeno deluje vsaj za silo rentabilno. Dejstvo, ki govori v prid višji ceni medu, pa je tudi, da razlika med če­belarjem, ki med prodaja po nižji ceni, in čebelarjem, ki ga prodaja po priporočeni ceni, znaša 1190 €, kar je veliko več, kot pa znaša vsakršna pomoč države za 30 čebeljih družin ob slabih letinah. Iz izračuna našega primera je jasno razvid-no, zakaj bi se morali vsi čebelarji držati priporočenih cen. Tudi čebelarji, ki se ukvarjajo s čebelarstvom kot hobijem, so srečni, če jim na koncu sezone nekaj ostane. Strah pred tem, da medu ne bi prodali po priporočenih cenah, je odveč, saj je povpraševanja po medu veliko. Bistvo je, da začne vsak če­belar res ceniti delo sebe in čebel ter to tudi pokaže kupcem. Čebelarji se moramo zavedati, da so pri vseh kmetijskih pro-izvodih ti pri kmetu na domu dražji kot na polici v trgovini. Višjo ceno potrošniki povezujejo z bolj kakovostnim, boljšim proizvodom. To je logično, saj kupec pri kmetu dobi vpogled v proces pridelave in se o kakovosti lahko prepriča, zaradi če-sar bolj zaupa v pridelovalca. Kaj torej čebelarji, ki med pro-dajajo prepoceni, sporočajo takšnim potrošnikom? IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ustvarimo dodatni dohodek s pomočjo turistične ponudbe Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si - IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Foto: Tanja Magdič čebelarskega turizma registrira dopolnilno dejavnost na kmetiji. Po Zakonu o kmetijstvu je dopolnilna dejavnost na kmetiji tista dejavnost, ki je povezana z osnovno kme­tijsko dejavnostjo. Pogoji za opravljanje dejavnosti,pove­zanih s čebelarstvom, so opredeljeni v Uredbi o dopolnil­nih dejavnostih na kmetiji (Ur. l. RS, št. 57/15 in 36/18). Registrira se na upravni enoti. Dopolnilna dejavnost in plačilo prispevkov Zavarovanec, ki sicer opravlja dopolnilno dejavnost in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot kmet, upokojenec, brezposelna oseba ali kako drugače, je ved-no sam zavezanec za plačilo pavšalnega prispevka za po­škodbo pri delu in poklicno bolezen, ki ga mora porav­navati mesečno v višini 0,53 % od višine bruto povprečne plače RS za mesec oktober preteklega leta, in mesečni prispevek po 55.a členu v višini 6,36 % od 0,25 PP. Prispe­vek se plačuje v pavšalnem znesku, neodvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja na podlagi normiranih od­hodkov ali na podlagi vodenja knjig, razen kadar je oseba kmečko zavarovana. Dodana vrednost za čebelarsko dejavnost Za čebelarstvo dejavnost čebelarskega turizma po­meni veliko dodano vrednost, ki lahko bistveno pri­pomore k boljši ekonomičnosti čebelarstva. Čebelarski turizem je odlična priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkih in s tem odlična pri­ložnost za grajenje naše prepoznavnosti in promocijo čebelarstva. Poleg tega imajo čebelarji, ki se ukvarja­jo s čebelarskim turizmom, bistveno boljše možnosti za prodajo tako čebeljih pridelkov kot tudi predelanih izdelkov. Z bogato ponudbo pa lažje pokrijejo visoke stroške dopolnilne dejavnosti in tako izboljšajo ekono-mičnost svojega čebelarstva. Slovenskim raziskovalcem uspelo sestaviti celotni genom kranjske čebele doc. dr. Minja Zorc,1 dr. Tine Pokorn,1 prof. dr. Janko Božič2, 3 in prof. dr. Peter Dovč1, 2 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2 Biotehniška fakulteta, Center za čebelarstvo in 3 Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Peter.Dovc@bf.uni-lj.si Zgodovinski dokumenti, kot na primer poslikava jam-skih sten v španski Arani, pričajo o zgodnji interakciji med človekom in čebelami, že pred več kot 7000 leti. Ta interakcija zaradi posebnosti biologije reprodukcije in genetskih mehanizmov, ki so značilni za čebele, ni imela tako globokih posledic kot pri nekaterih drugih živalskih vrstah, ki so bile podvržene procesu udomačitve. Prva odbira čebel sega že v obdobje pred več kot 3000 leti, ko so poleg naravne oprašitve matic z več troti (tudi do 20) uporabljali predvsem zamenjavo matic vsako ali vsako drugo leto, da bi izboljšali reprodukcijske in pro-izvodne lastnosti čebeljih družin. Izmenjava matic in selitev družin v različna okolja, kjer so troti z različni-mi genotipi, v populacijah povečuje genetsko pestrost in zmanjšuje možnost za parjenje v sorodstvu, zmanjšuje pa tudi učinkovitost odbire, ker za odbiro matic v različnih populacijah, ki živijo v različnih okoljih, lahko veljajo raz­lična merila za odbiro. Ravno prilagoditev posameznih IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Detajl kromosoma št. 1 treh genomov medonosne čebele: A: Apis mellifera carnica (Amel_CarUL), B: Apis mellifera ligustica (Amel_Hav3.1) in C: Apis mellifera mellifera (INRA_AMel_1.0) populacij na specifične okoljske razmere je glavni razlog za dokaj razširjeno čebelarsko usmeritev k ohranjanju lo-kalnih populacij čebel. Za spremljanje trendov v populacijah in zaznavanje medsebojnih vplivov med populacijami v geografski bližini smo imeli do sedaj na voljo nekaj genetskih označevalcev, ki so nam dali vpogled v genetsko pestrost populacije in omo­gočili ocenjevanje genetskih distanc med populacijami. V ta namen smo najpogosteje uporabljali odseke mitohon­drijske DNA in mikrosatelitne označevalce. Pomanjkljivost obeh sistemov je, da zajameta le zelo majhen del genetske­ga materiala osebka/populacije in ne omogočata povezave z zanimivimi fenotipskimi lastnostmi. Razvoj novih metod, ki omogočajo pregled celotnega genoma (sekvenciranje celotnega genoma ali posameznih fragmentov genoma), je v zadnjih letih odprl nove mož­nosti za detajlno analizo genetskega ozadja pomembnih morfoloških, vedenjskih in proizvodnih lastnosti čebel. Za uporabo teh metod pri proučevanju fenotipskih lastnosti čebel je ključnega pomena, da je za posamezno raso/pod­vrsto na voljo informacija o celotnem genomu, na osnovi katere lahko identificiramo genetske različice v populaciji in njihov vpliv na fenotipske lastnosti čebel. Za najbližjo sorodnico kranjske čebele, Apis mellifera ligustica, je celo-ten genom na voljo od leta 2014, za kranjsko čebelo pa so bili do nedavnega na voljo le podatki o genomskih frag­mentih, ne pa celoten genom. Slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univer­ze v Ljubljani so na letošnji svetovni dan čebel objavili za ohranjanje genskega sklada kranjske čebele pomembno novico, da jim je uspelo sestaviti prvi celotni genom kranj­ske čebele, katere izvorna dežela je prav Slovenija. Za sekvenciranje genoma kranjske čebele smo uporabili DNA osmih trotov, ki smo jih dobili od čebelarja iz Zgornje­savske doline (Gozd Martuljek), kjer v zadnjih desetletjih ni bilo vnosa tujerodnega genetskega materiala. Pri vsakem od vzorcev smo dosegli pokritost genoma vsaj 50-krat. Tako smo dobili skupno več kot 445 milijonov odčitkov, ki vsebujejo 134 Gbp genomskih zaporedij oziroma več kot 500-kratno pokritje genoma kranjske čebele. Ta količina genomskih podatkov nam je omogočila, da smo z algoritmi za zlaganje genoma sestavili genomsko zaporedje kranjske čebele, dolgo 227 milijonov baznih parov, in tako prišli do prvega referenčnega genoma kranjice, Amel_CarUL. Celoten genom kranjske čebele bo tako pomembno orodje za proučevanje genetskega ozadja vedenjskih in proizvodnih lastnosti kranjske čebele. S svojo prilago­ditvijo na lokalne razmere predstavlja kranjska čebela po­memben genetski vir, ki nam je zaupan v oskrbo, to nalogo pa bomo lažje uspešno opravili z uporabo orodij, ki nam omogočajo pregled nad njenim celotnim genskim zapisom. Poleg genskega zapisa v celičnem jedru smo v svoji razis­kavi določili tudi celotno nukleotidno zaporedje mitohon­drijske DNA kranjske čebele, kar omogoča dodatne filoge­netske analize in proučevanje interakcij med jedrnim in mitohondrijskimgenomom. Poznavanje celotnegageno-ma nam bo omogočilo bolj natančno genetsko opredelitev populacije kranjske čebele v različnih predelih Slovenije, tudi v kontekstu potencialnega obstoja različnih ekotipov. Poznavanje nukleotidnega zaporedja celotnega genoma odpira možnosti za usmerjeno selekcijsko delo, načrtno izboljševanjeproizvodnihlastnosti čebelin izboljševanje lastnosti, ki vplivajo na zdravje čebel in njihovo preživetje. Hkrati je razpolaganje z genomskimi podatki tudi močno orodje za identifikacijo genetskih razlik med našo popula­cijo kranjske čebele in populacijami Apis mellifera carnica v sosednjih državah. Genetske razlike med kranjsko čebelo in drugimi podvrstami, predvsem Apis mellifera ligustica, bodo omogočile odkrivanje in spremljanje morebitne in-trogresije genetskega materiala iz drugih populacij v po­pulacijo kranjske čebele. Dostopnost celotnega in urejene­ga genetskega zapisa predstavlja pomemben dosežek, saj postavlja kranjsko čebelo ob bok drugim populacijam me-donosne čebele, za katere so podatki o celotnem genomu že na voljo (Apis mellifera mellifera, Apis mellifera ligustica). IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Karakterizacija čebeljih pridelkov – propolis (2017–2019) Tomaž Samec svetovalec JSSČ za varno hrano tomaz.samec@czs.si Glavna funkcija propolisa v panju je ohranjanje sterilne­ga okolja v njem in preprečevanje nastanka bolezni v čebelji družini. V humani rabi deluje protimikrobno, protivnetno, proti tumorjem, čirom in drugim povzročiteljem bolezni, je dober antioksidant (Huang in sod., 2014). Izdelki iz pro-polisa se prodajajo kot prehransko dopolnilo, uporabni so v medicini in kozmetiki (Medić Šarić in sod., 2013). Obstaja­jo prizadevanja za grobo standardizacijo osnovnih količin nekaterih sestavin v propolisu, kar pa je zelo težavno, saj so med njimi ogromne razlike, kljub vsemu pa vsi kažejo podobno mikrobiološko dejavnost, ki je lahko posledica si­nergijskega delovanja sestavin propolisa. Nastanek in vloga propolisa v čebelji družini Naloga smole na popkih je, da jih zaščiti pred zmrzaljo. Nabiranje smole je naloga posameznih čebel v glavnem po paši, v času paše dajejo prednost medičini, mani in cvetnemu prahu. Največ smole naberejo čebele v času od avgusta do oktobra na iglastem drevju, topolih, brezah, vrbah, jelšah, divjih kostanjih, brestih in na koščičastih sadnih drevesih. Letni pridelek je odvisen od podnebja, geografske lege, rase čebel, rastlinstva ter čebelarjeve tehnologije pridobivanja in njegovega znanja. Čebele s propolisom razkužujejo notranje panjske površine in vse dele panja, zamašijo reže in odprtine v panjskih delih, v krajih z zelo nizkimi temperaturami vča­sih celo zožijo žrela. Najbolj propolizirajo prostore tik ob žrelu. Čebele z njim razkužijo tudi celice, ki jih bo matica zalegla, pritrjujejo premične dele v panju in ga dodajajo pri gradnji satja. S propolisom premažejo tudi vse vsiljiv­ce, ki so jih ubile v panju, s čimer preprečijo razpad teh organizmov in razmnoževanje klic v razpadajočem telesu vsiljivcev in okužbo družine (Jedlovčnik in Pušnik, 2011). Sestava propolisa Sestava propolisa je raznolika, odvisna je od rastlin, na katerih so čebele nabirale surovine zanj, od podnebnih razmer v času nabiranja, pa tudi od načina pridobivanja in vrste čebel, ki imajo močno preferenco do posamezne­ga tipa rastlin (Bankova in sod., 2002). V grobem propolis sestavljajo smole (fenolne spojine) in rastlinski balzami (50 %), čebelji vosek (30 %), eterična olja in aromatične spojine (10 %), cvetni prah (5 %) ter druge sestavine, kot so aminokisline, vitamini, minerali in netopne snovi (Bur­dock, 1998; Sforcin, 2007; Coneac in sod., 2008). Doslej so v propolisu identificirali več sto različnih sesta­vin. Glavne so fenolne spojine: flavonoidi (flavoni, flavonoli in flavanoni) ter fenolne kisline in njihovi estri, ki so od­govorni za protivirusno in protivnetno delovanje propolisa. Naravni fenoli delujejo tudi kot antioksidanti. Najznačilnej­še fenolne spojine propolisa so: pinocembrin, pinobanksin, fenetilni ester kavne kisline (CAPE), artepilin C, cimetna, kumarna, kavna, ferulna in izoferulna kislina ter krizin, galangin, kamferol in kvercetin (Huang in sod., 2014). Pridobivanje propolisa Propolis lahko pridelujemo priložnostno ali načrtno. Priložnostno zbran propolis so čebele odložile v panjih, Foto: Evgeny Andreevich Starchevsky IZ ZNANOSTI IN PRAKSE med vratci, na mreži, na podložnih palicah, na matični rešetki. To delo opravljamo v hladnejših jesenskih dneh, ko propolis ni več lepljiv. Glede na postopek ima takšen propolis več ali manj primesi, tj. ostanke lesa, barve, jajčec vešče, dele odmrlih čebel, veliko voska, morebitne ostan­ke papirja in druge nečistoče. Čebelar propolisa z nečis-točami ne sme uporabljati za izdelavo izdelkov na osnovi propolisa. Pri načrtnem pridobivanju propolisa uporabimo pos­topke in sredstva, s katerimi bomo zagotovili neoporečen pridelek, torej izključno materiale, ki so primerni za upo­rabo v živilstvu. Tehnike načrtne pridelave propolisa so odvisne od tipa panja in od izbranih pripomočkov. Propo­lis lahko pridelujemo v vsakem tipu panja, v katerega lah­ko vstavimo namenske pripomočke, praviloma na mesta, kamor čebele najraje odlagajo propolis, tj. nad plodišče plodišče oziroma tik ob gnezdu. Vsak panj ima svoje dob-re in slabe lastnosti (Jedlovčnik in Pušnik, 2011). Rezultati raziskave V raziskavo karakterizacije propolisa smo vključili 40 vzorcev propolisa slovenskega porekla, pridelanega v letih 2016, 2017 in 2018, iz devetih statističnih regij Slovenije. Analizirali smo po dva vzorca propolisa iz gorenjske regije, tri iz goriške, šest iz jugovzhodne Slovenije, dva iz koroške regije, dva obalno-kraške regije, sedem iz osrednjesloven­ske regije, osem iz podravske regije, šest iz pomurske regije ter štiri vzorce iz savinjske regije. 16 vzorcev je bilo pridela­nih v letu 2016, 10 v letu 2017 in 14 v letu 2018. Posamezne vzorce propolisa smo pregledali in odstranili fi­zikalne nečistoče (delčki čebel, vosek …). Nato smo vzorce steh-tali in pripravili za analizo. Pred analizo smo vzorce senzorič­no ocenili, pri čemer smo ocenili videz, barvo in vonj. Zbrani vzorci propolisa so bili že po samem videzu zelo različni: od fi- Preglednica 1: Rezultati analize sestavin propolisa nega prahu, drobnih, srednje velikih do večjih zrnc. Prav tako so se zbrani vzorci propolisa razlikovali po barvi od rumene barve, svetle do temno rjave barve in do skoraj črne barve. Po vonju je bilo od skupno 40 vzorcev propolisa osem vzorcev malo aromatičnih, 22 vzorcev srednje aromatičnih, in deset vzorcev močno aromatičnih. Najbolj aromatični vzorci so prihajali iz osrednjeslovenske (štirje vzorci), podravske regije (dva vzorca), jugovzhodne Slovenije (en vzorec), obalno-kraške (en vzorec), goriške (en vzorec) in savinjske regije (en vzorec). Med barvo in aromatičnostjo ni bilo ugotovljenih povezav. Analize sesta­vin propolisa je opravilo podjetje Intertek GmbH iz Bremna, Nemčija. Uporabljena je bila metoda tekočinske kromatogra­fije visoke ločljivosti z UV-detektorjem (HPLC-UV) (Popova in sod., 2007). Vzorci so bili analizirani tudi z bolj robustnimi spektrofotometričnimi metodami s Folin-Ciocalteujevo meto-do, vsebnost skupnih flavonov ter flavolov je bila določena z aluminijevim kloridom,vsebnost flavanonovter dihidroflavo­nolov pa z 2,4-dinitrofenilhidrazinom (Kamenšek, 2011). Vsota analiziranih fenolnih spojin v zbranih vzorcih propolisa je bila v območju od 0,81 do 13,71 %, v povprečju 5,19 %. Največ fenol- Foto: Tomaž Samec Snov Št. vzorcev % vzorcev Razpon vsebnosti snovi v % Povprečna vsebnost snovi v % p-kumarna kislina 40 100 0,18 do 3,21 1,33 kavna kislina 35 87,5 0,11 do 0,69 0,23 pinocembrin 28 70 0,11 do 4,70 1,23 krizin 17 42,5 0,17 do 4,21 1,51 apigenin 8 20 0,10 do 0,34 0,21 kamferol 7 17,5 0,12 do 0,38 0,25 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Raznolikost pridobljenih vzorcev propolisa v letu 2019 nih spojin sta vsebovala vzorec propolisa iz pomurske regije in vzorec propolisa iz savinjske regije, ki sta bila po senzoričnih lastnosti med srednje in bolj aromatičnim. Najmanj fenolnih spojih je vseboval vzorec propolisa iz gorenjske regije, ki je bil med manj aromatičnimi. Med vzorci, pridelanimi v različnih letih in različnih regijah, nismo našli statistično značilnih raz­lik, variabilnost je velika znotraj posameznega leta in regij. V vzorcih niso bili določeni pinobanksin ter izoferulna kislina. Zaključek Fenolne spojine so v propolisu zelo značilne. Kljub niz­kim koncentracijam posameznih fenolnih spojin, ki smo jih v sklopu aplikativne raziskave analizirali, lahko rečemo, da je raznolikost različnih fenolnih spojin v propolisu, pridelanem na območju Republike Slovenije, precej pestra. To je tudi do-kaz, da čebele iščejo in nabirajo osnovne surovine – smole – na različnih drevesih kot tudi podrasti. Pridobljene rezultate je težko primerjati z rezultati drugih študij, saj ni uveljavljene standardne metode za določan­je fenolnih spojin, uporabljajo se tudi različne ekstrakcije fenolnih spojin iz propolisa. Pridobljene rezultatejetežko primerjati z drugimi študijami, tudi zaradi spremenljivosti v ses­tavi propolisa glede na območ­je pridelave. Za karakterizacijo topolovega tipa propolisa, ki je značilen za Evropo, je treba do-ločiti skupne flavone, flavonole, flavanone in dihidroflavonole ter skupno vsebnost fenolov, pri čemer tipičen topol tip propolisa vsebuje 8 ± 4 % flavonov/flavono­lov, 6 ± 2 % flavanonov/dihidrofla­vonolov, 28 ± 9 % skupnih fenolov (Bankova, 2005). V naših vzorcih je bilo največ fenolnih spojin 13,71 %, z manj natančno meto-do do 24 %, kar je pod povprečjem, ki ga predlagajo, flavonov/ flavonolov z manj natančno metodo smo določili največ do 2,8 %, flavanonov/dihidroflavonolov pa do 7 %, slednji edino ustre­zajo predlogu. Kamenšek (2011) je v svoji raziskavi slovenskega propolisa našla v povprečju 31,99 %, največ 50,89 %, najmanj pa 1,55 % skupnih fenolnih spojin, kar je v povprečju več kot v naši raziskavi, vendar pa je tudi njena najnižja vrednost zelo nizka. Flavonov/flavonolov je našla v povprečju 3,58 %, v razponu od 0,08 do 9,82 %, flavanonov/dihidroflavonolov pa v povprečju 4,66 % v razponu od 0,39 % do 8,72 % (Kamenšek, 2011). Pridobljeni rezultati so osnova za podatkovno zbirko o vseb­nosti fenolnih spojih v propolisu, pridobljenem na območju Republike Slovenije, ki jih je treba v nadaljevanju dopolnjeva-ti in upoštevati pri pripravi morebitnih standardov propolisa na ravni EU. Preden se na EU pripravijo standardi o vsebnosti fenolnih spojin, je treba vpeljati enotno metodo, tako da bodo rezultati med seboj primerljivi. Predlog Bankove (2005) je tre­ba ustrezno prilagoditi, saj že na območju Republike Slovenije opažamo veliko raznolikost, spremenljivost je velika tako zno­traj statističnih regij kot tudi po letu pridelave. Celotno poročilo raziskave je objavljeno na: http://www. czs.si/Upload/files/KONCNO_porocilo_karakterizaci­ja_2017-2019_FINAL-koncno.pdf. Viri: Bankova, V., Popova, M., Bogdanov, S., Sabatini, A. G. (2002): Chemical composition of European propolis: expected and unexpected results. Zeitschrift für Naturforschung C, 57, 5-6: 530–533. Burdock, G. A. (1998): Review of the biological properties and toxicity of bee propolis (propolis). Food and Chemical Toxicology, 39: 347–363. Coneac, G., Gafit¸anu, E., Hădăruga, D. I., Hădăruga, N. G., Pînzaru, I. A., Bandur, G., Urşica, L., Păunescu, V., Gruia, A. (2008): Flavonoid contents of propolis from west side of Romania and correlation with antioxidant activity. Chemical Bulletin »POLITEHNICA« University, 53, 67: 56–60. Huang, S., Zhang, C. P., Wai, K., Li, G. Q., Hu, F. H. (2014): Recent advances in the chemical composition of propolis. Molecules, 19: 19.610–19.632. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Medić-Šarić, M., Bojić, M., Rastija, V., Cvek, J. (2013): Polyphenolic profiling of Croatian propolis and wine. Food Technology and Biotechnology, 512: 159–170. Jedlovčnik, N., Pušnik, V. (2011): Propolis. V: Slovensko čebelarstvo v tretje ti-sočletje II. Zdešar, P. (ur.) Lukovica, Čebelarska zveza Slovenije: 351–362. Kandolf, B., A., Lilek, N., Samec, T., Bertoncelj, J., Korošec, M., Klemenčič Štru­kelj, N. (2019): Končno poročilo aplikativne raziskave Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemijsko in mikrobiološko sestavo. Lukovica: ČZS, str. 98–113. Kamenšek, M. (2011): Spektrofotometrično določanje flavonoidov v sloven-skem propolisu. Izobraževalni center Piramida Maribor, Diplomska naloga, 72 str. Popova, M. P., Bankova, V. S., Bogdanov, S., Tsvetkova, I., Naydenski, C., Mar-cazzan, G. L., Sabatini, A. G. (2007): Chemical characteristics of poplar type propolis of different geographical origin. Apidologie, 38: 306–311. Sforcin, J. M. (2007): Propolis and the immune system: a review. Journal of Eth­nopharmacology, 13, 1: 1–14. Dr. Trajče Nikoloski: Medovite rastline Trajče Nikoloski Lukovica: Čebelarska zveza MEDO VITE RA S TLINE Slovenije, 2020 366 strani ISBN: 978-961-6516-79-2 »Knjiga pomeni velik prispevek k ozaveščanju vseh nas o medovitih rastlinah in prispevek k ohranjanju čebel s pomočjo promocije medovitih rastlin.« S temi izbranimi besedami je predsednik ČZS Boštjan Noč pospremil knjigo Medovite rastline, avtorja dr. Trajčeta Nikoloskega, med slovenske čebelarje. Knjigo je založila ČZS, kar že samo po sebi govori o njenem pomenu za slovensko čebelarstvo. Kdor je že srečal dr. Trajčeta Nikoloskega, lahko razume njegovo poslanstvo, ki je knjiga o medovitih rastlinah. Svoje izjemno široko znanje na področju vrtnarstva je kot vrhunski strokovnjak združil z izkušnjami in znanjem na področju čebelarstva. Knjigo prevevata iskrena ljubezen do narave, čebel in temeljito poznavanje slovenskega rastlinstva, saj kot pravi avtor knjige, »še vedno rad zahajam v naravo, v kraje in planine z veselim srcem in odprtimi očmi«. Knjiga Medovite rastline bo lahko kot nepogrešljiv priročnik koristila vsakemu čebelarju. V njej bo marsikateri čebelar lahko odkril rastline iz svoje bližnje okolice, za katere se morda sploh ni zanimal, pa se bo ob pomoči knjige v njem prebudilo zanimanje zanje. Čebelarji z več znanja bodo lahko le še poglobili svoje vedenje o medovitih rastlinah. Knjiga bo dobrodošla vsem tistim čebelarjem, ki selijo čebele na pašo, da razen znanja o čebelarstvu tudi čim bolje poznajo medonosne rastline in pogoje, pod katerimi je od njih največ koristi. Pri tem ne moremo mimo besed dr. Nikoloskega, »ves uspeh čebelarjenja je odvisen predvsem od paše in ne toliko od vrste panja in močne družine«. V knjigi je pregledno opisanih skoraj 200 medovitih rastlin, med njimi tudi nekaj tujerodnih, ki jih najdemo v Sloveniji in so z vidika čebelarstva zelo pomembne. Knjiga je shematično urejena glede na čas cvetenja rastlin od spomladi do jeseni. Bogati jo pester izbor fotografij cvetočih rastlin. V opisnem delu predstavljenih rastlin je navedenih nekaj osnovnih podatkov: domovina, ime, opis, razmnoževanje, medovitost, zdravilnost in zanimivosti. S knjigo o medovitih rastlinah prejemamo slovenski čebelarji vsekakor pomembno strokovno delo. Če sta strokovnost in preglednost merili, da knjiga lahko postane koristen priročnik, potem ima knjiga Medovite rastline vse možnosti, da bo služila kot eden nepogrešljivih priročnikov v slovenskem čebelarstvu. In še nekaj besed o avtorju. Dr. Trajče Nikoloski je spec. dipl. inž. agr. in hortikulture, vrtnar, čebelar, ljubitelj narave in amaterski fotograf ter nekdanji predsednik ČD Ljubljana-Center. Njegov pedagoški, strokovni in znanstveni opus obsega več kot 400 objavljenih del. Za svoje delo je prejel več domačih priznanj. Številne nagrade na ocenjevanjih medu potrjujejo kakovost njegovega čebelarjenja. Leta 2018 si je prislužil naslov prvak vrste za gozdni med na Agri. Leta 2019 je postal prvak za gozdni med v Semiču in prvak tekmovanja ter četrtič zapored podprvak na državnem tekmovanju v senzoričnem ocenjevanju medu. Za knjigo o medovitih rastlinah, ki tudi osebno predstavlja njega in njegovo delo zadnjih dvajset let, je dobil priznanje predsednika ČZS. »Upam, da bo ta knjiga mnogim odprla oči, da bodo tudi iz naše narave odbirali čudovite rastlinske združbe, Foto: osebni arhiv Trajčeta Nikoloskega Foto: osebni arhiv Trajčeta Nikoloskega IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kot nepozabne lepe prizore, da bodo naši vrtovi lepši in žlahtnejši. Vrtovi, na katerih bo piko na i dal lep slovenski posebnež, čebelnjak. Vrtovi naj cvetijo, zorijo in naj bodo polni peloda, nektarja in sladkega soka, na katerih bodo čebele z nepopisanim veseljem letale, brenčale ter opravljale svoje plemenito poslanstvo, mi jih bomo z veseljem občudovali.« Bomo slovenski čebelarji znali prepoznati dobrohotno sporočilo dr. Trajčeta Nikoloskega, ki nam ga namenja v knjigi o medovitih rastlinah? Gregor Drolc, ČD Ljubljana-Center Drevesni čmrlj je srednje velik čmrlj z rjavim oprsjem in črnim zadkom z belo konico. Obstajajo tudi različice s črnim oprsjem. Gnezdi v podrasti in v drevesnih duplih (tudi ptičjih gnezdilnicah), zelo uspešno pa se je prilago­dil tudi gnezdenju na človeških poslopjih. Tako gnezda pogosto najdemo na podstrešjih, v različnih špranjah, v izolaciji … Verjetno je to eden od razlogov, da zelo dob­ro uspeva tudi v mestih. Njegova prednost je tudi hiter razvoj. Nove matice se razvijejo že junija ali julija, zato ta vrsta ni tako prizadeta zaradi pomanjkanja poletne paše, izogne pa se tudi nekaterim škodljivcem. Gnezda so veli­ka in štejejo do nekaj sto osebkov. Posebno je tudi njegovo vedenje. V primerjavi z drugimi vrstami ima precej manj potrpljenja in zelo dejavno brani gnezdo. Če stikamo po gnezdu, nas napade kot ose. Srbija Podjetje Medino d.o.o. iz Krnjeva, spe­cializirano za izvoz medu iz Srbije, je na­slovilo dramatičen poziv na vse srbske če­ belarje, naj prenehajo uporabljati amitraz za zatiranje varoj. V državah, kot so Nemčija, Francija, Italija in Japonska, dokazljivih ostankov amitraza v medu ne sme biti. Leta 2018 je bilo v te države izvo­ženih 2745 ton medu, kar je predstavljalo 40 % vsega prodanega medu v tujino, zdaj pa je ta prodaja ogrože­na. Amitraz najdemo v vseh sortah srbske­ga medu. Njegova Foto: Katarina Meža Drevesni čmrlj koncentracija sicer ne presega v okviru EU zakonsko do­ločene zgornje meje 200 ppb (to je 200 delov na milijar-do delov medu), toda v primeru omenjenih štirih držav velja, da analize medu ne smejo zaznati niti najmanjše vsebnosti tega akaricida oziroma da mora biti pod mejo detekcije, ki znaša 10 ppb. V letu 2019 je znašala njego­va vsebnost med 10 in 60 ppb in torej takšen med ni bil primeren za izvoz. Z analitskimi metodami se uspešno odkrivajo tudi trije razpadni proizvodi amitraza, s krati­cami izraženi DMF, DMPF in DMA. Slednji je za sesalce bolj strupen kakor sam amitraz. Podjetje Medina d.o.o. zato poziva čebelarje, naj začnejo uporabljati druge, bolj sonaravne načine zatiranja varoj, če želijo, da bo njihov med še naprej na policah zahtevnih tržišč. Predlaga kom­binacijo oksalne kisline, timola in mravljinčne kisline, ker je to edina pot, da bo lahko Srbija izvažala med v vse države sveta. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Tošić, D. (2020): Amitraz u medu – uništenje srpskog izvoza meda sa trajnim posledicama? Srpski pčelar, januar 2020, str. 37. Foto: Internet ZDRAVJE ČEBEL Okužba čebel z virusom kronične paralize ali zastrupitev (II. del) izr. prof. dr. Ivan Toplak, mag. Ivo Planinc, Suzana Skerbiš in asist. dr. Metka Pislak Ocepek Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut ivan.toplak@vf.uni-lj.si Rezultati opravljenih laboratorijskih preiskav prisotnosti CBPV-ja v Sloveniji V Sloveniji smo v štirih izvedenih študijah CBPV dokazovali skupaj z drugimi virusi z metodo RT-PCR v klinično zdravih in prizadetih čebeljih družinah. Od tega smo v dveh izvedenih monitoringih, ki ju je financirala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v letih 2010 in 2015 CBPV dokazali pri 12,69 in 15,30 % pregledanih vzorcev ter se tako uvrščamo v zgornji del evropskih držav z najvišjo pogostostjo okužb s CBPV-jem. Še višji odstotek (od 18,3 do 18,8 %) smo v Sloveniji ugotavljali v vzorcih umrlih čebel, zbranih med letoma 2007 in 2020, ki so bili v preiskavo poslani s strani veterinarjev specialistov za zdravstveno varstvo čebel z Veterinarske fakultete (VF) in iz enot Nacionalnega vete­rinarskega inštituta (NVI), s sumom na virusno okužbo čebel. Laboratorijska testiranja preteklih let potrjujejo, da je virus v Sloveniji prisoten vsa leta, kar ta virus pri nas ugo­tavljamo. Veterinarji VF NVI in čebelarji so spremembe, ki bi lahko pomenile sum bodisi na kronično paralizo bo­disi zastrupitev, tudi klinično občasno zaznali. Klinična slika je pri okužbi s CBPV-jem podobna tisti pri zastru­pitvi čebel, oboje pa je brez laboratorijskih testiranj tež­ko ločiti. Čebelarje je zato treba še naprej izobraževati, da so zgoraj opisani klinični znaki lahko tudi posledica virusne okužbe s CBPV-jem. V številnih dokumentiranih primerih nenadnega umiranja čebeljih družin smo tudi v Temne čebele na žrelu Preglednica: Prikaz rezultatov opravljenih preiskav z metodo RT-PCR prisotnosti nukleinskih kislin CBPV v štirih izvedenih študijah, na vzorcih čebel delavk, ki so bili odvzeti v letih od 2007 do 2020 v Sloveniji. Leto Število pregledanih Število pozitivnih Odstotek pozitivnih Vir 2007–2009 60 11 18,30 % Toplak in sod., 2012 2015 197 25 12,69 % Toplak in sod., 2015 ZDRAVJE ČEBEL Foto: Suzana Skerbiš, 2010 Sloveniji potrdili prisotnost virusa CBPV, pri čemer je bil v nekaterih primerih najprej postavljen sum na zastrupitev s pesticidi, kar se ujema tudi s predhodno opisanimi po­datki v tuji literaturi. Na podlagi opisov klinične slike, ki smo jih zabeležili veterinarji na terenu, sta v teh primerih razvidna odmiranje čebel in oslabitev ali celo propad če­beljih družin. V večini primerov pa je ugotovitev CBPV-ja sovpadala s sočasno ugotovitvijo še vsaj dveh virusov v odvzetih vzorcih čebel delavk, zato ugotovljenega pe­šanja družin ne moremo pripisati izključno le CBPV-ju. Primerjava ugotovljenega odstotka pozitivnih vzorcev na CBPV in primerjava po različnih regijah nista poka­zali bistvenih odstopanj v ugotovljenih odstotkih pozi­tivnih vzorcev med regijami. Opravljene raziskave CBPV-ja v Sloveniji V Sloveniji smo leta 2011 v kontroliranih pogojih izved­li serijo eksperimentalnih okužb zimskih čebel delavk z uporabo terenskega seva CBPV-ja, ki smo ga ugotovili leta 2010 (CBPV M92/2010) v propadli čebelji družini. Ti po­skusi so pokazali, da je bil uporabljeni sev virusa zelo ku­žen in je pri okuženih čebelah povzročil visoko smrtnost (smrt znotraj 17 dni) ter skrajšal življenjsko dobo čebel. Pri tem je bila okužba preko ust uspešnejša od okužbe pri nanosu virusa na površino telesa čebele. Sočasna okuž­ba čebel z nosemo (N. ceranae) pa je povečala razmnože­vanje in smrtnost tudi pri čebelah, pri katerih smo virus nanesli le na površino čebele. Ti naši poskusi so pokazali pomembne razlike pri razmnoževanju virusa v čebelah, pri različnih načinih okužbe, sočasna okužba s CBPV-jem in N. ceranae pa je še dodatno povečala smrtnost eksperi­mentalno okuženih čebel. Sevu CBPV M92/2010, ki smo ga leta 2010 ugotovili v Sloveniji in v nadaljevanju uporabili v eksperimentalnih poskusih, smo leta 2016 tudi določili zaporedje celotne­ga genoma, ki je v genski banki dostopen pod številka-ma KY937971 (RNA1) in KY937972 (RNA2). Za določitev smo uporabili metodo sekvenciranja naslednje generacije (NGS) s tehnologijo Ion Torrent, ki jo na VF uporabljamo od leta 2015. Hkrati je bil ta sev virusa tudi prvi javno objavljen celotni genom CBPV-ja v mednarodnem merilu, ugotovl­jen pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica), in prvi celotni genom čebeljega virusa, ki smo ga sekvencirali v Sloveniji. Za konec CBPV spada med nevarne viruse čebel, ki s prezgodnjim odmiranjem čebel in s tem pešanjem ter propadom čebeljih družinlahkopovzročavelikoekonomskoškodočebelarjem. Čeprav poznamo pojavljanje CBPV-ja preko izvedenih la-boratorijskih testiranj in bolezen spremljamo že več let, pa ugotavljamo, da je ta virus med čebelarji še vedno slabo po­znan. Virusne bolezni čebel so pogosto vsaj delno pogojne bolezni, zato čebelarji ne bi smeli nikoli zanemariti splošnih ukrepov za dobrobit čebel, kot so kakovostna paša in preskr­ba s cvetnim prahom, dovolj zalog hrane v panju, kakovost­na matica, primerna lokacija čebelnjaka ter čim manj stres­nih dejavnikov zaradi prevozov, izpostavljenosti pesticidom in drugim onesnaževalcem okolja, neustreznih tehnoloških posegov in nepravilnega zdravljenja. Prisotnost virusov v čebelji družini zmanjšuje njene imun­ske sposobnosti za obrambo pred drugimi povzročitelji bolez­ni. Zato s poznavanjem ustreznih postopkov, v smislu upoš­tevanja dobre čebelarske prakse, in prepoznavanjem znakov ter posledic virusnih bolezni čebel pomembno prispevamo k boljšemu preživetju in razvoju čebeljih družin. Viri: Toplak, I., Rihtarič, D., Jamnikar Ciglenečki, U., Hostnik, P., Jenčič, V., Barlič-Maganja, D. (2012): Detection of six honeybee viruses in clini­cally affected colonies of carniolan gray bee (Apis mellifera carnica). Slo Vet Res, 49(2). Toplak, I., Zabavnik Piano, J., Pislak Ocepek, M. (2010): Ugotavljanja prisotnosti petih čebeljih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin v letu 2010. November. Toplak, I., Rihtarič, D., Pislak, M., Jurič, A., Vraničar Novak, A., Planinc, I., Matavž, L., Jenko Rogelj, M., Škof, M., Skerbiš, S., Lešnik, V., Jenčič, V. (2016): Ugotavljanje petih virusov v odmrlih čebeljih družinah v letu 2015 v Sloveniji. V: Majdič, G. (ur.). 6. Slovenski veterinarski kon­gres, Portorož. Slo Vet Res, št. 53, Suppl. 17, str. 263–266. Jamnikar, Ciglenečki U., Toplak, I., Kuhar, U. (2016): Complete Genome of Chronic Bee Paralysis Virus Strain SLO/M92/2010, detected from Apis mellifere carnica. Genome Announc 5:e00602-17. Toplak, I., Jamnikar Ciglenečki, U., Aronstein, K., Gregorc A. (2013): Chronic Bee Paralysis Virus and Nosema Ceranae Experimental Co­-Infection in Winter Honey Bee Workers (Apis Mellifera L.). Viruses 5, 2282-2297. Jamnikar Ciglenečki, U. (2013): Preučevanje virusnih okužb pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica): doktorska disertacija. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1–173. DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v septembru Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Krajši dnevi in meglena jutra nas opominjajo, da se po­letje počasi izteka. Letni čas, ki je čebelam najbolj na­klonjen, se v naših krajih hitro poslovi, čebelarji pa vsako leto vedno znova ugotavljamo, kako kratka je pravza­prav tista prava čebelarska sezona. Poletje je čas, ko nas lahko presenetijo polna medišča in veselo vrtimo točila ali smo celo v zadregi, kadar nam primanjkuje posode za med ... Napočil je čas, ko bomo čebele kmalu prepustili same sebi in globoko v sebi ugibali, ali smo zanje storili vse, preden bo zavel mrzli sever, ko v panje ne bomo mo-gli več posegati, da bi popravili, kar bi se morda dalo, če smo bili morebiti nedosledni pri zazimovanju. V začetku septembra še cveti ajda, ki pa je danes v pri­merjavi s starimi, boljšimi časi za čebele zanemarljiv paš­ni vir, ker je je premalo in medijo le nekatere sorte. Kot medonosne so se uveljavile tudi nekatere tujerodne vrste, kot sta žlezava nedotika in kanadska zlata rozga, ki se v večjem obsegu razraščata ob rečnih bregovih, na ledinah in ob železniških nasipih. Omenimo še pašo na bršljanu, ki lahko pripomore k odličnim donosom, saj je bršljana v gozdu več, kot nekoč. Med, nabran na njem, rad krista­lizira, zato ni najbolj primeren kot sestavni del zimskih zalog. Posledice blažimo s sočasnim krmljenjem sladkor­ne raztopine. Kljub temu da je tu v vznožju Toškega Čela, kjer čebelarim že leta, zelo veliko bršljana, na katerem tudi opazim čebele, do sedaj še nisem imel težav. Očitno je delež bršljanovega medu v primerjavi s celotnimi za­logami medu premajhen, da bi delal preglavice. Čebele so na cvetočem bršljanu glasne, kot bi rojile, zato se jih lahko sliši precej daleč. Kot zanimivost naj omenim še br­šljanovo opnarko (Colletes hederae), samotarsko čebelo, ki se kot odrasla pojavlja samo v času cvetenja bršljana. Če bomo opazovali cvetoči bršljan od blizu, jo bomo zlahka razlikovali od medonosnih čebel, ki pa jih je na cvetovih seveda bistveno več. Nekako do sredine septembra, najkasneje pa do 20., na­vadno zaključim s krmljenjem za zimo, s katerim sem za-čel že v avgustu. Čebeljim družinam pokladam sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1 (sladkor, voda) v pitalnike s pros-tornino 1,5 litra. Pri krmljenju mi je vodilo, da vsaka dru­žina skupaj prejme približno 12 kg sladkorja, raje kakšen kilogram več. Ob zaključku preverim stanje zalog pri nekaj naključnih družinah tako, da za polovico povlečem nekaj satov iz panjev in približno ocenim, ali so dovolj težki. Nostalgija po ajdovi paši, ki je nekoč razvajala čebele, čebelarje in potrošnike aj­dovca, je vedno bolj prisotna. Morda pa se bo medovita ajda le ponovno uveljavila na naših poljih, kajti zaznati je porast zanimanja za ajdove žgance in druge jedi iz ajdove moke, ki so bile nekoč redno na jedilniku Slovencev. Precej zaslug v tej smeri pa je imel tudi projekt ČZS »Od setve do žetve – kar sejemo, to žanjemo«, ki je v letih 2014–2016 spodbujal sajenje ajde, ki je bila v letu 2016 posledično posajena že na več kot 4000 hektarih. Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan EsenkoFoto: Ivan Esenko DELO ČEBELARJA Foto: Ivan Esenko Po nekajdnevnem premoru po krmljenju za zimo če­belam nalijem še zadnji obrok, ki vsebuje pelin, ki naj bi dobro vplival na prebavo čebel. Tega me je že na samem začetku mojega čebelarjenja naučil moj mentor, ugleden litijski čebelar Alojz Petek. Svež pelin fino narežem in ga v platneni vreči, vsaj dva dni namakam v sladkorni raztopi­ni, potem pa še pretlačim, da kar največ izvlečem iz njega. Takšna raztopina zelo pogreni, vendar čebel to ne moti. Čebele krmim vedno zvečer, da ne izzovem ropanja. Jesenski čas je namreč glede tega najbolj nevaren, saj čebele stikajo za hrano po vseh kotičkih, pa naj bodo še tako skriti. V tem času se zgodi največ ropov, kar pri veliki gostoti panjev v čebelnjaku, ki vsekakor ni naravna, sploh ni čudno. Začetnikom v vednost: vedno je kriv tisti, ki je ropan, ne tisti, ki ropa. Ropani so vedno šibkejši panji ali celo tisti brez matice. Šibkejši pa so lahko panji tudi zara­di bolezni, kar pomeni, da bodo roparice bolezen prinesle s seboj v domači panj. Zato je poudarek na previdnost gle­de ropanja še kako umesten. Večina ropov se zgodi med družinami v neposredni bližini. Če ste v dilemi, kateri panj ropa, posujte čebele na bradi ropanega panja z moko in takoj boste ugotovili, iz katerega panja so roparice (več o čebeljem ropu si preberite v članku Simona Goloba na str. 231 te številke SČ-ja, op. ur.). Septembra smo priče številčnemu obratu čebel v pan-jih. Še pred nekaj dnevi izredno močne družine, katerih panji so imeli brade, obložene s čebelami, nenadoma uplahnejo, kot bi jih prizadela bolezen. Razlog je preprost in logičen. Stare pašne čebele, ki so se iztrošile pri pol-njenju zimskih zalog in negi zalege, so odmrle. V panjih bodo kmalu le še zimske, dolgožive čebele, ki so ključne pri prezimovanju. Skrbele bodo za matico in vzdrževale stalno temperaturo zimske gruče in temperaturo gnezda, ko bo matica že pozimi zalegla prva jajčeca. Na njih bo te­meljil tudi zgodnji spomladanski razvoj, kar pomeni, da bodo poskrbele za prve čebele, ki bodo odprle novo pašno sezono. Vsekakor pa so dolgožive čebele pogoj za uspešno prezimovanje družin. Septembra vsak teden preverim odpad varoj na test-nem vložku, kar mi da najboljši vpogled v stanje varoj v panjih. Zdravim z mravljinčno kislino, po metodi zdravl­jenja, s katero sem se seznanil že leta 1981 na Čebelar­skem inštitutu Dol pri Pragi. Delo z mravljinčno kislino je nevarno, saj se lahko z njo, če smo neprevidni, močno poparimo. Pomembno opozorilo: septembra so temperature še vedno dovolj visoke, da omogočajo razvoj voščene vešče, zato skladiščenemu satju namenimo posebno skrb. Foto: Ivan Esenko 115 let delovanja ČD Kamnik in odkritje kipa Antonu Janši V soboto, 28 junija, so člani ČD Kamnik na Kopiščih v Ka­mniški Bistrici organizirali dogodek ob 115-letnici delovanja, na katerem so tudi slovesno odkrili kip velikana slovenskega in svetovnega čebelarstva, Antona Janše. V prekrasnem ambi­entu doline Kamniške Bistrice so se zbrali člani in članice ČD Kamnik, predstavniki in praporščaki sosednjih čebelarskih društev ter drugi gostje. Zbrane je nagovoril predsednik ČD Kamnik, Štefan Virjent, ki je navedel tudi nekaj zanimivosti iz zgodovine društva ter zgodovine čebelarstva na Kamniškem. Ta je namreč dosti starejša od samega društva, saj prvi zapisi o čebelarstvu na območju Kamnika segajo v leto 1585. Zapisan je nakup 17 panjev s strani takratnega graščaka na Starem gradu v Kamniku. Kasneje se je čebelarstvo na Kamniškem razvijalo podobno kot v drugih predelih tedanje dežele Kranjske. Leta 1905 pa se je ustanovilo društvo, ki se je večkrat reorganiziralo, sedaj pa zajema področje občine Kamnik, kjer v približno 130 čebelnjakih čebelari več kot 100 članov. Župan Občine Kamnik, g. Matej Slapar, je prisotne čebelarje pozdravil in se zahvalil čebelam za poslanstvo, ki ga opravljajo, tj. za opraševanje, ter čebelarjem za skrb, ki jo čebelam name-njajo. Na koncu je prisotne pozdravil tudi predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, ki je poudaril pomen čebel ter pomen povezovanja IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV čebelarjev v čebelarska društva, saj lahko le povezani pišemo uspešno čebelarsko zgodbo, ki je lahko vzor celotnemu svetu. Da pa se v prekrasnem okolju niso slišali le govori in pozdravi, so za glasbeno popestritev dogajanja ves čas skrbeli člani Me-stne godbe Kamnik, člani kvarteta Grm ter Joži Kališnik skupaj s citrarjem Tomažem Plahutnikom. Po dolini so tako odmevale čebelarsko in domovinsko obarvane pesmi, ki so jim spremljavo s svojim brenčanjem delale tudi čebele, ki so vztrajno letele iz bližnjih panjev. Kot sklepni dogodek dneva pa so ob zaključku župan Občine Kamnik, predsednik ČD Kamnik in predsednik ČZS odkrili tudi kip enemu izmed največjih čebelarjev, prvemu čebelarskemu učitelju na svetu in našemu rojaku, Antonu Janši. ČD Kamnik Predstavitev knjige Čevnice, motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba Foto: Mateja Mesnjak V začetku februarja 2020 je potekala v narodnem domu v Mežici predstavitev knjige Čevnice, motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba, avtorice Aleksandre Zrelec. Edinstveno delo je čudovito pričevanje o življenju avtoričinih prednikov, je namreč vnukinja mežiškega na­prednega učitelja, sadjarskega inštruktorja, občinskega odbornika, člana različnih društev in organizacij, čebe­larja Rudolfa Galoba (1900–1986); postavlja pa tudi spo­menik čebelarstvu in slovenski kulturni dediščini. V knjigi izvemo, da je čevnica prednja stran – panjska končnica – čebeljega panja, kranjiča, ki ga je v začetku prejš­njega stoletja zamenjal sodobnejši panj s premakljivim sat-jem. Rudolf Galob je v skladišču ob domači hiši hranil 130 izvirnih panjskih končnic, skrbno zavarovanih s časopis­nim papirjem in opremljenih z nazivom motiva in letnico. Avtorica knjige takole piše: »Mene so deščice s prijaznimi, topli-mi barvami in motivi očarale. Poklicale! Prevzela sem zbirko in jo začela proučevati. Nisem prepoznala vsebine motivov, naslikanih na čevnicah, kot vnukinja čebelarja pa sem vedela, da so si naši predniki, globoko verni, preprosti, delovni, pogosto slabo pismeni, vajeni trdega življenja in odrekanja, lepšali življenje tako, da so si na cvetočih travnikih postavili zavetišče, ki je bilo hkrati tudi gale-rija. To je bil čebelnjak, posvetni prostor, v katerem je čebelar čuval in negoval svoje ljube muhe, ki so mu dajale med in vosek za lepše življenje. Hkrati je bil tudi njegov duhovni prostor, tu se je odpočil, pomolil, si nabral moči, razmišljal in se napajal z lepoto; tisto, ki jo je dala narava, in ono, ki jo je na panjih naslikal človek. Kakšno bogastvo!« Avtorica je več let natančno proučevala literaturo, do-kumentacijo, čebelarske zgodbe, življenjepise mežiških čebelarjev, dedovo korespondenco, da je prišla bliže ra­zumevanju motivike na panjskih končnicah iz dedove zbirke. V njih je prepoznala pričevalke o življenju naših prednikov, iz njih je razbrala popis nekega obdobja in ga predstavila v knjigi. Razlago motivike je temeljito pre­mislila, v njej se kaže avtoričino dobro poznavanje vseh plasti in vidikov panjskih končnic, hkrati pa ob svoji in-terpretaciji pušča odprte možnosti, da si bralec po svoje razlaga poslikave na deščicah, ki so nekoč krasile panje. Knjiga Čevnice je smiselno razdeljena na več poglavij. Predgovoru avtorice sledi oris dobe poslikovanja panj­skih končnic, nato besedilo dr. Bojane Rogelj Škafar, kustosinje za slovensko ljudsko umetnost in slikovne vire v Slovenskem etnografskem muzeju. Sledi obsežen živl­jenjepis Rudolfa Galoba, zavednega Slovenca, izobraže­valca, zbiratelja, ohranjevalca kulturne dediščine, kronis­ta in človeka z veliko začetnico, avtoričinega dedka. Nato so predstavljene posamezne čevnice, ki so tematsko ure­jene glede na motiviko (nabožni motivi, posvetni motivi, reliefno izrezljane Galobove čevnice in neprepozna(v) ni motivi). V knjigi je objavljeno tudi besedilo Franza Wytopila o cesarsko-kraljevi čebelarski šoli na Dunaju (1770–1781), temu pa sledita slovarček besed, uporablje­nih v knjigi, in obsežen seznam virov. Jerneja Vertačnik IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Franc Šivic prejel nagrado Petra Pavla Glavarja Prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja, gospod Franc Ši­vic, zaradi svojega širokega udejstvovanja sodi tako doma kot v tujini med najbolj znane in ugledne slovenske čebelarje. S čebelarjenjem se je začel ukvarjati pri svojih desetih letih. Ves čas je dejavno vključen v delovanje Čebelarske zveze Sloveni­je: kot pisec strokovnih prispevkov in literature, predavatelj, promotor čebelarstva, čebelarske kulturne dediščine in čebe­larskega turizma, fotograf čebelarskih motivov, organizator čebelarskih prireditev ter predstavnik Čebelarske zveze Slo­venije v mednarodnih čebelarskih organizacijah. Bil je vrsto let tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Slovenski čebelarji priznavamo gospodu Francu Šivicu za njegovo naj­pomembnejše delo vodenje organizacijskega odbora medna­rodnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki je sloves našega čebelarstva in lepote naše države ponesel v širni svet. Nagrada P. P. Glavarja pripada tistemu, ki objavi izvirna avto­rizirana teoretična dela uporabne vrednost izjemnega pome­na za napredek čebelarstva ter objavi znanstvene prispevke, diplomsko nalogo, problemsko-analitično obdelane teme in podobne dosežke uporabne vrednosti s področja čebelarstva. G. Šivic to zagotovo je, saj je v slovenskem čebelarstvu pustil trajnostni pečat. G. Francu Šivicu ob osebnem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravja in lepih trenutkov v čebelarstvu. ČZS OBVESTILA ČZS Natečaj Izvirni slovenski medeni meni ČZS, JSSČ, v sodelovanju z Gostiščem pri Čebelici razpisuje natečaj za Izvirni slovenski medeni meni. Medijski sponzor natečaja je kulinarična revija Pet zvezdic. Iščemo predlog izvirnega slovenskega mede­nega menija, ki bo vseboval jedi iz različnih prehran­skih sestavin iz lokalnega okolja (zaželene so sestavi­ne oz. jedi iz shem kakovosti in iz lokalnega okolja), tehnologij izdelave in vizualnih pojavnosti oz. oblik ter izvirnih poimenovanj. Na natečaju lahko sodelu­jejo vsi ljubitelji dobre kuhinje: že izučeni kuharji ali ljubiteljski kuharji, dijaki srednjih in študentje višjih in visokošolskih programov gostinske in turistične stroke, čebelarji ... Vsak sodelujoči lahko na natečaj prijavi en medeni meni, sestavljen iz petih hodov. Rok za prijavo je 30. september 2020. Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta na spletni strani ČZS. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Iščemo čebelam najprijaznejšo občino v letu 2020 ČZS, JSSČ, v partnerskem sodelovanju s Semenarno Ljubljana išče čebelam najprijaznejšo občino v letu 2020. Namen natečaja je izboljšanje delovanja med lokalnimi skupnostmi in čebelarskimi društvi. Projekt, ki traja že vrsto let, je prinesel naziv čebelam najprijaznejša obči­na že številnim občinam, ki so sodelovale na razpisu. Vljudno smo povabili občine k sodelovanju. Predla­gatelji so namreč lahko izključno občine. Prijavni obra­zec dobite na spletni strani ČZS. Na prijavnem obrazcu se navedejo vse dejavnosti, ki jih občina izvaja v korist ohranjanja čebelarstva v dotičnem letu, ki jih lahko podkrepite tudi s fotografijami. Izpolnjene prijavne ob-razce posredujte na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lukovica, najkasneje do 31. oktobra 2020. Predsednikečebelar­skih društev vabimo, da spodbudite občine, da se pri­javijo na razpis. Semenarna Ljubljana bočebelarskim društvom iz najboljših občin podarila vrečke semen medovitih rastlin. V primeru dodatnih vprašanj se lahko obrnete na Natašo Klemenčič Štrukelj (natasa. strukelj@czs.si, 040/436 518, 01/729 61 04). Skupaj bomo prispevali k povečanju prepoznavnosti občin, ki se za­vedajo pomena ohranjanja čebel in okolja. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Strokovni posvet o ekološkem čebelarstvu ČZS, JSSČ, bo v sredo, 9. septem-bra 2020, ob 17. uri v gasilskem domu v Stični organizirala strokovni posvet o ekološkem čebelarstvu. Na posvetu bosta sodelovala: Mitja Zupančič, sveto­valec specialist za področje ekološkega kmetovanja, s temo Zahteve in prednosti ekološkega čebelarjenja in Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo pri JSSČ, s temo Prehod iz alternativnega na ekološko čebelarjenje s poudarkom na kako­vosti propolisa in voska. Zaradi situacije glede covida-19 se je treba na strokovni posvet predhodno prijaviti, in sicer na e-naslovu vlado.augustin@czs.si ter upoštevati smernice in priporočila NIJZ. Vljudno vabljeni! Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Vabilo na posvet tržno usmerjenih čebelarjev ČZS, JSSČ, organizira posvet za tržno usmerjene čebelarje. Potekal bo 3. septembra 2020 ob 16. uri v prosto­rih ČZS. V EU Uredbi 917/2004 z dne 29. aprila 2004 je bilo opredeljeno, da je poklicni čebelar tisti, ki ima v las-ti 150 družin ali več. Zato je ČZS kot izhodišče za tržno usmerjene čebe­larje vzela tiste, ki imajo 150 ali več če­beljih družin. Na ČZS ocenjujemo, da je okoli 95 % teh čebelarjev včlanjenih prek svojih društev v ČZS. Program posveta: 1. Uvodni pozdrav: Boštjan Noč, pred­ sednik ČZS, Marija Sivec, podpred­sednica ČZS, in dr. Jože Podgoršek, državni sekretar, MKGP; 2. Kaj so prednosti morebitne ustano­vitve združenja proizvajalcev – Uroš Zgonec, MKGP; 3. Enotni nastop ter enotna promocija na domačem in tujem trgu – Anka Lipušček Miklavič, direktorica Mle­karne Planika; 4. Možnosti črpanja sredstev EU iz PRP za čebelarje – Uroš Zgonec, MKGP; 5. Digitalno trženje – Boštjan Kovač, Kokos Agency d.o.o.; 6. Pomen vključevanja v sheme ka­kovosti in ekološko čebelarstvo ter možnosti pridobivanja sredstev v ta namen – Maja Žibert, MKGP. Čebele so znane po svoji delavnosti in marljivosti, pa tudi po dobri organiziranosti, povezanosti in usklajenosti. Zgledujmo se po čebelah. V sodelovanju je moč, ki odpira nove poslovne priložnosti in nove možnosti obstoja in prepoznavnosti na trgu. Obiskovalce prosimo, da ravnajo v skladu s smernicami in priporočili NIJZ. Dogodka se lahko udeležijo samo zdrave osebe, upora­ba zaščitnih mask je obvezna. Svojo prisotnost sporočite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. Vljudno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Razpis za nepovratna sredstva za razvoj nekmetijskih dejavnosti MKGP je objavilo prvi javni razpis za podukrep 6.4, katerega namen je podpreti spodbujanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in podjetništva na podeželju, in sicer v višini 15 milijonov evrov. Razpis je primeren tudi za čebelarje, in sicer za spodbujanje nekmetijskih dejavnosti, povezanih s čebelarstvom (apituri­zem, predelava, storitvene dejavnos-ti v čebelarstvu ...). Namen podpore za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti je podpreti vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bodo pripomogle k večji oziroma boljši ponudbi različ­nih storitev na podeželju, kakor tudi omogočiti možnosti za dodatne zapo­slitve oziroma večjega prihodka tako na podeželju kakor tudi na kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi. Podpora iz tega podukrepa bo med drugim na­menjena zelo različnim dejavnostim, kot so na primer dejavnosti v turiz-mu (apiturizem), trgovina, storitve­ne dejavnosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalna samooskrba, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnja električne in toplotne energije iz ob-novljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti. Upravičenci so lahko: • nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • samostojni podjetniki posamezniki, • gospodarske družbe, • zavodi ali • zadruge. Kot upravičeni stroški se bodo upoš­tevali stroški, povezani z ureditvijo in vzdrževanjem objektov, ter stroški nakupa, namestitve oziroma vgradn­je opreme, strojev in naprav, vključno z IKT (informacijsko komunikacijsko tehnologijo), ki so neposredno pove­zani z izvajanjem dejavnosti iz priloge uredbe, ki je predmet podpore, in jih je upravičenec opredelil v vlogi za javni razpis. Pod določenimi pogoji je upravi-čen tudi strošek prispevka v naravi v ob-liki lastnega lesa, upravičeni pa so tudi splošni stroški, ki so neposredno pove­zani s pripravo in izvedbo naložbe, kot jih določa uredba. Stopnja javne pod-pore v obliki nepovratnih sredstev bo 50 % upravičenih stroškov, pri določitvi stopnje podpore pa se bo upoštevalo pravilo »de minimis«. Najnižji znesek javne podpore bo znašal 5000 evrov na vlogo. Oddaja vloge je možna do vključ­no 21. oktobra 2020 do 23.59. Razpis je objavljen na spletni strani MKGP-ja in bo podrobneje predstavljen na srečanju tržno usmerjenih čebelarjev, ki bo pote­kalo v četrtek, 3. septembra, ob 16. uri na ČZS. Udeležbo je treba sporočiti na natasa.strukelj@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ - - Foto: Barbara Dimc - Praktični tečaj Od medu do medice in peneče medice ČZS pripravlja praktični tečaj z naslovom Od medu do medice in pe­neče medice, kjer se bodo udeleženci usposobili samostojno izdelati medi­ co ter izdelavo peneče medice. Tečaj za izdelavo medice bo predvidoma potekal od oktobra do decembra 2020. Tečaj za izdelavo peneče me-dice bo predvidoma potekal od de­cembra 2020 do decembra 2021. Oba tečaja bosta predvidoma potekala na Lukovici. Predprijave zbiramo do 20. septembra 2020 na e-naslov: info@ czs.si in tel. št.: 041/337 854. Ceni obeh tečajev ter več podrobnih informacij bomo objavili v septembru na spletni strani ČZS. ČZS Tečaj masaže z medom Tečaj masaže z medom, ki bi moral biti v marcu, bo v soboto, 10. oktobra 2020, od 9. do 15. ure v prostorih ČZS. Tečaj obsega teoretični ter praktični del,zatomorajoudeleženciimetissabo eno veliko in eno majhno brisačo. Cena tečaja je 100 €. Izvajalec tečaja bo ČZD Maribor. Tečaj bo izveden, če bo zado­stno število udeležencev, prav tako je število udeležencev omejeno navzgor, zato pohitite s prijavo. Prijave sprejema ga. Ines Zajc Žunić, ines.zunic@czs.si. Pri prijavi navedite ime in priimek, naslov, telefonsko številko/e-naslov. Za udeležence, ki morajo biti zdravi, je ob-vezna uporaba zaščitnih mask ter upo­števanje smernic in priporočil NIJZ. Dr. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Jopice M/Ž 35,00 EUR Telovniki 32,00 EUR Vetrovka M/Ž 60,00 EUR svetuje 0,60 EURboljše čebele 19,80 EUR Odsevniki 2,00 EUR Pobarvajmo panjske končnice Na Čebelarski zvezi Slovenije imamo na voljo pobarvanko POBARVAJMO PANJSKE KONČNICE. Pobarvanka je primerna za odrasle in za otroke. Da pa bo barvanje še bolj zabavno, je pod vsako sliko tudi opis posamezne panjske končnice. Cena pobarvanke znaša 9,99 EUR – 10 % = 8,99 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS 255 Podatki o gibanju tehtnic od 21. julija 2020 do 20. avgusta 2020 Brežice –4,4 Ni medilo Metlika – Bela krajina –3,8 Ni medilo Činžat – Lovrenško Pohorje –6,3 Ni medilo Murska Sobota – učni čebelnjak 2,9 Travniki Dankovci – Goričko –4,1 Ni medilo Podčetrtek – Pristava –2,5 Ni medilo Dolenjske Toplice –2,7 Ni medilo Podstenice – Kočevski rog –4,5 Ni medilo Iška vas – Krim –2,7 Ni medilo Pokojišče – Ljubljanski vrh 1,6 Gozdna podrast Javorniki – vrh –4,3 Ni medilo Poljane – Racna gora –5,1 Ni medilo Kalce – Hrušica –2,5 Ni medilo Ravne – Šoštanj –6,4 Ni medilo Kojsko – Podsabotin –4,1 Ni medilo Ruško Pohorje – vznožje –8,0 Ni medilo Kozarišče – Loška dolina –4,5 Ni medilo Šenčur – Kranj –4,7 Ni medilo Kranjska gora –6,7 Ni medilo Sevniško – Krško –7,2 Ni medilo Krim – Kurešček –7,6 Ni medilo Tolminsko –5,7 Ni medilo Ljubljana – mesto –6,6 Ni medilo Veliki Boč – Kozjak –4,0 Ni medilo Ljutomer –1,2 Ni medilo Zavrč – Haloze –0,5 Ni medilo Mali Bakovci – Prekmurje 9,8 Travniki Žužemberk –6,0 Ni medilo OGLASI Cvetni prah izkopanec, pakiran po 200 g, tel.: 040/575 309. Zamrznjen cvetni prah, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Zamrznjen cvetni prah, pakiran po 25 dag (Cerkno), tel.: 031/876 189. Večjo količino zamrznjenega cvetnega prahu (Posavje), tel.: 041/947 836, 051/366 071. Akacijev in cvetlični med, cvetni prah in propolis ter dva registri­rana tovornjaka čebel z 78 in 72 panji, tel.: 031/787 235. Akacijev in lipov med, tel.: 041/575 640, 05/753 02 21. Akacijev, cvetlični, lipov, ko­stanjev in gozdni med ter sveži matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in gozdni med (Cerkno), tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in ajdov med, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta­njev in ajdov med ter rabljene 10S AŽ-panje, cena po dogovoru, mo-žnost dostave, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični, lipov med in cvetni prah, dostava po Sloveniji, možna menjava za vosek, tel.: 041/385 620. Cvetlični, lipov in javorov med, tel.: 041/575 477. Cvetlični, lipov in gozdni med (Tolminsko), tel.: 041/719 235. Lipov med v sodih, tel.: 041/215 281. Javorjev in kostanjev med ter zmrznjen cvetni prah, tel.: 031/796 931. Kostanjev med v sodih po 75 kg, tel.: 041/805 179. Gozdni med, pakiran v kozarce 900 g ali v sodih, cena po dogovo­ru, tel.: 041/840 357. Čebelje družine na LR-satih, ma-tice letnik 2020, očiščene varoj, tel.: 041/661 576. Letošnje roje na AŽ-satih, tel.: 041/603 073. Čebele na 7 AŽ-satih, očiščene varoj, tel.: 070/877 080. Čebele na 7 AŽ-satih, nahranjene in očiščene varoj (mravljinčna kislina), možna dostava (Dolenj-ska), tel.: 070/877 080. Močno čebeljo družino v nakladnem panju v kompletu z naklado, zelo ugodno (Semič), tel.: 040/906 992. Tri čebelje družine na 7 satih in cvetni prah, cena po dogovoru, tel.: 041/858 736. Več čebeljih družin na AŽ-satih (Gorenjska), tel.: 041/721 625. Več čebeljih družin na 6 in 7 sa­tih, zelo močne, tel.: 041/241 788. Šest AŽ-panjev 10S, malo rabljenih, in deset italijanskih in domačih stiropornih panjev 6S za AŽ-satnike (okolica Domžal), tel.: 040/209 004. 15 Kirarjevih panjev, tipa A, dobro ohranjenih, ugodno, tel.: 040/232 698. Šest novih pobarvanih 10S AŽ­-panjev, higiensko-vakuumski dozirnik s kompresorjem (11 kozarcev/min) ter več 45-litrskih posod za med (Ljubljana), tel.: 041/755 275. Nove AŽ 7- in 10-satarje, tudi 3-etažne, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Prevozni čebelnjak TAM s 64 Grajševimi panji, neregistriran, vozen, s 25 čebeljimi družinami z neiztočenim letošnjim medom (Kočevje), tel.: 051/850 658. Nov čebelnjak z naseljenimi novimi 15 AŽ-panji 10-satarji, tel.: 031/446 349. Kakovostne 200-litrske sode za med, možna menjava za med, tel.: 031/615 927. Čebelnjak do 10 panjev in 4-satno ročno točilo za med (AŽ), tel.: 031/568 879. OGLASI Vse za čebelarstvo: panji, satnice, zaščitna oprema, embalaža, pogače, čebelarsko orodje, oprema za točenje ... Lepo vabljeni. Urnik: pon.–pet.: 8.00–12.00 in 13.00–16.00. Api Kon-takt d.o.o. Reška cesta 18a, 6258 Prestranek (ob črpalki MOL) e-naslov: apikontakt2@gmail.com Izdelava prevoznih cˇebelnjakov Anton Ciglicˇ s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 - V SPOMIN V SPOMIN - Delovni čas: ČEBELARSTVO ob delavnikih 9.00–12.0014.00–16.00 DEBEVEC info@apis-med.si Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 www.apis-med.si tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 v septembru je trgovina ob sobotah zaprto KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 0,90 EUR PREDELAVA VOSKA V PLASTI°NA POSODA 25KG NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI SATNICE SAMO 1,45 EUR/KG TRIETAŽNI AŽ-PANJ DVOJNO CEDILO ZA MED °EBELJE POGA°E LASTNA KAKOVOSTNA PITALNIK PLATI°NO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠ°E (LR) PROIZVODNJA CENA 1,35 EUR/KG PRAŠIL°EK NAD 100 KG CENA 1,30 EUR/KG AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM RSF-TO°ILA IN POSODA 5 l ZA AŽ-PANJE Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,45 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila.