Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (-2/6 °C), soboto (-1/6 °C) in nedeljo (0/8 °C) bo pretežno oblačno. Možne padavine.
Četrtek, 11. februarja 2016
številka 6 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in 50
■u-t i 1*1 :o
TAKO mislim
Mladi utripali v kulturni dan
V Šaleški dolini, ki je znana po bogatem kulturnem ustvarjanju na različnih področjih, smo s številnimi prireditvami obeležili kulturni dan. Potekale so po krajevnih skupnostih, šolah, kulturnih ustanovah in društvih. Vse tri občine pa so pripravile tudi osrednje občinske slovesnosti. Na fotografiji je slovesnost Mestne občine Velenje, kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Gorica.
So pa ta dan tudi v tem okolju kulturne ustanove odprle svoja vrata in ponudile zbirke na ogled brezplačno. Društvo šaleških likovnikov pa je pripravilo dan odprtih vrat v njihovih novih prostorih na Goriški 45. Obiskovalci so si lahko ogledali likovnike pri delu. Več o prireditvah ob kulturnem prazniku v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa preberite na strani 3.
a mz
Kultura je življenje
Milena Krstič - Planine
Na slovenski kulturni praznik so gasilci v Ljubljani odstranili žico, ovito okoli kipa Prešerna, kipu njegove muze pa iz rok odstranili klešče. Drugje po Sloveniji, tudi v Velenju, so na praznik odstranjevali žice s krajevnih tabel. Namestila naj bi jih skupina aktivistov, ki je želela na tak način občane in oblast privesti k razmisleku o tem, kam lahko pripelje politika zapiranja meja.
O tem so - posredno ali neposredno - razmišljali tudi govorniki na številnih proslavah po državi.
Kam lahko pripelje cenzura, se je pokazalo na osrednji državni proslavi. K škandalu! Ko je že vse kazalo na to, da bo tokrat šlo brez, se ni izšlo.
Kulturne ustanove po državi so na ta dan na široko odprle vrata. Obiskovalcev je bilo veliko. Ne sicer toliko kot po trgovinah, tistih, ki so bile na praznični dan odprte, a vseeno jih je bilo veliko. Pohvalno in dober znak, če to pomeni zavedanje, da niso pomembni samo polni nakupovalni vozički in kopičenje materialnih dobrih. Če tak obisk ni le muha enodnevnica, ampak pomeni zavedanje, da nam je pomembna tudi duhovna hrana, potem je kultura na dobri poti.
Malo manj pohvalno, pa čeprav smo Slovenci menda edini narod, ki praznujemo kulturni dan kot državni praznik, pa je, da ga (spet) niso pozdravljale zastave. Vsaj v tolikšnem številu, kot bi bilo pričakovati, ne. Morda ne bi bilo slabo, če bi upravniki večstanovanjskih objektov tiste, ki imajo v njih na skrbi zastave (naprej jih morajo sploh imeti), spomnili na to, da jih je treba za državne praznike obesiti.
Tudi to je kultura. Ali kot je rekel eden od govorcev na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku - kultura je način življenja in je mozaik, ki ga sestavljamo celo življenje.
Male pustne šeme
Velenje, 9. februar - Pust je bil letos res neizprosen z zimo. S kurenti in drugimi šemami jo je pregnal tako daleč, da je bilo vreme na pustni torek precej bolj aprilsko kot zimsko. A to ni ustavilo najbolj korajžnih otrok in njihovih staršev, ki so pustno rajanje začeli že na Titovem trgu,
od koder jih je čarodej popeljal v čarobni svet super junakov, princesk in spakov, vseh mogočih živali - nekateri so se jih bali, pa jamskih ljudi in zveri, Indijancev in kavbojcev, policistov in zapornikov, klovnov, Vikingov, piratov, pravljičnih škratov in mnogih drugih pisanih šem, ki so se
lovile, plesale, vriskale in se veselile slovesa od zime ter pozdravljale pomlad. Še posebno tudi družina Srebernjak, ki se sicer ne ukvarja z vrtnarstvom, za pusta pa so se dekleta razcvetela v rožice, ati pa je skrbel, da niso bile žejne.
Osrednja pustna prireditev v Velenju je bila res živahna in dobro obiskana. Od Pusta pa so se vsaj za letos dokončno poslovili še včeraj popoldne v Šaleku, kjer so ga pokopali z vsemi častmi in utrujenega prepustili počitku do naslednjega leta.	a tf
Lu^ifet
KAVARNA
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

11. februarja 2016
(T.
LOKALNE novice
Kaj zanima velenjske svetnike?
10.000 »svetniških evrov« v dobrodelne namene
Velenje - Svetniške skupine prejemajo v skladu z zakonom za svoje delovanje sredstva iz občinskega proračuna. Trošijo jih lahko na osnovi posebnega pravilnika, ki ga je sprejel svet Mestne občine Velenje. Lani niso izkoristile skoraj 19 tisoč evrov. 10.000 so jih potem namenili odboru za pomoč občankam in občanom, preostalo pa je ostalo v občinskem proračunu.
a
Energetsko prenovili devet stavb
Velenje - V mestni občini Velenje so lani udejanjili številne naloge s področja učinkovite rabe energije, izboljšanja energetske učinkovitosti javne razsvetljave in oskrbe z energijo. Energetsko so prenovili devet stavb: Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, podružnično osnovno šolo Pesje, osnovni šoli Livada, Mihe Pintarja Toleda, prostore krajevnih skupnosti Staro Velenje, Škale ter Pesje. S pomočjo evropskih sredstev so energetsko prenovili tudi vilo Rožle, regijsko Galerijo Velenje in Podjetniški center Standard. V izboljšanju učinkovitosti javne razsvetljave so izvedli štiri projekte. Na območju krajevne skupnosti Konovo, pri občinski upravni stavbi in pri osnovni šoli Gorica so stara potratna svetila in reflektorje zamenjali za energetsko učinkovitejša. V energetski sanaciji daljinskega sistema ogrevanja pa so prenavljali toplovode in vročevode.
a
Imenovali Svet zavoda za turizem
Velenje - Svetniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so konec lanskega leta ustanovili Zavod za turizem Šaleške doline, ki ga zdaj že konstituirajo. Velenjski svetniki so v svet tega zavoda imenovali Alojza Hudarina, Janeza Jevšnika in Srečka Dobelška.
a
Obiski omejeni tudi v Bolnišnici Topolšica
Topolšica - Že nekaj časa poročamo o omejitvi obiskov v bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec zaradi velikega števila prehladnih obolenj. Zdaj pa so ukrep uvedli tudi v Bolnišnici Topolšica. Obisk je omejen na eno zdravo osebo. Ta je lahko pri bolniku eno uro. Ukrep velja do preklica, so še sporočili iz bolnišnice v Topolšici.
a
Izobraževanje za mladinske delavce
Velenje - Mladinski svet Velenje vabi na izobraževalni vikend vse, ki so aktivni v lokalnih mladinskih organizacijah Mestne občine Velenje in Šaleške doline. Izobraževanje bo potekalo na temo projektnega menedžmenta in vodenja organizacij, mednarodnega mladinskega dela in programa Erasmus+ ter odnosov z javnostmi in promocije, in sicer od 26. do 28. februarja v Mladinskem centru Šmartno ob Paki.
a tf
Mango v Celju
Celje - V CityCentru so odprli Mangovo prodajalno. Tako se ta proizvajalec vrača na slovenski trg. Gre za eno najbolj zaželenih španskih modnih znamk, ki so jo slovenske potrošnice menda zelo pogrešale. Otvoritve so se udeležile številne modne navdu-šenke, med njimi sta bili tudi Maja Štamol in Tjaša Kokalj. Na
sliki: Darja Lesjak, centrova menedžerka Citycentra Celje, Helena Walland, vodja Mango poslovalnic, Branka Jerala, vodja komerciale v Nami, Mira Koporčic Veljic, direktorica Name.
Kakšne so velenjske kopalne vode?
Andrej Kuzman (NSi) je bil zelo negativno presenečen, ker je v Delu prebral, da velenjske kopalne vode ne dosegajo vseh kriterijev, da bi jih uvrstili med kopalne vode in jih kot takšne tudi objavljali. To ga je presenetilo še toliko bolj, ker meritve o ustreznosti velenjske kopalne vode v tem okolju objavljamo. Opozoril je tudi na vandali-zem, ki ga je vse več v garažni hiši nad velenjsko avtobusno postajo. Opozoril pa je tudi, da v Starem Velenju ni niti enega parkirišča, namenjenega invalidom.
Postavke obračuna KP nerazumljive
Mersad Derviševic (SD) je pohvalil dosežke, ki jih je Mestna občina Velenje v zadnjih letih udejanjila s pomočjo nepovra-
tnih evropskih in državnih sredstev, in izrazil upanje, da bodo pri črpanju teh sredstev uspešni tudi v bodoče. Opozoril pa je na »neugledno stanje« ekološkega otoka pri Šaleški 19 v središču mesta in na to, da so postavke na položnicah Komunalnega podjetja nerazumljive in da ga občani pogosto opozarjajo na to, da sploh ne vedo, kaj se jim zaračunava.
Wi-fi signal na tržnici
Mihael Letonje (SLS) je izrazil skrb, kaj se dogaja z Rekrea-cijsko-turističnim centrom Golte, ki ga občine očitno ne bodo dokapitalizirale. Zanima ga, kakšna je njihova razvojna vizija. Opozoril pa je tudi na težavo branjevk na velenjski tržnici, kjer imajo velike težave pri rokovanju z davčnimi blagajnami zaradi preslabega wi-fi signala.
Vodovod Petelinjek
Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je bil nezadovoljen z zadnjimi odgovori, povezanimi z gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Vinska Gora, med drugim za zaselek Petelinjek. Ocenil je, da so ocenjene naložbene vrednosti previsoke. Predlagal je, da se to še enkrat preveri in da se vključi v plan tudi ta vodovod. Izrazil je tudi nezadovoljstvo nad opravljenimi sanacijskimi deli na objektu v Starem trgu.
Dejanu Lahu priznanje
Matej Jenko (samostojni svetnik) je prenesel v svet Mestne občine Velenje mnenje stanovalcev središča mesta, ki so nezadovoljni zaradi hrupa, ki v poznih nočnih urah prihaja iz lokala Ritmo pri velenjskem bazenu. Predlagal je tudi, da se cenik parkiranja, kar
je informacija javnega značaja, objavi na spletnih straneh Mestne občine Velenje. Opozoril je še na slabo »kulturo« pobiranja pasjih odpadkov ter na neustrezne rešitve lokala Nostalgija v podhodu v središču mesta, iz katerega prihajajo neprijetne vonjave. Predlagal je tudi, da podelijo Dejanu Lahu, avtorju arhitekturne zasnove velenjske promenade, priznanje, saj je njegov projekt pomembno zaznamoval prepoznavnost Velenja doma in po svetu.
Kako je z uporabnim dovoljenjem?
Suzana Kavaš (SDS) ni bila zadovoljna z odgovorom, ki ga je dobila na vprašanje, kaj je z uporabnim dovoljenjem Podjetniškega centra Standard. Ponovno je zahtevala jasen odgovor, kdaj so ga dobili.	a
Informativni dnevi na Šolskem centru Velenje
Velenje - Ta vikend bo bodočim dijakom svoja vrata odprl tudi Šolski center Velenje. V petek, 12. februarja, ob 9. uri bo v dvorani Doma kulture Velenje potekal informativni dan za programe Gimnazije. Ob isti uri bo na Medpodjetniškem izobraževalnem centru potekal informativni dan za programe Elektro in računalniške šole. Ob 11. uri bodo prav tako na Medpodjetniškem izobraževalnem centru predstavili programe Strojne šole ter Šole za rudarstvo in varstvo okolja. Ob isti uri bodo v predavalnici Višje strokovne šole predstavili programe Šole za storitvene dejavnosti. V petek ob 15. uri in v soboto ob 9. uri bodo na Medpodjetniškem
izobraževalnem centru ponovno predstavili programe Elektro in računalniške šole, Strojne šole ter Šole za rudarstvo in varstvo okolja. Gimnazijski program bodo predstavili še v učilnici A112 na gimnaziji, v veliki predavalnici Višje strokovne šole pa še programe Šole za storitvene dejavnosti.
Gimnazija Velenje je za program Umetniška gimnazija - likovna smer napovedala preizkus posebnih nadarjenosti za soboto, 5. marca. Istega dne bo potekal tudi preizkus glasbene nadarjenosti za program Umetniška gimnazija - glasbena smer.
a tf
a mz
Savinjsko-šaleška naveza
Naša deželica prodira v širni svet
Po Iranu še Irak - Kadrovski prestopi - Zlati grič v zlate čase - Žalčani bodo le pili pivo
Ni še dolgo tega, ko je četica Slovencev obiskala Iran, kmalu bo druga četica obiskala Irak. Sosednji državi, skupini naših obiskovalcev pa nič kaj »sosednji«. Prva je pod vodstvom našega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška obiskala vse bolj mirno in po ukinitvi sankcij razvoja željno državo, v kateri si svoj kos kruha obeta tudi Slovenija. V drugo, bolj nemirno, odhaja poldruga desetina naših vojakov. Postali smo namreč še aktiven člen globalne koalicije proti teroristični skupini Islamska država. Tja ne bomo poslali le vojakov - naša ministrica Katičeva pravi, da jim bomo darovali tudi orožje. Nekaj tistega »skrivnostnega« orožja, ki se je (z) našlo na mariborskem letališču. In z njim razne orožarske zgodbe. »Odgovorni« zagotavljajo, da zaradi te pomoči naša deželica ne bo v večji nevarnosti in da je naša dolžnost, da sodelujemo. Ali kot bi rekel naš Karl: ne moremo le prejemati, moramo tudi kaj dati. Bolj za šalo nekateri opozarjajo na domači »dvoboj« med sedanjim in nekdanjim ministrom z našega območja. Počivalšek naj bi se bil spravil nad nekdanjega ministra Mateja Lahovnika. Seveda gre le za navidezni boj, ki ga nekateri vidijo v pobudi, da bi spremenili tako imenovani Lahovnikov zakon o prejemkih menedžerjev v državnih podjetjih. Nekateri vseeno letijo previsoko in bi jim pač bilo treba pristričiperuti. Mislim na prejemke. Nekakšne izredne razmere pa naj bi bile v Celju. Župan Bojan Šrot, ki je nekaterim padel v oči zaradi nakupa za mnoge predragega službenega avtomobila, je druge presenetil z izstopom iz stranke SLS. Prav tiste, katere predsednik je nekoč bil. In katere predsednik je zdaj njegov pooblaščenec Marko Zidanšek. In kot da to ni dovolj, je dala odpoved na mestu direktorice občinske uprave Tina Kramer, ki jo je na občino pripeljal prav župan. In odšla naj ne bi nikamor drugam kot v družbo Simbio, katere direktorje predsednik SLS Marko Zidanšek. Zaradi takih »rošad« je v knežjem mestu veliko različnih ugibanj. In ko je ena dama mesto direktorice občinske uprave zapustila, ga je druga zasedla. Znana »sejmarka«, dolgoletna izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Preskar
Obrez, je postala direktorica OU Slovenske Konjice. Tudi tam je bilo o tem kar nekaj razprav.
V Laškem in Ljubljani je precej razprav o odpovedih. Česar so se po prevzemu Pivovarne nekateri bali, naj bi se zgodilo. Od 150 do 200 delavcev z različnih področij naj bi bilo po prevzemu Heinekena v obeh največjih slovenskih pivovarnah odveč. Nekateri so se že upokojili, drugi bodo delo zapuščali postopoma. A pravijo, da ne na »neboleč« način. S tem mislijo tudi na to, da naj bi bil novi lastnik z odpravninami kar radodaren. Ob tem pa nekatere zanima, kakšna bo usoda nealkoholnih pijač pivovarne. Mednje na našem ožjem območju sodi tudi znana tovarna sadnih sokov Vital v Mestinju. Zanjo je bilo kar nekaj zanimanja tudi med Slovenci, a vse kaže, da bo, podobno kot Radenska Tri srca, pristala v rokah češke družbe Kofola. Vendar dogovora še ni. In ko smo že pri pijačah in Čehih: tudi naš znani pridelovalec vina konjiški Zlati grič je od tega meseca dalje v čeških rokah. Pisali smo že, da je ta družba zaradi velikih naložb v izgradnjo sodobne vinske kleti zašla v velike finančne težave, vsi dosedanji poskusi, da bi prilezli na zeleno vejo, pa niso uspeli. Zdaj jih je kupil češki zasebni sklad. In ta res obljublja razvoj in vrnitev Zlatega griča v bolj zlate čase. Ne le v čistem vinarstvu, tudi v turizmu. Za še »boljši« turizem si (seveda) prizadevajo tudi v Žalcu. A kot smo že poročali, se pri enem od novih objektov s tega področja zatika. Oziroma se je zatikalo, saj so pred dnevi na izredni seji občinskega sveta »nepivopivci« pogoreli in večinsko so soglašali s postavitvijo fontane piv. Večinsko so tudi menili, da si jo Žalec zasluži, z njo pa bi tudi res lahko zaslužili. To naložbo v mestnem parku bodo šele začeli, so pa že končali prvi del obnove kulturnega doma oziroma Doma II. slovenskega tabora. Prenovljeno avlo doma so prav ob kulturnem prazniku tudi slovesno odprli. Pa še to: Nova Cerkev, kraj v vojniški občini, bo dobila visoko šolo. Taka bo kar podružnična osnovna šola. V to se bo spremenila, saj bodo nekaj učilnic uredili še - na podstrešju.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 3
11. februarja 2016

KULTURNI PRAZNIK
3
»Kultura je tudi, da drug drugemu prisluhnemo«
Govornik na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v mestni občini Velenje je bil Saša Tabakovic - Kulturni program so pripravili učitelji in učenci osnovne šole Gorica
Mira Zakošek
Velenje, 4. februarja - V povsem napolnjeni dvorani doma kulture je potekala osrednja slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Otroško razigran, duhovit in izviren kulturni program so pripravili učitelji in učenci osnovne šole Gorica, ki so v družbeno aktualne prispodobe sedanjega trenutka uspešno vnašali zakladnico Prešernove poezije.
Slavnostni govoril je bil poslanec SMC Saša Tabakovic, ki je doslej osrednji velenjski oder poznal kot gledališki igralec. Velenjsko kulturo zelo ceni, prav tako uspehe pri zagotavljanju prostorskih pogojev zanjo in meni, da smo lahko zgled mnogim v Sloveniji.
Do kulture se je takole opredelil: »Kadar danes govorimo o kulturi kot taki, bi rad poudaril, da v resnici govorimo o svojem življenju. Kako to življenje prepoznavamo, kako se do njega oprede-
ali ne razumemo. Kultura je, ali zmoremo neko osnovno življenjsko omiko ali je ne zmoremo. Kultura je, ali spoštujemo naše znanje in kdaj ga podcenjujemo. Kultura je, ali smo pri svojih dejanjih pogumni ali preveč boje-
ljujemo, kako ga čutimo, kako ga analiziramo, kako ga vrednotimo in v kaj ga pretvarjamo. Zato tudi lahko govorimo, da je kultura del narodne identitete. Ker je naša identiteta enostavno skupek preteklih odločitev, ki smo jih
kot narod sinhrono povlekli ob določenih prelomnih zgodovinskih vprašanjih in ker je narodna identiteta skupni vzorec našega temeljnega razumevanja sveta, ki nas obdaja. Kultura tako ni nič drugega kot samo artikulira-
Med proslavo
na manifestacija vsega naštetega. Nas kot skupnosti in nas kot posameznikov,« je dejal in med drugim dodal: »Kultura je, kako drug drugemu prisluhnemo ali pač ne želimo slišati. Kultura je, kako drug drugega razumemo
Slavnostni govornik Saša Tabakovic
či. Kultura je tudi, ali smo kot družba kritični ali »kritizerski«. Kultura je tudi, kako doživljamo družbeno skladje in kako neskladje. Kako doživljamo misel-
na gibala naših razmišljanj. Kako doživljamo začetke in kdaj na določene teme postavljamo piko. Kako doživljamo rojstva in kako smrti. Vse to je naša kultura.«
V svojem govoru se je zamislil nad slabo podobo funkcionalne pismenosti slovenskih šolarjev. Nad podatki, kako šolarji prebrano vsebino doumejo in jo utemeljujejo, moramo biti zaskrbljeni. Naši šolarji so namreč po primerljivosti žal na repu Evrope. To pomeni, da šolarji znajo prebrati sosledje črk in jih povezati v besedo. Znajo tudi te besede povezati v stavek ali poved. A kaj, ko še vedno ob kompleksnejših besedilih težko razbirajo, kaj to sosledje dejansko vsebinsko pomeni in kaj naj s to vsebino pravzaprav v življenju počnejo, kako naj si z njo pomagajo.
Končal je z verzi slovenskega pesnika Gregorja Strniše, ki je v enem od svojih dramskih tekstov zapisal: »Med človeškimi zidovi stojimo, a nad nami modro nebo.« Želim si, da ko se bomo vsi skupaj upajoče zazrli v to modro nebo, da bomo to modrino vsi zagledali enako sinje.«
a
Kultura je življenje
Slavnostni govornik Kajetan Čop na slovesnosti ob kulturnem prazniku v Šoštanju: »Danes praznujejo naša človečnost, naše ustvarjanje in naše vrednote.«
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 8. februarja - Z odprtjem instalacije v bron vlitih pomanjšav Prešernovega kipa v Vrbi, ki jih je oblikoval akadem-
ski slikar Vasja Ulrih - ta je k dogodku v podobi Prešerna prispeval tudi recitacijo - se je v preddverju dvorane kulturnega doma v Šoštanju na praznični večer začela osrednja slovesnost ob kul-
turnem prazniku. Nastopili so Jerica Žgeč - violončelo, Jerneja Srebernjak in Oktet TEŠ.
Praznični nagovor zbranim je prispeval direktor Zavoda za kulturo, Kajetan Čop: »V Slovarju
slovenskega knjižnega jezika piše, da je kultura skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja in ustvarjanja. Zame je kultura način življenja vsakega med nami in mozaik, ki ga sestavljamo celo življenje. Kultura je življenje. Pokažemo jo z nasmehom, objemom, prijazno besedo, ponujeno roko pomoči potrebnim. V teh dneh je Slovenija polna pametnih, moralističnih govorov o tem, kaj je kultura in kako smo Slovenci kulturen narod. A Slovenci smo narod, ki sobiva s
pripadniki drugih narodnosti v Sloveniji in današnji državni praznik ni samo narodni praznik, ampak praznik vseh državljanov Republike Slovenije. Danes praznujejo naša človečnost, naše ustvarjanje in naše vrednote.«
Kljub deževnemu in temnemu večeru se je v Šoštanju kulturi in Prešernu poklonilo veliko udeležencev slovesnosti. Med njimi sta bila Ida in Vinko Pejovnik: »Pravzaprav sva redna obiskoval-
ca vseh dogodkov v Šoštanju. Vesela sva, da se kaj dogaja. Kultura nama veliko pomeni. Prešeren je velik poet, velik mož, ki se mu je treba pokloniti vsakič znova.«
V veliki dvorani so v Šoštanju v sklopu proslave predvajali projekcijo filma Andreja B. Mlakarja, posnetega ob 200-letnici Prešernovega rojstva, na temo obnovitve in postavitve Prešernovega spomenika v Vrbi z naslovom V Prešernovem letu 2002. a
Glavnina slovesnosti se je odvijala v avli, v dvorani je bil na ogled film V Prešernovem letu 2002.
Ida in Vinko Pejovnik: »Sva redna obiskovalca vseh prireditev.«
Mladi ustvarili bogat večer kulture
Z otroki sveta okrog sveta in nazaj domov k domači poeziji
Šmartno ob Paki - Letošnjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v Šmartnem ob Paki pripravili tamkajšnji šolarji in navdušili z izvirnostjo in ustvarjalnostjo.
V program, nad katerim sta bdeli predvsem vodji Petra Vnuk in Magda Omladič Novinšek, so učenke in učenci OŠ bratov Le-
tonja položili pomembno in še kako aktualno sporočilo, da je kultura univerzalna, da je njeno bogastvo ravno v raznolikosti, a da moramo, če želimo spoznavati in ceniti kulturo drugih, najprej zares čutiti svojo in biti nanjo ponosni. Proslavo 'Otroci sveta' so poimenovali po istoimenski knjigi Benke Pulko
in Janje Vidmar. Slednja se je udeležila tudi dopoldanske prireditve v šoli ob zaključku letošnjega bralnega projekta in pred slovesno podelitvijo bralnih pri-
znanj mladim šmarškim bralcem z navdušenjem pohvalila ustvarjalnost šmarških šolarjev in zavzetost mentoric učiteljic, ki so pripravili potovanje okrog sveta
z ukrajinsko pesmijo, kuharskim dvobojem italijanskih šefov, plesom in pesmijo iz Zambije, iransko izštevanko, čutnim indijskim plesom, pozdravom v plesu na-
rodov, izvirno predstavitvijo domovine Pike Nogavičke in za piko na i z maorskim borbenim plesom haka, s katerim so deve-tošolci navdušili tudi na občinski prireditvi. V bogatem večeru kulture na deskah šmarškega kulturnega doma, ko so obiskovalci lahko prisluhnili tudi flavtistkam, šolskemu mladinskemu pevskemu zboru ter pevkam in pevcem MePZ Šmartno ob Paki, pa so šolarji potovanje z otroki sveta zaključili pri večnih verzih poezije našega največjega pesnika, s čimer so želeli sporočiti, da imamo Slovenci tako v svoji zgodovini kot tudi danes med nami umetnike, na katere smo lahko upravičeno ponosni.
a MAJ
is, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Nočitve ne sledijo obisku
Lansko leto je TIC Velenje obiskalo več kot 34 tisoč turistov - Najbolj priljubljene destinacije so bile Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, plaža, ki je bila v poletnem času najbolj obiskana, ter znamenitosti v središču mesta
»»^AS
11. februarja 2016
Letos je Mestna občina Velenje za razvoj turizma namenila okoli 200 tisoč evrov. Med drugim bodo prilagodili spletno stran za italijanski trg, nadaljevali projekt Slovenija green in usposabljali turistične delavce za komunikacijo v znakovnem jeziku.
»Marsikdo je ob ogledu mesta šokiran, ker sije predstavljal, da je to industrijsko mesto, a je vse prej kot to - je mlado mesto, zazrto v prihodnost in res vredno ogleda,« pravi Urška Gaberšek.
Tina Felicijan
Lani so na Turistično-informa-cijskem centru Velenje zabeležili precej več obiskovalcev kot prejšnja leta, kar pripisujejo aktivni promociji mesta po Sloveniji. Vodja TlC-a Urška Gaberšek je nad sezono na splošno zadovoljna, saj je tudi prodaja spominkov porasla in so povratne informacije obiskovalcev pozitivne. Veliko priložnosti pa vidi pri nastanitvah, saj je prenočilo manj obiskovalcev kot leto prej. »Pri tem pa moramo še ogromno narediti. Ustvarjati moramo konkretne ponudbe večdnevnih doživetij skupaj z nastanitvenimi ponudniki.« Če želi Velenje okrepiti turizem kot gospodarsko panogo prihodnosti, pa je dela veliko tudi na drugih področjih.
Uspešni turistični produkti
V lanskem letu so turistično ponudbo razširili. Med drugim so izvedli senzorično vodenje po mestu, ki so ga razvili ob svetovnem dnevu turističnih vodičev in so obiskovalce popeljali na spoznavanje Velenja z vsemi čutili, predvsem pa je bilo namenjeno osebam z različnimi omejitvami. Uspešna so bila tudi vsakomeseč-na tematska vodenja, iz katerih se
Lani je Velenje na enodnevnem izletu obiskalo prek 40 odstotkov več turistov v skupinah kot leta 2014. Zmanjšalo pa se je število nočitev. Obiskovalcev iz tujine je bilo 13 odstotkov in so pogosteje prenočili kot slovenski turisti.
ogromno naučijo tako turistični delavci kot občani. Vključili so se v projekt Slovenia green oziroma Zelena shema slovenskega turizma (gre za poslovni trajno-stni model, ki destinacije spodbuja k razvoju do okolja, prebivalcev in obiskovalcev prijaznega turizma). Vzpostavili so aplikacijo TIC Velenje za mobilne naprave. Pripravili so tudi dokumentacijo za ustanovitev Zavoda za turizem Šaleške doline. »Želimo usklajeno razvijati turizem celotne doline,« pravi Gaberškova.
Poslovni, festivalski, športni turizem
Podjetja se v preteklosti niso toliko povezovala s turizmom, zdaj pa skupaj delajo produkte
z doživetji in nočitvami. Prej poslovnemu gostu niso ponujali turističnih aktivnosti, zdaj pa so podjetja začela tudi z različnimi ogledi. »V tem imamo še veliko možnosti, ki jih želimo izkoristiti, zato bomo v prihodnje še več delali na tem področju.«
Več nočitev zabeležijo med Pi-kinim festivalom, pa tudi med mednarodnim književnim srečanjem Lirikonfest in festivalom Kunigunda ter ob atletskem
mitingu. Na ostalih področjih, predvsem športno-rekreativnem in v povezavi s plažo ob Velenjskem jezeru, pa bodo morali storiti še »malce več«.
Izzivov je še veliko
Velenje ima odlična, raznolika izhodišča za razvoj turizma, pa vendar še ni med najbolj priljubljenimi destinacijami. Kaj mu stoji na poti? »Mogoče preteklost,« razmišlja Gaberškova. »Velenje je bilo znano kot gospodarsko pomembno območje, kjer razvojni potencial turizma ni bil prepoznan. Sedaj se trendi obračajo in turizem sodi tudi tu med vodilne gospodarske panoge, a ga bo treba še razviti in omogoči-
Na sejmu Natur Alpe Adria se je pred kratkim zaključil projekt Več znanja za več turizma. Potekal je na temo zeleni turizem. Ustvarjalo je 46 srednjih šol iz vse Slovenije, med njimi tri s Šolskega centra Velenje, sodelovale pa so tudi hrvaške in srbske šole. Učenci so morali pripraviti svoj turistični produkt. Vse tri naloge velenjskih dijakov - Doživetja z zmajčkom Pozojem, Škalčkova kolesarska pot ter Ajda, srp in žuljave roke -so dobile srebrne nagrade.
ti prave pogoje: dovolj proračunskih sredstev, kadrov, produktov in projektov.« Marsikateri nezlo-ščeni biseri, denimo grada Šalek in Turn, potrebujejo velike investicije za ureditev in vsebino, da bi lahko postali atrakcija.
»Ponudniki morajo prepoznati možnosti in učinke povezovanja,« poudarja Gabrškova. Razvoj turizma lahko spodbudi sodelovanje in mreženje z različnimi ponudniki - gostinci, prostovoljnimi športnimi, turističnimi društvi, ki pripravljajo odmevne prireditve, a potrebujejo več pomoči. »Še bolj bomo aktivni na družbenih omrežjih, spletno stran bomo poleg slovenskega, angleškega, nemškega in hrvaškega jezika prevedli tudi v italijanščino.« Več se bodo usmerili v projektno delo - veliko si obetajo od znaka Slovenia green ter brezplačne promocije in izobraževanj v projektu Evropske destinacije odličnosti. Tako je njihova vizija pripraviti vabljiva doživetja v športu, kulturi, mladih in trajnosti, »da bo turizem takšen, da ga bodo prenesli okolje, občani in obiskovalci, saj menimo, da je turizem prihodnost Velenja.« Temu cilju pa se seveda približuje po korakih, ki bodo lahko z razumevanjem lokalne skupnosti, podporo entuziastov, mladih, tudi z naložbami vedno večji, je sklenila pogovor Urška Gaberšek.
■
Turistični produkt Doživetje socializma, ki ponuja izkušnjo vsakdanjika v tistih prejšnjih časih, še ni čisto končan, po delih pa ga že tržijo in je iz leta v leto bolj uspešen. »Postopoma se ga lotevamo, ker je zelo občutljiv. Vse zgodovinske podatke preverjamo, testiramo in smo zelo previdni.«
Krepitev zdravja na delovnem mestu
Nujna bi bila sprememba davčne zakonodaje, s katero bi bili delodajalcem priznani stroški za izvajanje ukrepov - Gorenje je v promociji zdravja na delovnem mestu primer dobre prakse
Tudi udeleženci posveta so malo telovadili.
Milena Krstič - Planine
Velenje, 4. februarja - Blizu trideset udeležencev, predstavnikov delodajalcev iz gospodarstva in negospodarstva, se je v četrtek udeležilo regijskega posveta v sklopu projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu«.
Posvet je potekal v organizaciji Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice, kot partnerji pa ga izvajajo Združenje delodajalcev Slovenije, regionalne gospodarske zbornice in Sindikat novinarjev Slovenije.
Namen projekta je doseči večjo ozaveščenost in informiranost slovenskih delodajalcev, zaposlenih ter javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih to prinaša.
Igor Hrast iz Izobraževalno--raziskovalnega inštituta Ljubljana je poudaril pomen ustreznega pristopa k načrtovanju promo-
cije zdravja na delovnem mestu in pomen kontinuiranega in dolgoročnega izvajanja ukrepov ter načrtovanje. To mora temeljiti na ustrezno zastavljenih ciljih.
Inšpektorji na terenu ugotavljajo, da se je večina večjih delodajalcev oziroma večjih gospodarskih družb lotila načrtovanja in izvajanja promocije zdravja
na delovnem mestu kmalu po uveljavitvi Zakona o varnosti in zdravja pri delu, številni manjši pa se tega lotijo šele, ko je pri njih opravljen inšpekcijski pregled oziroma po izdaji ureditvene odločbe. Mag. Franci Kotnik iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je zato z veseljem poudaril, da ima njihova največja
članica Skupina Gorenje to področje vzorčno urejeno.
Kot primer dobre prakse so ga spoznali tudi udeleženci. Predstavila ga je mag. Vilma Fece.
Področje varnega in zdravega dela je eno njihovih najstarejših področij. Leta 1964 so zaposlili prvo osebo, ki je delala na področju varstva in zdravja pri delu.
V Gorenju so si zastavili cilj znižati število delovnih nezgod za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2013 do leta 2018 v skupini DOM in povečati motiviranost zaposlenih za varno in zdravo delo.
»Za spremljanje stanja smo opredelili več merljivih kazalnikov, kot so bolniški stalež, nezgode pri delu, invalidnost, fluktua-cija ... Ukrepi, ki jih izvajamo, so razdeljeni na dva dela: na ukrepe na delovnih mestih in ukrepe za
zdrav življenjski slog.« Med prvimi navaja ergonomsko urejanje delovnih mest, zdravstveno preventivne programe za prijazno delovno okolje, dva odmora s telovadbo v proizvodnih obratih, zdravo prehrano med delovnim časom. Podporo zdravemu življenjskemu slogu pa daje dru-
štvo za šport in rekreacijo, planinsko društvo, projekt Mobilna ambulanta, predavanja in delavnice za obvladovanje stresa, za preprečevanje uživanja drog in drugih prepovedanih substanc ...
a
Mag. Vilma Fece, mag. Franci Kotnik, Igor Hrast
Do konca maja lahko delodajalci oddajo opis inovativnega ukrepa, ki ga v njihovi organizaciji izvajajo za promocijo zdravja na delovnem mestu. Strokovna komisija bo organizacijam z najboljšimi ukrepi podelila priznanja.
Spremeniti je treba davčno zakonodajo
Udeleženci posveta so bili v razpravi enotnega mnenja, da je treba v čim krajšem času doseči spremembo davčne zakonodaje, tako da bodo delodajalcem priznani stroški za izvajanje ukrepov pri promociji zdravja na delovnem mestu. Za ta namen so na Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije naslovili pobudo, da si za to spremembo še naprej aktivno prizadevata.
»Zakonodaja je delodajalcem naložila, da imajo izdelane načrte, jih izvajajo in da za to rezervirajo sredstva. Davčna zakonodaja pa temu ne sledi. Ko pripravljamo ukrepe za promocijo zdravja, smo vedno v dilemi. Če bi bilo to urejeno, bi bilo drugače in tudi manjši delodajalci bi se tega lažje lotili,« ocenjuje mag. Vilma Fece.
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
25. februarja 2016

GOSPODARSTVO
S	5
Število davčnih zavezancev se povečuje
Finančnemu uradu Velenje »ostale« odmere, kontrole davkov, izterjave in splošne podporne naloge - Inšpekcija in prekrškovni postopki »odšli« v Celje
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ob združitvi Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije v Finančno upravo Republike Slovenije in v nadaljevanju tudi združitvi carinskih in davčnih uradov na lokalni ravni se je bivši Davčni urad Velenje 1. januarja 2015 preimenoval v Finančni urad Velenje. Finančni urad Velenje tako že leto dni deluje z novo organizacijsko strukturo in novim vodstvom. Za direktorico je bila imenovana Da-rija Vidmar, ki je bila pred tem osem let direktorica Carinskega urada Celje. V njem je kot vladna štipendistka tudi začela svojo poslovno kariero.
Del nalog, ki jih je prej izvajal Davčni urad Velenje, je Finančni urad Velenje izgubil, krajevna pristojnost pa je ostala enaka ?
»V krajevni pristojnosti Finančnega urada Velenje je ostalo izvajanje nalog odmere in kontrole davkov v Sektorju za davke, izvajanje nalog izterjave v Sektorju za izvršbo in splošne podporne naloge v Službi za splošne zadeve.«
Ni pa več tukaj inšpekcije?
»To smo prenesli v pristojnost Finančnega urada Celje, tja pa so bili premeščeni tudi inšpektorji, ki so prej delali v Davčnem uradu Velenje. Inšpektorji iz Finančnega urada Celje torej danes izvajajo inšpekcije nad zavezanci, ki po krajevni pristojnosti sodijo v naš urad.«
Spremembe so tudi pri izvajanju
prekrškovnih postopkov.
»V Finančni upravi imamo organizirane kompetenčne centre, ki prekrškovne postopke vodijo enotno za vse zavezance na predlog posameznega finančnega urada. Za zavezance iz naše krajevne pristojnosti vodijo prekrškovne postopke prav tako v Finančnem uradu Celje.«
Koliko vas je tukaj zaposlenih?
»Trenutno 48, kar je malo. So-
očamo se s precejšnjo kadrovsko stisko, na kar ves čas opozarjamo Generalni finančni urad. Trenutno so napovedi, da bo drugače, dobre.«
»Naš moto je, da stranka, ki pride na finančni urad, ker želi nekaj urediti, od nas odide zadovoljna. Zelo se trudimo in zadovoljstvo strank tudi spremlja-
Darija Vidmar: »Vsebino Knjige pohval in pripomb redno
obravnavamo.«
Koliko zadev obdelate v enem letu?
»Čeprav je število vhodnih in izhodnih dokumentov merljiv podatek, ne bo povedal dovolj. Raje bi poudarila, da se je lani povečal delež vseh davčnih zavezancev in da se to število še povečuje, tako pravnih kot fizičnih oseb z dejavnostjo kot število registriranih zavezancev za davek na dodano vrednost.« Kako »blizu« ste si s strankami?
Število zavezancev, vpisanih v davčni register Finančnega urada Velenje, se je lani povečalo za 1,4 odstotka v primerjavi z letom 2014; število pravnih oseb za 2,05 odstotka, fizičnih oseb z dejavnostjo za 1,05 odstotka.
Izdali so za 1,45 odstotkov več odločb o dohodnini in 1,84 odstotkov več odločb odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vir: Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
GOSPODARSKE novice

Barbara Jančarjeva?
Velenje, Fiesa - Hotel Barbara v Fiesi, ki ga Premogovnik Velenje že dlje časa prodaja, naj bi do konca meseca dobil novega lastnika. Če bo vse potekalo po pričakovanjih, naj bi to postal celjski poslovnež Aleksander Jančar, ki že ima hotele Piran, Europa, Celeia in 17 odstotkov Term Dobrna. Cena naj bi bila postavljena med dvema in tremi milijoni evrov.
Polzela odpušča
Polzela - Tovarna nogavic Polzela je v teh dneh odpustila 18 delavcev, kar je predsednik uprave družbe Marko Klemenčič napovedal že na zboru delavcev v začetku leta. Vsi odpuščeni delavci bodo prejeli odpravnine, pri odpuščanju pa so skušali najti socialni model. Kako bo potekala nadaljnja proizvodnja, je odvisno od dokapitalizacije. Trenu-
mo. Imamo Knjigo pohval in pripomb, katere vsebino obravnavamo mesečno in trimesečno. Lahko rečem, da je število pripomb minimalno v primerjavi s številom pohval.«
>
Upajo na skorajšnje rešitve kadrovske podhranjenosti
Prijazen je že sprejem. To je treba priznati.
»Ob vstopu na urad vsako stranko najprej sprejme varnostnik. Mi smo zelo zadovoljni, saj gospod Srečko, ki je večino časa varnostnik v naši stavbi, vedno ustvari zelo dober prvi vtis. Čeprav ni zaposlen na Finančnem uradu Velenje, saj je varovanje urejeno z zunanjo organizacijo, se zelo trudi in zelo dobro sodeluje s strankami. Marsikatera ga tudi zelo pohvali. Niste edini, ki ste to opazili.« Vse več pa je elektronskega poslovanja. Z njim so »bližnja srečanja« odveč?
»Strategija službe je razvoj elektronskega poslovanja. Za zavezance, pravne in fizične osebe z dejavnostjo, je obvezno poslovanje preko aplikacije e-Davki. Fizične osebe pa lahko prav tako - imeti morajo le digitalno potrdilo - preko te spletne aplikacije oddajajo vloge in napovedi. Z nami pa je vedno možno navezati stik tudi po elektronski pošti. Seveda so nekatere izjeme, ko je treba uporabiti klasične poti, saj se vseh vrst napovedi še ne da vložiti v elektronski obliki.«
Še vedno so aktualne davčne
blagajne?
»Na našem uradu zavezancem pomagamo predvsem z odgovori na vprašanja, ki se jim porajajo, dogajanj na terenu pa mi ne nadzorujemo. Nadzor nad uporabo davčnih blagajn izvajajo uslužbenci Mobilnega oddelka in inšpektorji iz Finančnega urada Celje. Želela bi poudariti, da so obveznosti v zvezi z davčnimi blagajnami tako na strani zavezancev kot kupcev. Ob delu pa zaznavamo, da zavezanci še danes postavljajo vprašanja v smislu - ali moram imeti davčno blagajno, čeprav bi morale biti te že uvedene z 2. januarjem letos. Vendar pa v praksi že opažamo, da se po mesecu dni stvari spreminjajo in s tem tudi urejajo.«
Cilji za letos?
»Finančna uprava Republike Slovenije ima za svoje delovanje zapisane strateške cilje, Finančni urad Velenje pa ima seveda povezano s temi cilji zastavljene svoje. Stremimo k povečanju učinkovitosti izvedenih nalog, večji kontroli nad zavezanci in uspešnim izterjavam. Na prvo mesto pri tem postavljamo strokovnost. Glede na to, da je naše delo precej stresno, je cilj vodstva tudi ustvarjanje dobre klime med zaposlenimi, da bodo zadovoljni in bodo radi prihajali v službo. Tako bodo delo tudi dobro in uspešno opravili.« a
tno ima Polzela največ naročil iz Nemčije in Švice, kamor tovarna prodaja tudi svoj najnovejši produkt, nogavice iz naravnih materialov z dodatkom industrijske konoplje. Naročil sicer v teh dneh še ni toliko, da bi delali vsi zaposleni, a pričakujejo, da bo že marca drugače.
Nova gospodarska napoved je slabša
Ljubljana - Evropska komisija je podala zimsko gospodarsko napoved, ki je nekoliko slabša od jesenske. Območju evra za letos napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,9-odstotno, celotni EU pa 1,9-oziroma dvo-odstotno. Rast poganja zlasti potrošnja, med pozitivnimi dejavniki komisija izpostavlja nizke cene nafte, ugodne pogoje financiranja in nizko vrednost evra. Evropska komisija je v primerjavi z novembrsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napove-
duje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno.
Januarja več brezposelnih
Ljubljana - V Sloveniji je bilo januarja prijavljenih 4,5 odstotka več brezposelnih kot decembra, skupno število pa se je ustavilo pri 118.165. Stopnja brezposelnosti se je povečala predvsem zaradi večjega števila iztekov zaposlitev za določen čas. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo število brezposelnih manjše za 4,9 odstotka. V celotnem lanskem letu je bilo na zavodu povprečno prijavljenih 112.726 brezposelnih, kar je 6,1 odstotka manj kot v letu prej. Brezposelnost naj bi se zmanjševala tudi v tem letu.
Onemogočen odpust obveznosti
Ljubljana - Vlada je sprejela predlog novele insolvenčnega zakona, s katerim uvaja dodatne varovalke, s katerimi se bo nepoštenim dolžnikom prepre-
čil odpust obveznosti. Spremembe se obetajo tudi pri poenostavljeni prisilni poravnavi, ki bo po novem možna le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe.
Slovenski javni finančni dolg se počasi zmanjšuje
Ljubljana - Slovenski javnofi-nančni primanjkljaj bo po napovedih evropske komisije letos dosegel 2,4 odstotka BDP. Spomnimo, po maastrichtskih merilih je najvišja dovoljena meja pri treh odstotkih BDP. Po napovedih Bruslja bo imela najvišji javnofinančni primanjkljaj na evrskem območju Španija - letos bo znašal 3,6 odstotka BDP. Drugi največji primanjkljaj (3,4 odstotka BDP) pa bodo imele kar tri države z evrom - Grčija, Francija in Portugalska. V celotni EU bo imela nasploh najvišji primanjkljaj Hrvaška (3,9 odstotka BDP).
a mz
Sušilnik perila Asko zmagovalec
Na testu največje avstralske potrošniške revije Choice se je med 22 preizkušenimi sušilniki perila najbolje odrezal sušilnik Gorenje-ve premijske znamke Asko.
Sušilnike perila so preizkušali v številnih kategorijah in ugotavljali, kateri posuši perilo najhitreje, delovanje katerega povzroči najmanj stroškov, kateri je najtišji in katerega so uporabniki glede na osnovi svojih izkušenj ocenili kot najbolj zanesljivega. Revija Choice je največja avstralska potrošniška revija, ki preizkuša in primerja gospodinjske aparate, da bi potrošnikom priskrbela neodvisne in zanesljive rezultate, ter na osnovi teh oblikuje priporočila za kupce.
Gorenje Keramika odprla salon v Novem mestu
Gorenje Keramika je v Novem mestu odprla že svoj četrti prodajni salon, v katerem so kupcem na voljo kakovostne dekorativne keramične ploščice najnovejših modnih trendov.
Namestnica komercialnega direktorja Anita Lamešic je ob otvoritvi dejala: »Na Dolenjskem deluje precej keramičarjev, našo ponudbo pa želimo še bolj približati končnemu uporabniku. Ponudba Gorenja Keramike je kakovostna in raznolika, keramične ploščice pa izdelujemo s pomočjo izpopolnjene tehnologije. Želimo, da salon Gorenje Keramika postane odprt prostor, v katerem lahko kupci izbirajo med kakovostnimi slovenskimi izdelki.«
Gorenje izdalo četrto izdajo komercialnih zapisov
Velenje - Gorenje je z namenom sezonskega financiranja poslovanja že četrtič zapored izdalo komercialne zapise v vrednosti 28,9 milijona evrov. Komercialni zapisi z datumom začetka obrestovanja 3. februarja in datumom zapadlosti 22. decembra letos imajo najnižjo obrestno mero do sedaj - v višini 2 odstotkov letno.
MESTNA OBČINA
VELENJE Obvestilo
Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje, pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča, bodo 10. februarja 2016 objavili javni natečaj:
Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2015 v mestni občini Velenje.
Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Javni natečaj bo odprt do 10. marca 2016.
Več informacij: info@msv.si
Prijazno vabljeni k sodelovanju!
MESTNA OBČINA
VELENJE
obvešča vse zainteresirane osebe, da bosta v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 12. februarja 2016, objavljena dva javna razpisa s področja mladih:
•	javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Velenje, in
•	javni razpis za sofinanciranje
in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje v letu 2016.
Javna razpisa bosta trajala od 12. februarja 2016 do 14. marca 2016. Besedili obeh razpisov in vsa razpisna dokumentacija bodo objavljeni tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (za občane / javne objave in razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
a mz
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

11. februarja 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda, 3. februarja
Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je odprl nove prostore apostolske nunciature v Ljubljani.
Nekdanji predsednik SLS ter sedanji celjski župan Bojan Šrot je izstopil iz stranke.
V Sindikatu vojakov Slovenije so vložili tožbe za izplačilo dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Mediji so zapisali, da se bo Slovenija boja proti Islamski državi udeležila z do 15 vojaškimi inštruktorji.
obeh v sirsko vojno so postajali vse ostrejši; Rusi so tokrat Turkom očitali, da pripravljajo invazijo v Sirijo.
Petek, 5. februarja
Janko Medja je na novinarski konferenci naznanil, da odstopa s položaja predsednika uprave NLB.
Slovenija v boj proti IS pošilja do 15 vojaških inštruktorjev.
Na letalu somalijske družbe Daalo Airlines Airbus A321 je eksplodirala bomba, ki je povzročila luknjo v trupu - a je imelo letalo srečo, da je kljub poškodbi varno pristalo.
V Združenih državah so potrdili primer prenosa virusa Zike s človeka na človeka p spolnimi odnosi in ne le s pikom komarja.
Četrtek, 4. februarja
Državni svet je s 24 glasovi za in štirimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o medijih.
Udeleženci donatorske konference v Londonu so za pomoč od vojne opustošeni Siriji v enem dnevu zbrali rekordnih devet milijard evrov.
Sodišče v Jeruzalemu je dva Izraelca, ki sta leta 2014 umorila in zažgala palestinskega najstnika, obsodilo na dosmrtno ječo, tretjega Izraelca pa na 21 let zapora.
Policija je v več nemških mestih izvedla racije proti domnevnim islamskih skrajnežem, pri čemer so iskali štiri Alžirce, ki naj bi bili povezani s skrajno skupino Islamska država.
Zaradi napovedane pokojninske reforme je v Grčiji potekala 24-urna splošna stavka, ki je zaustavila železniški in pomorski promet, prizemljena pa so ostala tudi letala.
Besedni obračuni med Rusijo in Turčijo zaradi vpletenosti
Janko Medja je odstopil s položaja predsednika uprave NLB.
Predsednik republike Borut Pahor je izdal ukaz o imenovanju Smiljane Knez za veleposlanico Slovenije na Hrvaškem.
Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je poslancem predlagala sklic izredne seje državnega zbora o obvladovanju prebežniške krize.
Po 80 dneh stavke so policijski sindikati sporočili, da se bodo njihova pogajanja z vlado nadaljevala prihodnji torek.
Znanstveniki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so v sodelovanju s francoskimi kolegi našli način, kako litij-ionskim akumulatorjem do 50-odstotkov povečati energijsko gostoto.
Jug Tajvana je stresel močan potres z magnitudo 6,4.
Policija v Kolnu je imela ob začetku pustnega karnevala znova precej dela zaradi spolnih nadlegovanj.
Sobota, 6. februarja
Po več evropskih mestih so potekali protiislamski protesti, ki jih je navdihnila nemška Pegida. Ljudje so se tako zbirali v Dresd-nu, Varšavi, Pragi, Calaisu, Amsterdamu in drugod.
Na sirsko-turški meji se je nabralo že 35 tisoč beguncev, ki jih Ankara ni spustila v državo, temveč jih je nameščala v taborišča na sirski strani meje.
V Wattener Lizumu južno od Innsbrucka na Tirolskem je plaz zasul 17 čeških turnih smučarjev, pet jih je v nesreči umrlo.
Naši smučarski skakalci pa so osvojili prvo mesto na ekipni tekmi v Lillehamerju.
V Grčiji so znova stavkali.
Žabja perspektiva
Zmagovalka ekipne tekme v smučarskih skokih je bila Slovenija.
Nedelja, 7. februarja
Medtem ko je na meji med Sirijo in Turčijo čakalo okoli 20 tisoč sirskih beguncev, je turški predsednik Recep Tayyip Erdo-gan dejal, da bo Ankara mejo odprla, če bo potrebno.
Tunizija je sporočila, da je za obrambo pred napadalci vzdolž meje z Libijo zgradila pregrado v obliki peščenih gričev in jarkov z vodo.
Severna Koreja je z izstrelitvijo
rakete vznemirila svetovne sile.
Severna Koreja je izstrelila raketo z dolgim dosegom, ki je po navedbah Pjongjanga v vesolje ponesla satelit. Kot plaz so se vsule kritike svetovnih sil.
Ponedeljek, 8. februarja
Slovenski veleposlanik v New Yorku Andrej Logar je na sedežu Združenih narodov vložil uradno slovensko kandidaturo Danila Turka za generalnega sekretarja Združenih narodov.
Mediji so poročali, da bo v tem tednu zaživel nov režim na av-strijsko-slovenski meji, po njem pa bodo lahko prebežniki v Avstrijo prehajali le še prek Šentilja, kjer jih pričakujejo okoli 2500 na dan.
Presenetil nas je jutranji pogled na nekatere občinske table in spomenik Franceta Prešerna v Ljubljani - ponoči so jih namreč neznani aktivisti ovili v bodečo žico, s čimer naj bi želeli izrazi-
Makedonija je začela z
nameščanjem dodatne žičnate ograje.
ti nestrinjanje s politiko zapiranja mej.
Na makedonsko-grški meji je začela makedonska vojska postavljati drugo, dodatno žično ograjo ter napovedala, da bo med prvo in drugo potekal koridor.
Združeni narodi so opozorili, da na območjih spopadov v Južnem Sudanu najmanj 40 tisoč ljudi umira od lakote. Vlado in upornike je ZN pozval, naj do-volita dostavo nujno potrebne pomoči.
Torek, 9. februarja
Domači mediji so se razpisali, da uživa vlada Mira Cerarja najnižjo podporo, odkar je nastopila mandat ter da njeno delo kot pozitivno ocenjuje le še 18 odstotkov ljudi.
Predstavniki vlade in stavkovni odbor policijskih sindikatov so po več kot mesečnem premoru nadaljevali pogajanja, a kljub večurnim pogovorom rešitve še niso našli.
Znova je bila pozornost usmerjena v Nemčijo; tokrat zaradi trčenja dveh potniških vlakov na Bavarskem, v katerem je deset ljudi umrlo, 150 potnikov pa je bilo ranjenih.
Na Bavarskem sta trčila dva potniška vlaka.
Severna Koreja je ponovno zagnala svoj plutonijev reaktor, v katerem bi lahko pridobivala plutonij za izdelavo jedrskega orožja.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je v Berlinu ustanovil novo panevropsko politično gibanje za »demokratizacijo Evrope«.
Plastenke ponekod že prepovedane
Čeprav si v Sloveniji marsikje umišljamo, da uspešno urejamo težave s smetmi, nam drugje kažejo, da se da narediti marsikaj bolje. Avstrijci in Nemci tako še vedno za mleko pogosto uporabljajo steklenice. V Ameriki pa so šli ponekod še korak dlje. Na površinah, ki so v lasti mesta San Francisco, je recimo odslej prepovedana prodaja plastenk. S tem je San Francisco postal prvo ameriško mesto s tako prepovedjo, ki je sicer milejša od podobnih prepovedi prodaje plastenk, ki že veljajo v 14 nacionalnih parkih in na številnih univerzah. Kršitelje bo lahko doletela kazen v višini 1000 dolarjev. a
Kaja Avberšek
Gugalnica
Odpravim se raziskat, kako priti do mestnega igrišča. Tistega namreč, sredi katerega je davno tega stalo pravo letalo. Skozi podhod, ki obljublja "kuhinjo bratskih narodov" (če nekaj takšnega v tistem podhodu zares obstaja, moram raziskati nekega dne v prihodnosti) za naju ni mogoče. Razen če bi voziček nesla po štengah, med katerimi je položena nekakšna rampa za kolesa, ozka in strma, skratka neuporabna. Nekdaj se je na igrišče prišlo tam, kjer danes stoji ne-več-tako nova avtobusna postaja z rumenimi stebri in krogci, ki se je ne bom nikoli navadila. Ko odprejo okna pisarn, se pljuča ubogih davčnih uslužbenk ne napolnijo ravno s po podrastju dišečim gozdnim zrakom.
Če sem že tu, grem še pogledat, ali lahko spijem kavo v kavarni ob bazenu. Ne morem. Sprehodim se okoli velike bele plastične tende, ki je prejšnje poletje verjetno pokrivala kafič. Piha. Za šotoriščem odkrijem nekaj kot pokopališče napol razcufanih barskih miz in stolčkov. Odpre se mi razgled na zakopan letni bazen. Skoraj sem že pozabila, seveda smo včasih imeli tudi letni bazen. Par avtomobilov je parkiranih na zakopanini, po kateri poplesuje črna plastična plahta. Melanholija me grabi.
Nič. Izgleda, da me bo pločnik mimo puhtečih avtobusov pripeljal do vhoda na igrišče. Zelo je ograjeno, najbrž je tako prav, svet je postal res nevaren. V oči mi pade prepoved opravljanja potrebe na igrišču. Res ni prijetno hoditi po dreku, kajne. In ljudi je potrebno na to opozoriti.
Joj, leta nisem prišla sem. Indijanske vasi ni več. So pa kakšna hecna nova igrala, kar je zelo v redu. Tistale petelinja glava s štirimi zibajočimi se avtomobilskimi gumami izgleda prav špasno. Po tistemle hribu smo se davno tega valjali, hehe ... Joj, kako rada imam gugalnice in kako dolgo se že nisem gugala! Nekoč, ko bom velika, želim imeti gugalnico z zelo dolgimi štriki nad prepadom. Spodaj bo morje in razgled - horizont. Tista črta med vodo in zrakom, ki je v resnici ni... vajtapu, kajne?
Ob tejle gugalnici bom parkirala voziček, sonce sije in močan veter preganja posamezne vataste oblake. Le kaj me tako vleče na gugalnice, že od nekdaj? Je to občutek, najbližji letenju, ki sem ga začutila do sedaj? Veter, elementi, premiki ... Telo je lahko, iz globine popka vznikne tisto sladkasto "unheimlich", ki me celo preplavi. Saj je neopisljivo, občutenje, kot da sem z vsem eno, nič, in neskončnost, čuden mir in nemir obenem ... Oblaček prekrije sonce in moja sončna očala mu nakodrane robove obarvajo v mavrice. Kako lep in pravljičen je svet, jaz napol letim, poleg mene pa v svojem črnem poršu spi novi človek, Novi Človek pravzaprav.
Nekaj v tej vesoljni harmoniji zavibrira, tujek kljune vanjo, na sebi začutim pogled. Ozrem se predse in nekaj deset korakov stran mlada ženska s prstom kaže name. Z moškim me gledata in se napol zgroženo, napol v posmehu nasmihata. Ne moreta nehat buljit. Veter piha v mojo smer, zato slišim vzklike čudenja in neodobravanja. "To pa še nisn vidla!?" Dodobra sta si me že ogledala, mene in moje prevratniško početje, pa še kar ne moreta spustiti pogleda z mene. Oddaljujeta se in še čez ramo pogledujeta in zmajujeta z glavo. Ja, draga moja, zmešana baba se je znašla sredi velenjske idile. Verjetno česa takšnega res še nisi videla, verjetno ti nos nese tam nekje do Pesja in svet, ki zate obstaja in je sprejemljiv, se tam nekje tudi konča.
Takoj pomislim na dogodek izpred parih dni. Sedim v kinu in gledam krasen, ganljiv film. Za mano sedijo tri bitja ženskega spola, se na glas režijo goloti, izpuščajo neartikulirane krike in komentarje, ki bi jih le pogojno sprejel od kake hudo hormonske in primitivne najstnice. Tri bitja štejejo okoli petinštirideset let, groza me je. In jaz sem v tem mestu eksot, ki si pri teh letih in z otrokom (!!) dovoli nekaj tako ekscentričnega, kot je guganje na otroškem igrišču.
In odgugala se bosta drugam, bližje tisti črti, kjer se stikata morje in nebo .
■

NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 7
11. februarja 2016

IZOBRAŽEVANJE
7
MIC tudi kot center uporabnih znanj?
?
Ponovoletna srečanja Šolskega centra Velenje priložnost za nove in načrtne oblike sodelovanja s partnerji - Medpodjetniški izobraževalni center kot izziv tega tisočletja čaka na izražene potrebe gospodarstva
Tatjana Podgoršek
Velenje, 2. februarja - Šolski center Velenje (ŠCV) že vrsto let organizira ponovoletno srečanje, saj je to - menijo - priložnost za predstavitev dosežkov ter uspehov, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto, predvsem pa za nove in načrtne oblike sodelovanja s partnerji. Tudi tokrat je bilo na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC), ki vse od njegovega nastanka velja za most med izobraževanjem in gospodarstvom, kar s projekti, razpoložljivo opremo ter druga-mi oblikami sodelovanja nenehno potrjuje.
Vedno imajo nekaj za bregom
Po mnenju Ivana Kotnika, direktorja ŠCV, je vsako koledarsko oziroma šolsko leto zanje specifično. Za minulo velja, da je uspešno končalo izobraževanje na šolah centra več kot 500 dijakov in študentov, zaznamovali so ga številni projekti, ki jih bo-
gatijo in jim hkrati omogočajo rast. Niso pa v tem času spoznali vseh šolskih ministrov pa tudi obljubljenih razpisov, ki jih željno čakajo že leto dni, še ni bilo. Med letošnje prednostne projekte je Kotnik uvrstil nadaljevanje oziroma nadgradnjo tistih iz preteklih let, kakovostno opravljanje svojega osnovnega poslanstva ter nadaljnje iskanje priložnosti na trgih, predvsem JV Evrope, saj se programsko ne morejo več širiti, ampak le teritorialno. »Pri tem si želimo sodelovanja s čim več partnerji, saj vsak zase ne pomenimo veliko, s skupnimi nastopi pa so naše zgodbe lahko bistveno drugačne.« Mesto, kjer to že sedaj počnejo zelo organizirano in bodo v prihodnje še bolj, je MIC. Sicer pa imajo - tako Ivan Kotnik - vedno nekaj za bregom.
Še center uporabnih znanj?
Piri tem je imel v mislih MIC tudi kot center uporabnih znanj. Uredili naj bi ga na območju, kjer je danes parkirni prostor.
V ospredju ustvarjanje novih delovnih mest
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline bo dajal prednost štirim tematskim področjem - Regija Saša upravičena do 2,3 milijona evrov
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 27. januarja - 65 partnerjev, združenih v Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je na skupščini v prostorih gradu Vrbovec v Nazarjah potrdilo strategijo lokalnega razvoja skupine do leta 2020.
Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja s sedežem na Ljubnem Savinja, je povedala, da so partnerji pri tem poudarili potrebo po še večji zavzetosti, boljšem sodelovanju in vzpostavitvi sistemske rešitve območja regije Saša pri prehranski samooskrbi, predelavi lesa in v turizmu, predvsem pa pri ustvarjanju novih delovnih mest. Za ukrepe na tem področju bodo namenili tudi največ denarja. Pri tem so se v primerjavi z minulim programskim obdobjem zavzeli za 25 odstotkov večjo vključenost ranljivih skupin, h katerim sodijo brezposelni mladi do 30. leta starosti, ženske in starejši. Med pomembnejša področja ukrepanja so uvrstili še varstvo okolja in ohranjanje narave ter razvoj osnovnih storitev.
Na vprašanje, koliko denarja lahko LAS obeh dolin pričakuje za svoje projekte v tem programskem obdobju, je Cvetka Mavrič odgovorila: »Iz postavke tako imenovanega razvoja, ki ga vodi skupnost, je LAS upravičena do 2,3 milijona evrov. Vira financiranja sta dva, in sicer evropski kmetijski in evropski regionalni sklad. Lastnih sredstev pa moramo zanje zagotoviti od 15 do 20 odstotkov.«	a
Obsegal naj bi blizu 2.000 kvadratnih metrov, projekt pa so že predstavili članom parlamentarnih odborov za gospodarstvo ter za šolstvo v prejšnji vladi. »Ponašamo se z več kot 10 milijonov vredno opremo, ki bi jo lahko s pridom izkoristili uporabniki centra. Med njimi mladi, ki so končali srednje šolo, izobraževanja ne nadaljujejo, imajo pa dobre ideje. Te bi s pomočjo opreme lahko tu razviti. Velik izziv je vajeništvo, saj ga vsi dijaki ne bodo mogli opravljati pri
Partnerji so pri sprejemu strategije območja združene LAS za programsko obdobje do leta 2020poudarili potrebo po še večji zavzetosti ter še boljšem sodelovanju.
delodajalcih. Center uporabnih znanj bi bil kot nalašč tudi za ljudi, ki že imajo delovne izkušnje, pa so med brezposelnimi. Pridobitev specialnih znanj bi jim omogočila večjo možnost na trgu delovne sile,« je pojasnil ravnatelj MIC-a Darko Lihteneker. Kot je dejal, za zdaj sogovornika za ureditev centra še nimajo, menijo pa, da bi si morali stroške deliti ministrstva za gospodarstvo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za šolstvo, znanost in šport.
Dosedanje sodelovanje z Občino Šoštanj, podjetji DBSS ter Daihen Varstroj so utrdili še s podpisom partnerske pogodbe.
Udeležence srečanja so Lihte-neker in njegovi sodelavci seznanili z dosežki, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto. Med
Udeležence ponovoletnega srečanja so seznanili z opravljenim delom, dosežki, ki so najbolj
zaznamovali preteklo obdobje, ter letošnjimi načrti.
drugim z nadgradnjo avtomatiziranega sistema ICIM za možnost fleksibilnega delovanja z vključitvijo industrijskih robotov, nadgradnjo didaktičnih modulov inteligentnih inštalacij, z doseženimi prihranki energetske sanacije objektov Šolskega centra ter s prenosom novih tehnologij s področja varilstva v šolska izobraževalna okolja in za trg dela v sodelovanju s podjetjem Daihen Varstroj iz Lendave. »MIC je izziv tega tisočletja. Na vas je, da izkoristite njegove številne možnosti. Mi smo pripravljeni na uresničitev vaših potreb,« je še dejal Darko Lihteneker.
Ob koncu uradnega dela srečanja sta Ivan Kotnik in Darko Lih-teneker podpisala še partnersko pogodbo o sodelovanju z Občino Šoštanj, velenjskim podjetjem DBSS ter že omenjenim lendavskim Daiten Varstroj.
Priložnosti in izzivi prihodnosti poklicev
Prednosti poklicev, za katere izobražujejo na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje - Možnost za do 300 evrov nagrade na mesec - Vsako leto kakšnega zlatega maturanta
Tatjana Podgoršek
Jutri (v petek) in v soboto bodo izobraževalne ustanove pripravile informativni dan. Nanj se skrbno pripravljajo tudi na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje (ŠCV). Želijo namreč čim več deveto-šolcev seznaniti, da izobražujejo za poklice z veliko možnostmi za zaposlitev ter za takšne, ki predstavljajo tudi izzive za prihodnost.
Albin Vrabič, ravnatelj šole, je povedal, da edini v Sloveniji izobražujejo za poklica geostrojnik rudar in geotehnik, ki sodita sicer med tradicionalna, a poklica z veliko možnostmi za zaposlitev, okoljevarstveni tehnik pa je poklic bodočnosti.
Geostrojnik rudar, geotehnik ...
Dijake v prvih dveh programih izobražujejo - pojasnjuje sogovornik - v tesnem sodelovanju s Premogovnikom Velenje, saj jih ta večino tudi zaposli. Pred nedavnim je dobilo delo v njem 30 geotehnikov in mehatronikov. »Oba programa imata kar nekaj prednosti v primerjavi z drugimi.
Albin Vrabič: »Verjamemo, da bodo devetošolci prepoznali prednost poklicev, za katere izobražujemo.«
Dijake izobražujemo po programu, ki je zelo blizu dualnemu sistemu, kar pomeni, da pridobijo določena teoretična znanja v šoli, veliko uporabnih, praktič-
nih znanj pa v podjetju. Zato so dijaki po uspešno končanem šolanju takoj uporabni za delo na deloviščih.«
Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, meni Vrabič, da ima dijak iz programa geostrojnik rudar že v času šolanja svoje prihodke. Vsakokrat, ko gre v jamo na opravljanje praktičnega dela, dobi 8 evrov, če je prizadeven pa poleg tega še 25 evrov, vsi imajo tudi štipendije. »Po izračunih zasluži dijak 3. letnika, ki preživi prvi del šolskega leta na praksi na Premogovniku Velenje in za dva dni prakse na teden v drugi polovici šolskega leta, do 300 evrov nagrade na mesec.«
Ob že omenjenih prednostih velja poudariti še, da sta tako ge-ostrojnik rudar kot geotehnik poklica, ki sta uporabna v gradbeništvu. Oba programa imata namreč poleg modulov, pomembnih za podzemno pridobivanje
V novem šolskem letu 110 mest za novince
Za šolsko leto 2016/2017 je šola razpisala 110 mest za novince, od tega 26 v programu geostrojnik rudar, po 28 mest za programa geotehnik in okoljevarstveni tehnik ter 28 prostih mest za program geotehnik po sistemu 3 + 2.
rude, tudi modele, ki so zelo blizu gradbeni dejavnosti.
... in okoljevarstveni tehnik
V	tem šolskem letu izobražujejo na šoli osmo generacijo okolje-varstvenih tehnikov, ki jih Albin Vrabič uvršča med poklice prihodnosti. »Za pravilen odnos do narave, da bomo spravili danes neurejene stvari na tem področju v red, je potrebno strokovno znanje. Dokaz za to je urejena nekdaj degradirana okolica Velenja. Pri tem naj poudarim, da sodi program okoljevarstveni tehnik med programa gimnazije in tehnike. Naši dijaki pridobijo veliko splošnih in prav tako veliko konkretnih uporabnih znanj. Maturanti šole lahko izobraževanje nadaljujejo v drugih poklicih, če se tako odločijo. Dokaz o kakovostni šoli pa so zlati maturanti. Vsako šolsko leto imamo kakšnega.«
V	današnjih dneh je ob zapisanem pomembno še, da imajo dijaki šole možnost nadaljevati izobraževanje v programih doma, in sicer na Višji strokovni šoli ŠCV ter na Visoki šoli za varstvo okolja.
■
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

11. februarja 2016
Presegli lastna pričakovanja
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki lani posloval pozitivno - Okrepili sodelovanje z društvi - Prepričani, da gredo v pravo smer
Tatjana Podgoršek
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, katerega ustanoviteljica je tamkajšnja lokalna skupnost, je v primerjavi z nekaj preteklimi leti lansko leto posloval pozitivno - zagotavlja njegova direktorica Mirjam Povh. Za malenkost je povečal tudi svoj delež vseh prihodkov. Z najemi prostorov za dejavnosti, prireditvami, organizacijo izleta ter najemom prenočišč je »kapnilo« v blagajno dobrih 20 odstotkov vseh prihodkov. »Ob tem naj povem, da je večina prireditev še vedno brezplačnih, za tiste, za katere pa je predvideno plačilo, je to simbolično. Tako poskušamo vsako dejavnost približati čim širšemu krogu uporabnikov. Veliko med njimi jih je od drugod.«
Lani 124 dogodkov
Lani je javni zavod - zagotavlja Polhova - upravičil že večkrat potrjeno dejstvo o stičišču družabnega življenja vseh generacij tukajšnjih občanov in njihovih prijateljev. Pravzaprav so presegli pričakovanja, dodaja. Organizirali ali soorganizirali so 124 dogodkov. Ohranili so vse tradicionalne prireditve in jih po svojih zmožnostih še nadgradili. Poleg dogodkov, ki so jih »začutili« tudi tisti, ki so malo ali sploh nič povezani z delom zavoda, je med pomembne sogovornica uvrstila izjemno dobro sodelovanje z društvi v okolju. Skupaj so pripravljali dogodke, zavod pa
Mirjam Povh: »Še vedno je večina prireditev in delavnic, ki jih organiziramo, brezplačnih. Za dogodke, kjer je predvideno plačilo, pa je to simbolično.«
jim je nudil podporo pri zagotavljanju prostorskih, organizacijskih in promocijskih aktivnosti ter tudi druge potrebe. Okrepili so sodelovanje z mladimi iz domačega in iz drugih okolij, kar dokazujejo prireditve, namenjenim prav njim.
Po besedah Mirjam Povh so dobro obiskana neformalna izobraževanja, pri čemer se povezujejo še z drugimi zavodi. »O novostih ali nadgradnji obstoječih se odločamo na osnovi vsebin in vrednotenja programov, primernih za čim širši krog ljudi tudi na osnovi izkušenj iz preteklosti.
Blizu 600 nočitev
Lani so delno prenovili mladinska prenočišča. V apartmaju z osmimi ležišči so v celoti zame-
njali pohištvo, za 22 skupnih ležišč pa so poskrbeli za novo posteljnino. Lani so zabeležili blizu 600 nočitev, kar je manj kot predhodno leto. V kombinaciji s prenočišči, pravi Mirjam Povh, je tudi dvorana Marof vse bolj aktualna za zunanje najeme - za praznovanja in osebne dogodke.
Letošnji izziv mednarodna izmenjava mladih
Program nekaterih letošnjih prireditev so že pripravili, druge še snujejo. Prve večje bodo na sporedu že prihodnji mesec. Poleg novih filmskih predstav nadaljujejo neformalna izobraževanja, ustvarjalne delavnice za otroke ... Izjemen lanski obisk jim je dal polet pri organizaciji tradicionalnega Poznopoletnega festivala. Letos je pred njimi izziv - mednarodna izmenjava mladih. Izziv je zanje predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Pri tem upajo na sodelovanje s študenti. Sicer pa je v fazi priprav še kar nekaj stvari, dobrodošle so ideje, kaj še lahko počnejo. »Naše prireditve, delavnice, izobraževanja so vse bolje obiskana in vedno več ljudi pokliče ter povpraša po naslednjih prireditvah. Prav tako se večkrat zgodi, da mi kdo reče, da si je v napovedniku »zadevo« obkrožil. Vse to nam kaže, da gremo v pravo smer in da je pred nami še veliko dela v prizadevanjih, da se še bolj približamo ljudem,« je dejala Mirjam Povh.
Dobrodelnost gimnazijcev za staro in mlado
Velenje, 29. januarja - Minuli petek je v organizaciji Šolskega sklada gimnazije in ob pomoči več sponzorjev izzvenel dobrodelni koncert, v katerem so mladi glasbeniki pokazali razpon glasbenih zvrsti, od klasike - pod okriljem glasbene šole Frana Ko-runa Koželjskega - do rocka v izvedbi sedanjih in nekdanjih di-
jakov gimnazije in drugih šol Šolskega centra. Večer je bil srčen in glasen - kot pritiče mladim, bistvo koncerta pa naj strnejo verzi naše dijakinje Tjaše Srotič, pesnice in glasbenice v orkestru:
O, to človeštvo, kot da smo vsak zase 'nareti'. In človek se vsak dan mora vase zapreti. Odeja hlinjena prijaznosti nas prekriva,
svetlobo odganja, jo tepe, zakriva. Le nekdo bi vstati moral iz groba -ta grob je vase uklenjena današnja doba. Le en sam bi vzdignil oči, pa bi vsi lahko bolj srečni bili. Zato stopimo skupaj, zakričimo na glas: "Dobrosrčnost ni prisiljen nasmeh ali namrščen obraz, radodarnostživi, bije... v nas."
a AŠ
Predinformativni dan v presežkih
Prestavilo se je kar 56 različnih visokošolskih ustanov - Še vedno največ zanimanja za tehniške fakultete in naravoslovje
Tatjana Podgoršek
Velenje, 28. januarja - Andra-goški zavod Ljudska univerza Velenje je v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje pripravil že osmi predinformativni dan za dijake
mače okolje in manjše skupine pa omogočajo varnejše počutje, kar je pomembno za komunikacijo. »Izbira študija je izjemno pomembna odločitev, ki ne sme biti prepuščena naključju. Še zlasti ne v teh časih.«
dajo potrdila oddali pri referentkah uprave enote, ki so ta dan gostovale v prostorih gimnazije. Tudi te so imele veliko dela, saj so prejele blizu 200 vlog.
Največ zanimanja so dijaki znova izkazali za vse tehniške
zaključnih letnikov in druge odrasle udeležence izobraževanja. Na njem je predstavilo programe, pogoje in možnosti izobraževanja kar 56 različnih visokošolskih ustanov iz vse Slovenije, kar je največ doslej, odziv tistih, ki jim je bil predinformativni dan namenjen, pa je bil zelo velik.
Predstavnici organizatorjev Bi-serka Plahuta z Ljudske univerze ter Gabrijela Fidler s Šolskega centra Velenje sta povedali, da so povabili ustanove v Velenje zato, ker se zavedajo, da je najboljša informacija iz prve roke, do-
Predstavitve so potekale na devetih različnih lokacijah na Ljudski univerzi ter v prostorih šol šolskega centra v sedmih zaporednih terminih, študijske programe pa so predstavljali in odgovarjali na vprašanja dekani, predavatelji, asistenti na fakultetah in tudi študentje. Vpisna služba Univerze Maribor je predstavila vpisni postopek, za katerega je med drugim potreben certifikat oziroma potrdilo, zato so v sodelovanju z Upravno enoto Velenje dijakom, ki si tega še niso uredili, omogočili, da so zahtevek za iz-
Utrinek s predinformativnega dne
fakultete in naravoslovje, še vedno je zelo aktualna Filozofska fakulteta Ljubljana. Po pričakovanju je bilo največ obiska na predstavitvi vpisnega postopka Vpisne službe Maribor.
Sogovornici sta zatrdili, da so bili vsi z organizacijo in izvedbo predinformativnega dne zelo zadovoljni. To ter velik odziv dajeta organizatorjem polet za izvedbo takšne prireditve tudi prihodnje leto.
»Astronomska« prva nagrada in zlato priznanje
Osmošolec Anže Krejan še na astronomsko olimpijado - Vse, kar obstaja, z znanjem astronomije lažje razumeš
Tatjana Podgoršek
V Murski Soboti je pred nedavnim potekalo državno tekmovanje iz astronomije. Med več kot 360 osnovnošolci ter srednješolci, najboljšimi s šolskih tekmovanj, je učenec osmega razreda osnovne šole Antona Aškerca Velenje Anže Krejan osvojil prvo nagrado in zlato priznanje. Rešil je 90 odstotkov vseh nalog in se s tem uvrstil na olimpijado oziroma mednarodno tekmovanje iz astronomije v Sankt Peterbur-gu. Po zdajšnjih informacijah bo tekmovanje ekipno in ne posamezno, slovenska ekipa pa naj bi reševala naloge v Murski Soboti.
Na državnem tekmovanju je sodeloval že lani, prejel zlato priznanje, a uspeh ni zadostoval za uvrstitev še kam dlje. Zaradi izkušenj in boljše pripravljenosti je imel tokrat boljši občutek, je
Anže Krejan. »Rešil sem 90 odstotkov vseh nalog, kar mi je omogočilo uvrstitev na mednarodno tekmovanje.«
povedal Anže, in ni se uštel. »Z mentorjem Andrejem Plešejem sva se pripravljala na tekmovanje
ob sredah in petkih, znanje pa sem utrjeval še doma pri izpolnjevanju testov. Sem pričakoval, da bo na državnem zahtevnejše, kot je bilo.«
Astronomija mu je pri srcu že od malih nog. Mama mu je brala knjige na to temo, v petem razredu je po njih posegal še bolj. V tem trenutku prebira knjigo s 400 stranmi. »Je zelo zanimiva in vse bolj ugotavljam, da vse, kar obstaja, s poznavanjem astronomije bolje razumeš.« Poleg knjig zelo rad pogleda še kakšno TV oddajo o tej temi, sploh na National Geographc Channel. Tudi matematika, v kateri je prav tako veliko enačb, dodaja, mu zelo »leži«.
Mentor je bil njegovega uspeha zelo vesel, Anže tudi sam kar težko verjame, da je »prilezel« tako daleč. Lepo bi bilo, če bi jima uspelo na mednarodnem tekmovanju doseči dobro uvrstitev. Za to se bo trudil in v pripravah nanj reševal naloge iz minulih »astronomskih« olimpijad. V povezavi s to vejo znanosti An-že razmišlja o svoji nadaljnji izobraževalni in hkrati življenjski poti. Zanima ga astrofizika. Če ne v Novi Gorici, pa kje v tujini.
a
a
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 9
11. februarja 2016

OB KULTURNEM PRAZNIKU
9
Razvoj založniške dejavnosti?
Ustanova Velenjska knjižna fundacija je decembra dobila novo upravo in strokovni svet - Še naprej se bo ukvarjala z založništvom, kulturnimi prireditvami s področja književnosti ter negovanjem jezikovne kulture
Tina Felicijan
Nosilec knjižnozaložniške dejavnosti in soustvarjalec lokalne književne kulture v Velenju, kakor je zapisano v lokalnem programu kulture velenjske občine, je Ustanova Velenjska knjižna fundacija, ki letos praznuje petnajst let. S tem letom se je tudi postavila na svoje noge, pravi pobudnik za njeno ustanovitev ter glavni in odgovorni urednik in programski vodja festivala Liri-konfest Ivo Stropnik. »Z imenovanjem urednika, strokovnega sveta in predvsem nove tričlanske uprave,« pojasnjuje in napoveduje, da bodo sledili ciljem novega lokalnega programa kulture in naredili »premik na področju založniških vsebin. To je bil velik manko v velenjskem prostoru in mislim, da je to škoda, saj se s književnimi vsebinami vendarle identificiramo navzven.«
Tretja uprava
Vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Drago Martinšek meni, da je po tem, »ko smo postavili pravno podlago, določili prostore, urednika, izpolnili formalne pogoje
za možnost prijavljanja na javne razpise, pred Ustanovo eno lepo obdobje.« Predsednica nove uprave, v kateri sta še Karmen Grabant in Terezija Jaklič, Bi-ljana Škarja si je ob prevzemu funkcije zadala, da bo Ustanova še naprej sledila svojemu osnovnemu namenu. »To je predvsem spodbujanje bralne in jezikovne kulture pri lokalnem prebivalstvu. Ohranili bomo izredno širok spekter dejavnosti, ki jih
Napovedujejo paket štirih knjig
V Velenju je založništvo najmanj razvita kulturna dejavnost, pravi Stopnik, »... pa vendarle je v okviru nekega kampanjskega založništva bilo že ogromno postorjeno. Izdali smo zahtevne monografije z več področij. Ni pa to bilo povezano. Tudi pri založbi Pozoj smo izdali okoli sto knjižnih naslovov. S tem smo zanesli možnost založniške dejav-
>
»Poslanstvo Ustanove Velenjska knjižna fundacija je ozaveščanje o literarni umetnosti, širjenje bralne kulture, skrb za prepoznavnost Velenja ter oživljanje lokacij, na katerih bi literatura lahko dobila svoje mesto.« Drago Martinšek
Ustanova izvaja, seveda bomo pa program tudi nadgradili in še bolj kakovostno izvajali aktivnosti,« napoveduje, med cilji uprave pa našteva povezovanje z ostalimi akterji pri negovanju bralne kulture s kakimi projekti ter kakovostno izvajanje in nadgradnjo programa, ki je potrjen za letošnje leto.
nosti v ta prostor in iz njega.«
Novoustanovljeni strokovni svet - njegov predsednik je Drago Martinšek, člani pa Andreja Až-ber, Ana Godec, Vinko Mihelak, Dimitrij Amon, Katarina Rošer in Tina Felicijan - se bo sestal februarja in natančneje določil letošnji založniški program. Naloga sveta je voditi knjižnozaložniško politiko ustanove, še posebej pozorni
Je UVKF kadrovsko pripravljena na izvajanje tako založniške kot lektorske in prireditvene dejavnosti?
Za enkrat je na Ustanovi zaposlen le urednik. »Zagotovo je ogromno brezposelnih, ki so sposobni te vsebine izvajati in z novimi pristopi ustvariti novo delovno mesto,« pravi in dodaja: »Če v humanistiko ne bomo vlagali, nas bo - kot je rekel pokojni Tone Pavček - pobralo, če ne bomo brali. Uredništvo, založništvo, raziskovanje v družboslovju, humanistiki, je zagotovo tista vrzel, v kateri mora naš prostor še kar nekaj postoriti, predvsem pa zaposliti ljudi.« Drago Martinšek je glede tega optimističen. »Ustanova je kadrovsko bolje pripravljena kot v preteklosti. Če bo uspešna na nacionalnih in mednarodnih razpisih, si bo ustvarila pogoje za kadrovsko okrepitev. Temelji za to pa so dobri.«
Mestna občina Velenje je Ustanovi Velenjska knjižna fundacija letos namenila 100 tisoč evrov.
poezijo Rp.Lirikon21 ter pesniških zbirk nagrajencev velenjice/ čaše nesmrtnosti (letos bo to desetletni pesniški opus lanske nagrajenke Maje Vidmar).
Lirikonove šestnajstinke.« Sklicana tema letošnjega festivala bo tujost in odtujenost v novejši literaturi, ne samo poeziji. »Torej vprašanja, ki se dotikajo književ-
»Zadali smo si, da bomo sedaj, ko smo se okrepili z eno zaposlitvijo in imamo možnosti za prijavo na nacionalne in evropske razpise, delali še bolj intenzivno.« Biljana Škarja
pa bodo na predloge urednika, pravi Martinšek. »Cilj založniške dejavnosti je v naslednjih letih izdajati vsaj pakete štirih knjig: eno reprezentančno monografijo ter knjige s področij literature za otroke, domoznanstva in leposlovja.« Poleg teh štirih zbirk pa bodo dopolnjevali (že zajetni) zbirki Lirikonfestovih mednarodnih revij za izvirno in prevedeno
>
»Mislim, da vsaka večja občina, takšen prostor, kot je Velenje, mora imeti pokrito infrastrukturo na področju kulture. Sem zagotovo spada tudi založništvo.« Ivo Stropnik
Jubilejni Lirikonfest
Med predfestivalne dogodke 15. Lirikonfesta Stropnik uvršča vsebine, ki jih bo ustanova skušala mrežiti v Hiši mineralov in vili Bianci v Starem Velenju. »Gre za željo, da s kulturnimi vsebinami oživljamo ta del mesta. Tako bomo tja zanesli mesečne pogovore z aktualnimi avtorji, vezane na letošnjo temo festivala, t. i.
nega ustvarjalca: disidentstvo, begunstvo, vseevropsko preseljevanje ljudi, narodov, skoznja pa vprašanje: kaj pa jezik in identiteta.« Vse tiste, ki poezije ne spremljajo, ne razumejo in jim zato skozi življenje marsikaj uide, pa Ivo Stropnik že zdaj vabi na Lirikonfest, ki bo letos potekal na začetku septembra.
■
Velenje je bilo med tremi slovenskimi mesti, v katerih je pretekli teden ansambel Ruskega cesarskega baleta odplesal Labodje jezero
Tina Felicijan
Leta 1994 ustanovljen Ruski cesarski balet, ki ga vodi nekdanji solist Bolšoj teatra Gediminas Ta-randa, je evropski del svoje enoletne turneje po 21 državah petih kontinentov, kjer bodo odplesali 215 predstav, začel prav v Sloveniji. Velenjčana Dejana Tamšeta so opazili pri organizaciji nekega drugega dogodka in nato prav njemu ponudili pripravo njihovih predstav v Sloveniji. Izbral je Ljubljano, kot naše osrednje mesto, Mursko Soboto in »Velenje, ker je moje mesto in sem tu že izvedel nekaj uspešnih zgodb. Čeprav je Velenje specifično in nikoli ne veš, kaj bo ljudem všeč in kaj ne, se mi je zdelo vredno poskusiti s tem dogodkom, ki je bil prvi take vrste,« je povedal. In ni brcnil v prazno, saj ga je Velenje s svojim obiskom presenetilo - Rdeča dvorana je bila res polna.
Ansambel, ki ga sestavlja 40 umetnikov z najboljših ruskih
baletnih šol - Moskve, St. Pe-terburga in Perma, je navdušil obiskovalce v Rdeči dvorani, ki je bila za toliko občinstva edini primeren objekt. »Drugi razlog za izbiro te dvorane pa je bil, da smo lahko na tak dogodek povabili tudi ljudi, ki sicer ne hodijo v kulturne hrame, kot so gledališča, operne hiše, Cankarjev dom. Skratka, da smo dogodek približali širši množici, družinam,« je pojasnil Tamše. Naposled se je športni objekt izkazal za dobro »kuliso Labodjemu jezeru.« Čeprav so nekateri precizni plesni koraki komu ostali skriti za glavami številčnega občinstva ali stebri odra in scene, so nepopisno lahkotno odrivanje od tal nagradili z navdušenim ploskanjem.
Absolutno fantastična in romantična baletna zgodba, sanje o ljubezni, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega, je o Labodjem jezeru z Ano Godec s Festivala Velenje spregovoril umetniški
direktor Gediminas Taranda. »Labodje jezero je predstava, ki ljudem ogreje srca in jo absolutno ljubijo v vseh državah. Po tej predstavi so ljudje nasmejani, dobro razpoloženi. Mislim, da povsod potrebujemo predstave o ljubezni, saj je vsaka država čisto nora na ta balet. Povsod pa nekatere predstava navduši, drugi je ne marajo, a to je normalno. Tisti ljudje, ki razumejo dušo in imajo odprto srce, razumejo vse,« je dejal in lahko ugotovil, da je velenjsko občinstvo razumelo.
Največkrat izvajani balet v zgodovini je navdušil tudi obiskovalko z Ljubnega. »Današnja predstava je super, res izvrsten balet. Mislim, da takega dogodka že dolgo ni bilo v Velenju. Vidi se in sliši zelo dobro,« je povedala Ana Jamnik, ki je prej bila malo skeptična, kako bo to v taki dvorani, »ampak je vse okej,« je potrdila med odmorom. »Sem zelo navdušena in uživam.« Sicer ima
gledališki abonma, a jo je Labodje jezero prepričalo, da bo večkrat obiskala tudi balet, saj so ji »takšne kulturne prireditve zelo všeč.« Uživala sta tudi zakonca Sušec. »Moram reči, da sem prvič na taki prireditvi, tako da mi je vse novo. Je zanimivo, ne morem pa reči, da uživam,« je dejal Uroš, ki po televiziji balet večkrat gleda, je pa bilo v živo malo drugače. »Glasba se mi zdi nekoliko premalo glasna, da bi jo začutil. Mogoče to pogrešam. Sicer se pa na balet ne spoznam, da bi lahko rekel, a so plesalci dobri ali slabi.« Na oder ni najbolje videl, ker so mu vogalni stebri odra nekoliko zastirali pogled. »Verjetno je v kakem Cankarju bolje,« predvideva. Beli balet pa je bil všeč soprogi Gabireli. »Zelo uživam. Lepo je, lepe plesalke. Pozdravljam take prireditve v Velenju,« je povedala in izrazila željo, da bi se tudi v prihodnje dogajalo kaj podobnega.
a
Regijsko glasbeno tekmovanje
Med 1. in 4. februarjem se je odvijalo 19. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Tekmovanje je potekalo na glasbenih šolah v Celju in Velenju. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na klavir, pihala, petju, diatonični harmoniki in v komornih skupinah s trobili. Na tekmovanju je nastopilo kar 190 mladih glasbenikov iz 13 glasbenih šol celjskega in koroškega območja. V Velenju smo lahko ponosni na dejstvo, da je bilo največ prijavljenih tekmovalcev (kar 58) prav iz domače glasbene šole. Tekmovalci Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga Velenje so skupaj osvojili kar 40 zlatih priznanj in 3
Pianistka Lara Oprešnik, dobitnica zlatega posebne nagrade.
priznanja Zlati so bili pianisti Manca Ernst,
Lenart Šonc, Pia Landeker, Rok Tadej Brunšek, Matej Ferlež, Anja Vodušek, Neža Tovšak, Matjaž Čelan, Vita Hofinger Mihelič, Miha Unterlehner, Lara Oprešnik, Jan Pušnik, flavtistke Lara Govek, Tara Rus, Lara Oblak, Nika Oder, Klara Kikec, Lara Grazer, klarinetisti Blaž Peter Brunšek, Katarina Dermol, Anej Doler Črep, Tia Jakob Kukovič, Ema Kač, Jakob Hauptman, Tea Zupanc, Lara Ramšak, oboistke Hana Ravnak, Jona Zamrnik, Viktorija Razdevšek, fagotisti Enej Jezernik, Loti Mršnjak, Andraž Železnik, saksofonisti Lenart Kukovec, Urban Vesel, Anže Koprivec, Timotej Šalamon, Matjaž Au-beršek in pevki Nina Kreča in Katica Zemljak. Zelo uspešna je bila tudi komorna skupina trobil v sestavi Luka Ovčjak, Oskar Rednak, Jure Hrovat in Gašper Poprijan, ki je prav tako prejela zlato priznanje.
Poleg tega je posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega avtorja dobila Manca Ernst, Enej Jezernik in Hana Ravnak pa priznanje za najbolj obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji. Vsem tekmovalcem, korepetitorjem, mentorjem in staršem iskreno čestitamo za njihove odlične dosežke ter želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju, ki bo čez slab mesec dni, tokrat na glasbenih šolah primorske regije.
a Urška Šramel Vučina
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»»^AS
11. februarja 2016
V Galeriji Velenje razstavlja Marko Jakše
Ob kulturnem prazniku odprli razstavo del Prešernovega nagrajenca Marka Jakšeta -Kulturnim ustvarjalcem so se zahvalili za njihovo uspešno delo
Mira Zakošek
Velenje, 4. februarja - Pred kulturnim praznikom je Mestna občina Velenje pripravila sprejem za kulturne ustvarjalce. Za njihovo uspešno delo se jim je zahvalil podžupan Peter Dermol, ki je orisal tudi uspešna vlaganja v kulturne ustanove, v ospredje pa vsekakor postavil prenovo Galerije Velenje, v kateri je slovesnost tudi potekala.
Ob tej priložnosti so v Galeriji Velenje odprli razstavo del slikarja Marka Jakšeta, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2015. Razstava bo na ogled do 12. marca.
»Svet, ki ga Jakše naslika, ni svet realnosti, ampak svetlobe, svet čistosti, oaza sreče. In svet spominjanja, a ne v Platonovem smislu kot vračanje izvirnih likov, temveč spominjanje kot ha-lucinatornost, aktivno preobli-
kovanje in vizioniranje podob. V sliko smo povabljeni, da se srečujemo z resnico, ki se izmika, a vendar vedno znova vrača,« je
dejal med drugim na otvoritvi kustos razstave, likovni kritik Andrej Medved.
Medved pravi, da je bil Jakše dolgo časa v strokovni javnosti prezrt umetnik, čeprav so njegova dela že zdavnaj sodila v vrh likovne umetnosti, v mnogih slikah dosega celo genialnost. Slike so nekaj čisto posebnega, prav tako tudi njegov pogled na življenje, tukajšnje bivanje in smrt. Razstava v Velenju je razdeljena v tri sklope, ki jih sestavljajo ra-
Kdo je Marko Jakše?
Lani je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1987 je končal ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in od takrat živi kot svobodni umetnik. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več domačih in mednarodnih priznanj in nagrad.
Tempirane bombe, mešana tehnika na PVC ceradi
Oglate in
okrogle
V vili Bianci je na ogled nova razstava ljubiteljskih likovnikov s pomenljivim naslovom Kvadrat in krog, kocka in krogla
Tina Felicijan
Tokratna razstava je plod velenjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Društva šaleških likovnikov, saj je JSKD letos petič zapored pripravil državno tematsko razstavo, izbrana tema pa za ustvarjalce pomeni prav poseben izziv, pravi samostojna strokovna sodelavka velenjske izpostave in tudi tajnica društva Tatjana Vidmar. »V preteklem letu smo v okviru
društva na to temo organizirali delavnico, ki jo je vodil akademski slikar Darko Slavec. Tako liki, kot telesa so za udeležence delavnice predstavljali svojevrsten izziv, saj ne glede na to, da mislimo, da razumemo pojme vseh štirih elementov, ugotovimo, da so to prvinske osnove, na katere prepogostokrat pozabljamo.« Za razstavo celotne celjske regije so izbrali 23 del, 14 pa so jih ustvarili člani DŠL. Ob odprtju
so tudi obeležili štiristoto obletnico smrti angleškega dramatika Williama Shakespeareja s predstavo KD Gledališče Velenje Vse o Šejkspiru.
Lani je DŠL dobil nove prostore na Goriški 45 in jih na ponedeljkovem dnevu odprtih vrat tudi pokazal vsem članom, saj jih mnogi še niso videli, tudi sosedom in vsem ljubiteljem likovnega ustvarjanja, ki so jih povabili k sodelovanju. Zdaj pa bodo
ALTERMATOR
Pod vršaci
Bojan Pavšek
Nedolgo tega me je v jutranjih urah na nacionalnem radiju prebujal simpatični intervju s Slovenko, ki živi v Nepalu. Trenutek absolutne pozornosti se je zgodil, ko je doživeto opisovala, kako se Nepalci lotevajo sprejemanja in širjenja zgodb z negativno ali pesimistično konotacijo. Enostavno. Se jih ne! Menijo namreč, da če razmišljaš in govoriš negativno, se to z vsako naslednjo potezo samo še potencira. Zato negativno misel ignorirajo ali pa jo spontano preusmerijo v pozitivno smer. Madonca, to pa je prava popotnica za nekaj stavkov, ki bi jih rad natrosil ob bok pravkar minulemu kulturnemu prazniku!
S sprejema kulturnih ustvarjalcev Mestne občine Velenje
stlinstvo, mesojede bilke in čisto posebna bitja, ki jih upodablja kot popolna bitja. To vsekakor velja tudi za rastline. A vsa ta bitja, tudi človeška (mnoga so naravnost grozljiva), niso »rojena« v tej civilizaciji. Tretji segment razstave v Velenju pa predstavljajo slike prav tako čisto posebne Jakšetove arhitekture, v kateri pa ima najpomembnejšo vlogo svetloba.
Razstava Kvadrat in krog, kocka in krogla bo v vili Bianci na ogled do konca meseca februarja.
tam izvajali številne dejavnosti. Danes, torej v četrtek, 11. februarja, se začne delavnica akademskega slikarja Denisa Senegačni-ka. Aprila bo kiparsko delavnico vodila prav tako diplomantka ljubljanske likovne akademije Saba Skaberne. »Vsak torek pa v novih prostorih ustvarjajo kera-mičarke,« je še povedala Tatjana Vidmar.
Grafika: Bojan Pavšek
Spet je februar, mesec, ki spada med najmanj definirane, če bi se ga lotevali iz perspektive učinka letnih časov. Ni več ne poštena zima ne pomladanska uvertura. V tem času našemljeni v kosmatince z zvonovi, v oborožene želvice s katanami, v politične imitatorje ter ostala nenavadna bitja skupaj s krofi ženemo zimo stran, da stopimo pomladnim zvončkom v bran. Je pa res, da ima poleg pustnih vragolij februar tudi dan z vključeno državljansko odo, ki smo jo poimenovali po doktorju fig-figu. Dela prost dan je pogosto večji razlog za veselje kot to, čemu naj bi bil praznik kulture v prvi vrsti namenjen. Resnici na ljubo je takšen odnos do letnih obeležij, katerih namen je ohranjati državotvorne in človeške vrednote, dandanes lepo utečena slovenska folklora. Ne bom šel v globino, ker se je že v plitvini veliko tega nabralo. Čaščenje kulture in vsega, kar ta pooseblja, je za nadaljnji razvoj človeške vrste vitalnega pomena. Kultura nam z dejanji, ki jih skozi nešteto oblik projicira na civilizacijsko platformo, kot glasnik svobode izražanja brezkompromisno trka na dušo. Vsak dan. In vsepovsod. Je na primer kanal, skozi katerega lahko umetniki izražajo svoja čutenja in stališča. Pogosto talentirano provokativna in sposobna premikati gore. Spet drugič populistično skomercializirana. Za vsakogar nekaj. Kultura kot skupek vrednot človeške družbe zelo odkrito prikazuje tudi stanje duha, v katerem smo trenutno zatečeni. Univerzitetni plagi-ati, paštete pod pazduho, stalna fakultetna pripravljenost, kvazi tajkunska kesanja in podobni vedenjski vzorci so nam brez kančka vesti njihovih ustvarjalcev vsakodnevno še vroči servirani. Z namenom, da jih posrebamo in se ob takšnem toplem obroku celo oddahnemo. Saj odgovorni pravijo, da bi baje lahko bilo še hujše. Pričevanja in zapiski povedo, da tudi Prešernu v življenju ni bilo ravno z rožicami postlano. Razen v trenutkih, ko je (neredko) zapuščal gostilniške hrame in se prepuščal cik-cak hoji. Kljub temu je uspel svoja čutenja zliti v prekrasne verze, med katerimi izbranci krasijo tudi uradni slavospev naši domovini. Žal bi lahko himno za ilustracijo trenutnega stanja povprečne domovinske kulture dopolnili še s kakšnim iz nabora bolj pikrih*, ki jih je imel France vedno na zalogi. Na tem mestu pa se namenoma vračam pod vršace Himalaje. Nepalci bi brez sprenevedanja in z zvrhano mero iskrenosti ob tem samo zamahnili z roko ter se posvetili svetlejšim platem življenja. Vse ostalo je namreč za njih izguba dragocenega časa in življenjske energije. Posvečajo se tistim stvarem, ki so vredne svetlobe, da sije nanje. Si lahko tudi pod vršaci Alp kmalu obetamo kaj podobnega?
a
* Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. (F. Prešeren: Vzrok nezlatega veka, Zabavljivi napisi)
m
m
107.8

Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 13
18. februarja 2016

107,8 MHz
""^Jis	11
Radijski in časopisni MOZAIK
V pripravi medijska zakonodaja
Ministrstvo za kulturo se je lotilo priprave nove medijske zakonodaje. Gre za izjemno zahtevno delo in trd oreh, saj na to čakamo že dvajset let. Pripravljenih je bilo ogromno analiz, smernic in predlogov, a novega
medijskega zakona nismo dočakali. Bilo je le nekaj popravkov, eden je aktualen ravno v tem času, ko je javnost obveščena zgolj o glasbenih kvotah, o katerih se veliko sliši in govori. A za majhna podjetja, takšna, kot
so lokalni radiji, to ni problematično, saj določene kvote slovenskih glasbenih del že doslej dosegamo in presegamo. Bolj nas v zakonu motijo dodatne evidence, ki nam jih ta nalaga, zagotovo pa ne pomenijo nika-
kršnega izboljšanja programa, ampak zgolj dodatno administrativno delo.
Zdaj se torej lotevajo celovite priprave novega zakona, razprave pa potekajo po terenu, saj bi Ministrstvo rado pridobilo neposredne informacije tako od snovalcev kot uporabnikov medijev. To naj bi bila osnova za ključne ukrepe za kakovostno in raznoliko medijsko krajino in zagotavljanje javnega interesa. Znova so ob tem na rešetu statusi radijev in televizij posebnega pomena. Po mnenju nekaterih nas je preveč, pa čeprav nas vseh skupaj ni več niti trideset, vseh trenutno registriranih medijev v Sloveniji pa preko 1800. Prav bo, če se boste morda udeležili kakšne javne razprave in o tem vprašanju povedali svoje mnenje.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	JAN PLESTENJAK - Prelepa za poraz
2.	TOMISLAV BRALIC & KLAPA INTRADE - Samo za tebe
3.	SIA - Unstoppable
Prelepa za poraz je novi single Jana Plestenja-ka z njegove aktualne plošče Dvigni krila. Z njo je razveselil številne svoje oboževalke, ki jih navdušuje tudi na svojih koncertih. Kmalu bo Jan nastopil tudi v Velenju, in sicer 4. marca na tradicionalnem koncertu ob dnevu žena v Rdeči dvorani.
Z razprave v Slovenj Gradcu dr. Sandra Bašič Hrvatin, ki vodi javne razprave, in ministrica za kulturo
mag. Julijana Bizjak Mlakar
a
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
Jan v vlogi duhovnika
Jan Plestenjak je videospot za svoj najnovejši single Prelepa za poraz snemal v Rakovniški cerkvi. Tokrat se je znašel v zanj zelo nenavadni vlogi. Za nekaj ur se je namreč prelevil v duhovnika, kar je bil zanj poseben izziv. Pomembno vlogo v videospotu ima tudi televizijska serija Usodno vino, saj so vanj vključili tudi nekaj prizorov iz priljubljene serije. Režiser spota Perica Raj-čič in direktor fotografije Vladan Jankovic sta imela težko nalogo, saj sta morala pregledati vseh 63 delov prve sezone serije in izbrati ustrezne prizore, v katerih nastopata glavna igralca Nina in Martin. Kako jim je vse skupaj uspelo, si poglejte v najnovejšem Janovem videospotu.
Slovenija v drugem polfinalnem večeru Eurosonga
Žreb je določil, da se bo Slovenija za vstop v finale letošnjega Eurosogna borila v drugem pol-finalnem večeru. Ta bo v četrtek, 12. maja, skupaj z nami pa se bodo borili še Albanija, Avstralija, Belorusija, Belgija, Bolgarija,
nalni večer bo v torek, 10. maja, v finalu, ki bo v soboto, 14. maja v Stockholmu, pa se bo izbranim finalistom pridružilo še velikih pet, Nemčija, Italija, Španija, Francija in Velika Britanija ter gostiteljica Švedska, ki so tja uvrščene neposredno. Slovenija bo svojega predstavnika za letošnji evrovizijski nastop izbrala 27. februarja na Emi 2016, za pot na Švedsko pa se bodo borili Anja Baš, Anja Kotar, D Base, Manu-Ella, Nuša Derenda, Raiven, Regina, SAN Di EGO, Sebastijan Lukovnjak in Žan Serčič.
Max klub jazz festival in jazz klinika
Danes, v četrtek, 11. februarja, bo v Max klubu Velenje drugi od sedmih koncertov letošnjega Max klub jazz festivala. Na odru se bo predstavila zasedba Family Affair Sandra Klemm and The Adam's Family s projektom Nostalgija. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili emotivni vokalno-instrumen-talni izpovedi z balkansko in madžarsko glasbo v jazzovskih preoblekah. Vzporedno z Max klub jazz festivalom pa bo med zimskimi počitnicami od 24. do 28. februarja na glasbeni šoli Velenje
lavnicah, ki bodo pod vodstvom mentorjev potekale za različne inštrumente, bodo ljubitelji jazza lahko nadgrajevali in pridobivali novo znanje s področja jazzo-vske glasbe.
Pussy Riot v novi pesmi nad ruskega generalnega tožilca
Razvpita ženska punk zasedba Pussy Riot se je v novi pesmi z naslovom Chaika lotila ruskega generalnega tožilca Jurija Čajke. V videu se skupina norčuje iz ruskega sodstva, vlogo Čajke pa je v spotu prevzela Nadja Toloko-nikova, ki je z nekdanjo sočlani-co skupine Mašo Aljohino zaradi protesta proti predsedniku Vladi-mirju Putinu v moskovski katedrali preživela v zaporu 21 mesecev. Po besedah Tolokonikove je video odgovor na način, kako ruska vlada razume državo kot orodje za bogatitev: »Države ne zanima ži-
vljenjski standard prebivalcev Rusije. Tudi izobraževanje, okolje ali razvoj znanosti in industrije ne.« Ruski generalni tožilec Jurij Čajka zadnje čase nima miru. Decembra lani je njega in njegovo družino kritik Kremlja Aleksej Navalni obtožil povezav z mafijo.
Po ponovni združitvi Guns N' Roses napovedujejo še koncert v Mehiki
Po dolgo pričakovani združitvi je skupina Guns N' Roses za april napovedala še koncert v Mexico Cityju. Skupina bo z obema glavnima, doslej sprtima članoma, pevcem Axlom Roseom in kitaristom Slashem, na stadionu For Solo nastopila 19. aprila. Po združitvi zasedbe za festival Coachella je bend predvidel tudi dodatne koncerte v začetku aprila v Las Vegasu, prav tako pa naj bi razmišljali o daljši turneji. Morda jih vidimo tudi v Evropi. Guns N' Roses so zadnjič v zasedbi z Axlom Roseom in Slashem na oder stopili leta 1993 v Buenos Airesu. Skupina, ustanovljena leta 1985, je sicer pozneje še nastopala, vendar brez Slasha. Ta je trdil, da se s frontmanom ne da sodelovati. No zdaj je očitno drugače. Vsaj za zdaj.
Danska, Makedonija, Gruzija, Irska, Izrael, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Romunija, Srbija, Švica in Ukrajina. V finale se bo uvrstilo deset držav. Prvi polfi-
potekala tudi Kreativna jazz klinika z zvezdniško zasedbo učiteljev pod umetniškim vodstvom Jureta Pukla. V celotedenskih intenzivnih jazzovskih umetniških de-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Alfi Nipič & Ans. Saša Avsenika - Sedem vrtnic
2.	Ognjeni muzikanti - Ko te pogledam
3.	Ans. Anžeta Šuštarja - Ljubka si
4.	Falant - Dan's ne bom pr'teb spal
5.	D'Bojanc trio - Moja ljubica
6.	Prleški kvintet - Ne nosi mi rdečih rož
7.	Vihar - Valentinovo
8.	Jodel express & Zoran Zorko - Nora na polke
9.	Novi spomini - Briga me
10.	Sekstakord - Ko sta dva zaljubljena
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
MANOUCHE
Kolektiv Manouche se je po uspešnih nastopih v Franciji predstavil še v Švici in Nemčiji, kjer so jih opazili tudi ustvarjalci evropsko uspešne serije kompilacij Electro Swing Revolution iz Berlina. Po poslušanju skladb so se odločili, da na zadnjo kompilacijo Electro Swing Revolution Vol.6 uvrstijo tudi skladbo Men si fensi z zadnjega albuma Stisn se k men.
MODRIJANI
Glasbeni spektakel Noč Modrijanov 2016 bo letos 20. in 21. oktobra v Celju. Tudi letos bodo Modrijani pripravili dva večera, na katerih bo skupno nastopilo več sto nastopajočih, fantje pa obljubljajo posebno podobo koncerta. Za zadnjo Noč Modrijanov so vstopnice pošle v pičlih 50 sekundah.
ČUKI
Čuki so v kamniški tovarni Titan posneli nekaj kadrov za svoj novi videospot, ki so ga posvetili 25-obletnici
samostojne države. Naslov skladbe je Zdaj pa kozarce vsi v zrak, z njo pa bi radi pri poslušalcih spodbudili večjo narodno zavest ob 25-letnici samostojne Slovenije.
FREDI MILER
Fredi Miler, ki je pred leti zaslovel z uspešnico Vedno si sanjala njega, sodeloval pa je tudi v šovu Kmetija slavnih, predstavlja novo pesem z naslovom Kako sem nažgan. Gre za parodijo na rusko pesem Za tebya kalym otdam.
GORA ROCKA
Od 23. do 26. junija se bo na Šentviški planoti odvijal že 12. dobrodelni festival GORA ROCKA. Festival, ki zadnja leti beleži več kot 10.000 obiskovalcev, vam bo letos omogočil dodaten dan rockanja. Na festivalu bodo nastopili Steve 'n' Seagulls, Siddharta, S.A.R.S., Big Foot Mama, Mi 2, Hamo & Tribute2love in mnogi drugi.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 12
12
k k Ne le, da imamo doslej najlepšo ministrico za obrambo Velenj-rr čani, očitno je Andreja Katič privlačna dama, ki tudi med vojaki ni nikoli sama. Po tekmi častnikov Slovenske vojske in veteranov vojne za Slovenijo so se okrog prve obrambne dame smukali predrzni škrici, a se je tale snajperist želel le malo pomuckati v trenutku slave ter prejemu pokala za odlično smučanje in streljanje. Katičeva je ob navalu čustev korajžnega vojaka pokazala, da ji je še kako do domovini zveste vojske!
»»WAS
^^ Velenjski svetnici Majda Gaberšek in Simona Tušar prisegata vsaka na svojo pijačo. Majda seveda na kavo, Simona pa na vodo, kar Majda nikakor ne more ra zumeti, saj je prepričana, da Simona ne zna skuhati za res dobre kave. Zaupala ji je svoj recept, zraven pa tudi cel kup dobrih lastnosti kave. Simona je bila vidno presenečena, a neomajna. Majdini nasveti ji niso prišli do živega. Njo najbolj umiri voda in pika!
k k »Smejim se, ker sta me prepričala. Sta mi rekla, rr da bosta danes onadva dirigirala, jaz pa naj dam mir. Če je župan popustil, bom pa še jaz,« pravi srednji. Jih prepoznate? Ta glavna v pustnem času v Šoštanju levi Peter Radoja in desni Mišo Melanšek, sta v sendvič na karnevalu stisnila Zarjinega dirigenta Mirana Šumečnika. Slednji je po koncu karnevala ocenil, da je bilo dirigiranje sicer korektno, le tempo je bil na trenutke prepočasen.
ZANIMIVOSTI
Prebuja z vonjavami
Brez dvoma je eden najbolj osovraženih zvokov na planetu jutranje zvonjenje budilke. Tega se zavedajo tudi v podjetju Sensorwake iz Franije, kjer so zasnovali budilko, ki namesto z zvokom zbuja z oddajanjem močnega vonja. Zadeva je povsem preprosta: gre za napravo, ki samodejno odišavljanja prostor, in sicer ob točno določenem času,

dve minuti. To naj bi bilo dovolj, saj so te tako pristne in opojne, da razvijalci obljubljajo 99-odsto-tno učinkovitost pri bujenju. Za vse najhujše zaspance pa obstaja še varovalka, ki po treh minutah sproži piskanje naprave.
6,5 % moških
uporabnikov
interneta
odvisnih od
virtualnega
seksa
Najnovejše raziskave so pokazale, da je približno 6,5 odstotka moških uporabnikov interneta odvisnih od virtualnega seksa, ki lahko ustvari tako žive fantazije, da zaradi tega trpijo njihove resnične ljubezenske zveze. Znanstveniki pojasnjujejo, da je
okrog 7000 moških, na koncu pa se je izbor zožil na 384 moških, ki so omenili, da bi lahko bili odvisni od spolnih aktivnosti preko interneta. Teh 384 vprašanih je navedlo, da virtualnemu seksu v povprečju namenijo 5,7 ur tedensko ali dvakrat več kot ostali vprašani, ki obiskujejo pornografske spletne strani in »seks klepetalnice«.
Kitajsko leto v znamenju opice
Kitajci so v minulem tednu praznovali novo leto po lunarnem koledarju, ki bo po kitajskem horoskopu v znamenju opice. Astrologi jim po letu pohlevne ovce oz. koze za leto opice napovedujejo večjo nestabilnost in nesoglasja, bo pa konflikte menda lažje reševati. Opica je
v določeno smer - proti obrazu lastnika. S tem odgovarja na sanje vseh, ki bi si želeli vstati iz postelje ob opojnem vonju po jutranji kavi in sveže pečenih ro-gljičih? Ideja se je utrnila 18-le-tnemu študentu Guillaumu Rol-landu, čigar budilka ohranja klasičen starinski videz, ki je nadgrajen z digitalnim zaslonom. Na vrhu ima režo za kapsule, ki za sedaj omogočajo šest različnih vonjav: izbirati je mogoče med vonji morja, tropske džungle, rogljičev, kave, čokolade in mete. Budilka oddaja vonjave le
ki je za Kitajce preveč ubogljiva in pasivna, naj bi bilo leto opice na splošno ugodno - številni Kitajci zato za letos načrtujejo naraščaj.Tudi to leto so Kitajci prihod novega leta proslavili z ognjemeti ter sprevodi s pisanimi zmaji in levi. Ob tej priložnosti so se družine zbrale ob bogato obloženi mizi, starejši pa so otroke obdarili z rdečimi ovojnicami, v katerih so bili novi bankovci.
Papeževa filmska vloga
splošno znano, da veliko ljudi uporablja internet zaradi spolnih aktivnosti, vendar pa morajo šele ugotoviti, na kateri točki se začne odvisnost. Na neki spletni strani je bila sicer objavljena raziskava, po kateri so med 40 tisoč odgovori na slepo izbrali
deveto od 12 živalskih znamenj kitajskega horoskopa. Ljudje, rojeni v tem znamenju, veljajo za vesele, energične, samozavestne in prilagodljive, lahko pa so tudi arogantni, pretkani in nemirni. V primerjavi z letom ovce oz. koze,
Produkcijska hiša Ambi Pictures, ki sta jo ustanovila Andrea Iervolino in Monica Bacardi, se je s papežem Frančiškom uspela dogovoriti za sodelovanje v družinskem pustolovskem filmu Beyond the Sun. Papež, ki je prvi papež
v zgodovini, ki je sprejel tovrstno pobudo, bo igral samega sebe, posebej pa je izrazil željo, da naj bo film nagovarjajoč za otroke oziroma naj otrokom prenese Kristusove nauke. Zgodba filma govori o otrocih iz različnih kultur, ki kot apostoli iščejo Jezusa Kristusa v svetu okoli sebe.
Največ pozornosti se vedno karnevalu v Riu
Potem ko so minuli teden po vsem svetu praznovali pust, so se mediji razpisali o najodmevnejšem dogajanju. Kot trdijo, najodmevnejša ostajata karnevala v Riu de Janeiru in Sao Paulu. Tudi to leto je bilo na ulicah na milijone ljudi, odmevali so zvoki sambe, sodelujoči in zabave željni obiskovalci pa so se lahko zabavali vse do srede zjutraj. Po ulicah velemest se je ob divjih ritmih sambe sprehodilo na de-settisoče plesalcev.
11. februarja 2016
frkanje
» Levo & desno «
Še vedno velja
Leta tečejo, a neprešeren Prešernov stih se še vedno aktualno obrača - da človek toliko velja, kar plača.
(Ne) s o delovanje
Velenje in Šoštanj klub nekaterim drugačnim pripombam še vedno dobro sodelujeta in se povezujeta. Energetiki na državni ravni pa bi radi med njima naredili kratek stik.
Moč navade
Nekateri nič ne dajo na pusta. Zato tudi nič na to, da je že konec pusta. Mask si ne snamejo.
Za eno leto ...
Nekateri so si oddahnili: ob ponedeljkovem prazniku so slišali toliko o kulturi,daje imajo za vse leto dovolj. Sicer pa so si od »vse kulture« mnogi najbolj zapomnili prost dan.
Na visoki ravni
Odnose s Hrvaško smo postavili na dokaj visoko raven. Tja smo poslali kneza. No, veleposlanico Kne-j zovo.
Šoštanj pred Ljubljano
S »padcem« Janka Medje se obeta prenova največje naše banke, NLB. V Šoštanju so že korak pred tem dogajanjem. Tu prenovljena NLB že nekaj dni deluje. Šoštanj-ska poslovalnica NLB.
Nadaljevanka
V Ljubljani še kar vrtijo parlamentarno nadaljevanko o iskanju politične odgovornosti za načrtovanje in gradnjo bloka 6. A med zasliševanjem slišijo le malo takega, kar bi radi slišali. Bolj zgovoren naj bi bil molk nekaterih.
Od Tita do Evrope
Velenje je bilo nekoč Titovo. Tudi zaradi uspešnega razvoja. Če bodo za razvoj še naprej tako uspešno črpali evropska sredstva, bo res upravičeno preimenovanje v Evropsko Velenje.
Velenjska prometna
Pravijo, da zdaj v Velenju deluje prometna policija Celje. Glede na to, da je PU Celje prostore za delovanje zastonj odstopila velenjska občina, nekateri menijo, da bi jo mirno lahko imenovali Prometna policija Velenje. Nekateri vozniki temu nasprotujejo, ker da se je lažje jeziti, da so jih »zašili« Celjani.
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM 
K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
ZANIMIVO
13
Kurišča največji proizvajalec delcev PM 10
Če v Šaleški dolini ne bi bilo oskrbe z daljinsko toploto, bi samo gospodinjstva in industrijske kotlovnice v zrak spustile več delcev PM 10, kot jih vstopi v atmosfero zaradi delovanja TEŠ
Milena Krstič - Planine
Šaleška dolina, 1. februarja - Delci PM 10 so v zimskih mesecih skorajda vsakodnevni pojav v zraku. Pozimi se namreč prašenju, ki izhaja iz prometa in industrije, pridruži prah iz kurišč. Veliko delcev tega prahu je manjših od 10 mikronov in zlahka zaidejo v človekove dihalne
se izogibajo gibanju na prostem in naj tudi z zračenjem prostorov ne pretiravajo.
»Ogrevanje s trdimi gorivi, predvsem z drvmi, biomaso, premogom in podobnim, v Sloveniji prispeva največ delcev PM 10 v zraku,« pravi direktor ERICa, Inštituta za okolj-ske raziskave Velenje, mag. Marko Mavec. Prav na dan, ko sva se pogo-
>
V Sloveniji je mogoče z energetsko učinkovito gradnjo prihraniti velike količine energije; s tem se neposredno zmanjšajo tudi emisije vseh onesnaževal zaradi ogrevanja
poti. Manjši od 2,5 mikrona pa se zajedo globoko v človeška pljuča in predstavljajo resno grožnjo zdravju. Zato pozimi niso redka opozorila prebivalcem naselij, kjer dnevne koncentracije delcev PM 10 v zraku presegajo mejne vrednosti, naj
varjala, je ARSO (znova) opozoril na preseganje mejne vrednosti na Goriškem, v Zagorju in Celju.
Velenje je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v lanskem letu po vsebnosti PM 10 in številu dni s preseženo mejno kon-
centracijo, najmanjkrat med mestnimi naselji v Sloveniji preseglo dnevne mejne koncentracije teh delcev. Skupno je bilo v Velenju zabeleženih 9 preseganj. Za primerjavo: največkrat so bile dnevne mejne koncentracije lani presežene v Celju in Zagorju, kar 70-krat, v Trbovljah 50-krat, Murski Soboti 47-krat, Ljubljani (Bežigrad) 43-krat, Novem mestu 40-krat, Kopru denimo 28-krat ...
Šaleška dolina se torej lahko pohvali, da jim uspešno kljubuje navkljub največjemu nepremičnemu viru emisij prahu v Sloveniji, Termoelektrarni Šoštanj, ki ga v zrak spusti 213 ton letno. Od tega je okoli 160 ton delcev PM 10 (TE Trbovlje 98 ton, TE-TOL Ljubljana in Talum Kidričevo po 44 ton, Lesonit Ilirska Bistrica 34 ton, Acroni Jesenice in Cinkarna Celje po 30 ton ...). Zaslugi za to si lahko nedvomno pripišeta ekološka sanacija Šaleške do-
line in sistem daljinskega ogrevanja s toploto.
»V Sloveniji je okoli 810 tisoč gospodinjstev, ki z ogrevanjem spustijo v zrak blizu 10.000 ton delcev PM 10, poprečno 12 kg na gospodinjstvo. V Šaleški dolini je na sistem daljinskega ogrevanja iz TEŠ priključenih 13.600 gospodinjstev. Če upoštevamo poprečno vrednost emisij za individualna kurišča, tako
oskrbe z daljinsko toploto, plinovoda ali kakšne druge oblike ogrevanja, gospodinjstva in industrijske kotlovnice v zrak spustili več delcev PM 10, kot jih vstopi v atmosfero zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj. Prav ekološki sanaciji in načinu ogrevanja lahko pripišemo, da ima Velenje najčistejši zrak med mestnimi naselji v Sloveniji.«
>
V Šaleški dolini zaradi daljinskega ogrevanja preprečimo 162 ton letne emisije PM 10
Mag. Marko Mavec: »V Velenju so bile lani mejne dnevne koncentracije presežene najmanjkrat med mestnimi naselji v Sloveniji.«
v Šaleški dolini zaradi daljinskega ogrevanja preprečimo 162 ton letne emisije PM 10. Komunalno podjetje Velenje pa s toploto oskrbuje tudi industrijska podjetja, zaradi česar nimajo lastnih kotlovnic. S tem je emisija delcev PM 10 nižja še za 83 ton ob enakem izhodišču kot pri individualnih kuriščih,« razlaga Mavec. »Dejstvo je torej, da bi v primeru, če v Šaleški dolini ne bi bilo
Vedeti pa je treba tudi, da TEŠ emisije prahu in z njimi delcev PM 10 izpušča nad nivo toplotne inverzije, torej se ti delci ne kopičijo v dolini, temveč razpršijo širše.
Individualnih kurišč v Velenju skorajda ni. Le v urbanih predelih se tu in tam pokadi iz kakšnega kamina. Primestna naselja se ogrevajo na plin, le ponekod na obrobju se kakšno gospodinjstvo še ogreva s klasičnim virom. ■
Ljudska pesem ob vaškem perišču
Srečanja ljudskih pevcev in godcev v Vinski Gori, tokrat že devetič zapored - Tri domače in sedem skupin iz drugih koncev Slovenije - Presenetila skupina Reber
Pobudnik ljudskega petja v Vinski Gori Ivan Vodušek se je s poklonom zahvalil Mateji Učakar, predsednici Turističnega društva Vinska Gora, ki sedaj organizira prireditev.
Tina Felieijan
Ob vaškem perišču »turističnem biseru Vinske Gore«, kot ga imenujejo domačini, je bilo nekdaj pogosto živahno. Zdaj pa je vsaj enkrat na leto, ko tam poteka srečanje ljudskih pevcev in godcev. »Namen je ohranjanje kulturne dediščine, z ljudskim petjem pa želimo pri zanamcih ohranjati spomin na ljudsko pesem, ki se je (včasih malo spremenjena) prenašala iz roda v rod,« je povedala predsednica Turističnega društva Vinska Gora Mateja Uča-kar. Poleg ljudskih melodij obujajo tudi spomin na staro gospodinjsko opravilo - pranje in izpiranje perila.
Spet na odru
Ljudski pevci in godci se prireditve Ob vaškem perišču radi udeležujejo, Franc Špegel pa skrbi, da se skupine ne ponavljajo, zato med prijavljenimi vsako leto izbere kaj svežega. Medtem ko je bila najnovejša zasedba na odru skupina Moment, ki so se predstavili prvič, so se po treh letih, odkar ne prepevajo več skupaj, ponovno zbrali domačini iz skupine Reber in presenetili občinstvo. Pred devetimi leti so namreč bili prvi na odru in potem sedem let skupaj prepevali. »Ko smo že dobro leto prepevali skupaj, smo se odločili za srečanje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije v na-
šem kraju,« je začel Špegel, Ivan Vo-dušek, na čigar pobudo se je skupina Reber ustanovila, pa je nadaljeval: »Rezali smo ledino - nismo imeli materiala, s katerim bi lahko začeli delati. Potem pa smo se postavili na noge in prireditev se je začela. S strahom smo se lotili tega, smo pa bili 'tapravi' na kupu, prave pevce in godce smo dobili in nekako uspeli,« se spominja. Ponovnega nastopa se je veselil, upa pa, da bo zdravje članov zdržalo, da bodo še naprej skupaj peli. Da je res zapisan ljudski pesmi, dokazuje tudi njegova pesmarica, v kateri je zbral 175 ljudskih in avtorskih pesmi, ki jih prepevajo v Vinski Gori, opre-
mljena pa je tudi s slikami. »Tako tudi, če mi ne bomo delovali, bo tisti, ki se bo lotil tega, imel dober priročnik,« je ponosen. Špegel pa je pripomnil, da se bodo možje iz skupine Reber vsaj v zimskem času še zbirali in prepevali za dušo, še kaj nastopali, »od 30 do 60 nastopov na leto - tega pa zagotovo ne bo več,« je zaključil.
Prale, čvekale in pele
Silva Rednak še pomni, kako so se ženske iz Šentjanža, kakor se je takrat imenovalo šest vasi, zbirale ob vaškem perišču za cerkvijo,
kjer so milile, žulile, izpirale perilo. »Prale so z doma kuhanim milom iz bukovega pepela in lužila. Perilo so čohale po žulerjih, ga kuhale v velikih loncih, potem pa nesle izpirat.« To je bilo težko delo, sploh pozimi, ko jim je ledena voda sekala v sklepe, da so domov hodile čisto otrdele. »Vsaka je prišla s svojega konca, vsaka je svoje perilo namakala v vodo in spirala, spirala, zraven pa so čvekale in obirale - lahko so se pogovorile o raznih težavah in vsaka na svoj dom nesle novice.« Zvenela je tudi ljudska pesem. Še posebno glasno, ko so
že vse oprale in obrale. Pa tudi sicer ob sobotah in nedeljah zvečer, ko so se sosedje zbirali po zidanicah. »To je bilo njihovo preživljanje prostega časa, ki ga zdaj žal ni več. Upam pa, da bodo spomini ostali in bomo stare obrti, šege še vzdrževali.« Tudi zato Silva Rednak v vlogi povezovalke in vaške perice nastopa na tradicionalni prireditvi v Vinski Gori, pri tem pa zna krmariti med starinskim in modernim in biti hudomušna kot le kaj.
Pred čebelarji je pomembno obdobje
Za člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki dokaj delovno leto - Letos predvsem skrb za izobraževanje in mlade člane
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. januarja -
»Za nami je dokaj delovno leto. Letina medu je bila povprečna, omogočila pa je obnovo medenih zalog, ki so pošle pred dvema letoma. Največjo delovno akcijo smo izvedli v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki, kjer smo postavili novo stojnico. To najpogosteje uporabljamo v okviru
Martinovega praznika,« je povzel delo v preteklem letu na rednem občnem zboru predsednik Čebelarskega društva Šmartno ob Paki Tomaž Lesnjak.
Med dejavnostmi, ki so jih izvedli lani, je navedel še dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev, delavnice v okviru poletnega tabora za otroke v organizaciji šmarškega društva prijateljev mladine, sodelovali so na prireditvi Bučni pozdrav jese-
frpZ opravljenim delom v preteklem letu so bijizadovoljni.
ni, se vključevali v predvsem izobraževalne akcije Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze Saša.
Tudi sami so organizirali praktično delavnico osnovne odbire v čebelarstvu, ki pa je bila slabo obiska-
na. Po mnenju Tomaža Lesnjaka ima čebelarstvo v lokalni skupnosti, ki podpira njihovo dejavnost, lepo prihodnost. Čebelarskemu krožku na šmarški osnovi šoli in tudi v društvu se jim je namreč pridružilo kar nekaj mladih čebelarjev. »Na področju zdravstvenega varstva čebel ne moremo mimo medene afere. Med našimi člani ni nihče uporabljal za zatiranje varoje spornih pripravkov, posledice nevestnih čebelarjev pa občutimo vsi. Vsak je odgovoren za svoje pridelke in mora odgovarjati, a je pri tem potrebno s prstom pokazati tudi na druge. Več kot 10 let smo opozarjali pristojne, a ni nihče ukrepal. Del
krivde bi morali prevzeti še veterinarji, ki prodajajo zdravilo po nenormalno visokih cenah, ter ponudniki nedovoljenih sredstev. Je pa dogodek priložnost za strnitev vrst med čebelarji in ureditev trga z veterinarskimi zdravili.«
Lesnjak je menil, da je pred čebelarji pomembno obdobje, saj bodo morali dejavnosti in čebeljim pridelkom znova vrniti ugled, ki so ga imeli pred decembrom lani. V samem društvu letos večjih delovnih akcij ne načrtujejo. Bodo pa po najboljših močeh skrbeli za izobraževanje članov, se odpravili na ogled kakšnega primera dobrih praks, predvsem pa morajo poskrbeti za nove člane. Izbrati morajo mentorje, ki jih bodo usmerjali in spodbujali na čebelarski poti, saj zna biti ta tu in tam kar naporna.

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 14
14
REPORTAŽA
"^AS
11. februarja 2016
Stroški klestijo študentsko delo
Mineva eno leto od podražitve študentskega dela, zato smo preverili, ali je povpraševanja po študentskem delu kaj manj in katera dela so še vedno aktualna
Tina Felicijan
Zakon o uravnoteženju javnih financ je z lanskim februarjem uvedel spremembe tudi pri študentskem delu - določil je minimalno urno postavko in obdavčitev študentskega in dijaškega dela. Tako lahko urna postavka znaša najmanj 4,5 evra, od te vsote pa dijaki oziroma študenti plačajo 15,5 evra za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako za vsako uro dela po najnižji urni postavki dobijo 3,8 evra. »Napotnico, na kateri je nižja urna postavka, moramo zavrniti, obvezno pa mora vsebovati tudi število opravljenih delovnih ur,« pravi vodja velenjske poslovalnice Študentskega servisa Maribor Bojana Po-cajt. Delodajalec pa mora poleg ustrezne urne postavke plačati
še osnovno koncesijsko dajatev, ki se je nekoliko znižala, in dodatno. Nato pa še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter za zdravstveno zavarovanje. Vse skupaj je obdavčeno z 22-odsto-tnim DDV-jem. Študentsko delo pa šteje tudi v delovno dobo.
Zdaj delajo manj
Z dodatnimi obremenitvami študentskega dela je zakonodajalec želel izboljšati položaj dijakov in študentov s plačanimi prispevki in priznavanjem delovne dobe. Hkrati pa nekoliko zajeziti študentsko delo, ki je bilo za delodajalce mnogo bolj ugodno kot zaposlitev, zato so tako delodajalci kot delavci iskali različne načine, da bi lahko čim dlje opravljali delo in prejemali plačilo prek na-
potnic, tudi če so status izgubili. Eno leto po podražitvi je študentskega dela res manj, a Bojana Po-cajt ne verjame, da zato, ker je toliko manj zlorab, ampak predvsem zaradi večjih stroškov.
Že prej javni sektor ni veliko posegal po študentskem delu. »Največ poleti, med počitnicami. Tako je lani zaradi višjih stroškov avtomatsko opravljalo delo manj oseb.« Zmanjšanje se najbolj pozna v zasebnem sektorju. Zaradi nove zakonodaje vedno manj
>
Prej je bila povprečna urna postavka nekoliko več kot 3,5 evra. Tako je veliko delodajalcev moralo dvigniti urno postavko in prišteti še stroške prispevkov.
podjetnikov odda ponudbo za študentsko delo. »Pravijo, da jim je predrago, da je že skoraj enako kot redna zaposlitev,« poroča. Srednja in večja podjetja pa ob večjih naročilih, ob bolniških izostankih zaposlenih še vzamejo dijake in študente. »Smatram, da vsa podjetja - tako samostojni podjetniki, kot manjša, srednja in velika podjetja - vedno najprej dodatno obremenijo svoje delavce ali jih prerazporedijo z enega oddelka na drugega. Šele ko nimajo več možnosti, da bi delo opravili v krogu svojih delavcev, se obrnejo na servis.« Delo tudi ni več tako konstantno kot včasih. Servis sedaj osebe napotuje pogosto le za nekaj dni, tednov -odvisno pač od potreb delodajalcev, ki se za študentsko delo očitno vedno manj zanimajo. Strokovnih del praktično ni. Še vedno pa so dijaki in študenti dobrodošli v proizvodnji, prodaji, strežbi, pri čiščenju, selitvah in podobnih priložnostnih delih.	a
Ko dijak oziroma študent in delodajalec skupaj plačata 192,16 evra prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se dijaku ali študentu prizna en mesec delovne dobe. V enem letu ne more zbrati več kot leto dni, četudi bi plačal več prispevkov.
Primer: Delodajalca stane študentovo delo 167,02 €.
rispevki 67,02 €
Študentu se izplača za delo 100 €
Koncesijska dajatev (16%)18,93 EUR	Dodatna koncesijska dajatev (2%) 2,37 EUR
Prispevki študenta (15,5% od neto) 18,34 EUR	Prispevki delodajalca (15,74% od bruto) 18,59 EUR
DDV (22%) na koncesijo in delodajalčeve prispevke 8,79 EUR
Terme Zreče	^
Po zdravje v Terme Zreče
Terme Zreče so eno redkih zdravilišč v Sloveniji, ki ima štiri naravne zdravilne dejavnike - termalna voda, šota, fango in srednje-gorska klima. Nova znanja, poglobljene raziskave, usmeritev, natančnost ter učinkovitost odlikujejo naš izjemno angažiran tim strokovnjakov, ki umirjeno prisluhnejo in vodijo sočloveka v spoštovanju in zaupanju k uresničitvi najvišjih ciljev zdravljenja. Če imate zdravstvene težave, a ne veste, kam in komu jih zaupati, vam predstavljamo nabor specialističnih ambulant, v katerih se boste lahko posvetovali z zdravnikom specialistom, ki vam bo pomagal na vaši poti zdravljenja. Kot novost predstavljamo ambulanto za bolezni ščitnice, ki jo je priporočljivo obiskati, če se čez dan hitro utrudite, ste kar naenkrat pridobili odvečne kilograme ali ste morda shujšali. Če se prekomerno potite in imate občutek tesnobe, potem vam svetujemo, da se skupaj z diagnostiko, laboratorijskimi preiskavami in ultrazvokom natančno pregleda vaša ščitnica. Zdravilišče Terme Zreče izvaja poleg rehabilitacije po poškodbah in večjih operacijah na kolenu, kolku, ramenskem sklepu, hrbtenici, tudi rehabilitacijo po ginekoloških obolenjih. Tako v zdravilišču obratuje ginekološka ambulanta, v kateri vam poleg preventivnega ginekološkega pregleda z odvzemom brisa, morebitno UZ diagnostiko in kolposko-pijo opravimo tudi dodatne preglede med nosečnostjo z morfološkim pregledom ploda, odvzemom brisa na Streptokok agalac-tiae. Zakaj bi se vozili naokrog, saj vam naši zdravniki strokovnjaki v nosečnosti določajo tudi spol in pregled vašega novorojenčka z merjenjem nuhalne svetline in 3 D/4 D ultrazvokom.
Ste vedeli, da letno v Sloveniji za rakom dojke zboli okoli 1200 ženk in tudi 8-12 moških? S pravilnim in hitrim odkritjem bolezni je zdravljenje veliko bolj učinkovito. V specialistični ambulanti za ultrazvočni pregled dojk vam bomo pregledali vaše tkivo
in ugotavljali morebitna odstopanja. Preiskava je zelo pomembna za odkrivanje ti-pljivih sprememb pri ženskah, ki so mlajše od 40 let, saj je takrat struktura dojk gosta in z mamografijo slabše pregledna. Preiskava je pomembna tudi za razjasnitev mamo-grafsko vidnih nepravilnosti pri ženskah po 40, 50 letu, ki opravljajo mamografijo. Z UZ preiskavo lahko zelo dobro pregledamo tudi vsebino mlečnih vodov, kar nam pomaga pri morebitnem izcedku iz bradavice, in pregled pazdušnih bezgavk. Ortopedija in travmatologija sta naši najpomembnejši veji zdravljenja in rehabilitacije.
1
<C
^ wwwJ
terme-zrece.eu
T
Poleg ortopedske ambulante za splošno ortopedijo smo specialno usmerjeni tudi v obravnavo hrbtenice, ramenskega sklepa, komolca, kolena ... Pregled in diagnostiko lahko izvedete v specialistični fiziatrični ambulanti, ortopedski ambulanti za hrbtenico, specialistični ortopedski ambulanti za športne poškodbe ali v specialistični ortopedski ambulanti za ramo, komolec in športne poškodbe. Nosilci specialističnih ambulant so vrhunski strokovnjaki s posameznega področja, ki vam bodo z ustreznimi terapevtskimi in diagnostičnimi usmeritvami poiskali najboljšo možno rešitev za odpravo težav. Poleg tega izdelujemo druga mnenja pri ortopedskih boleznih, vključno z mnenji o preostali funkcionalnosti gibalnega aparata. Če so pri težavah prisotni še nepojasnjeni mravljinci, je potrebno opraviti EMG preiskavo v sklopu nevrološke ambulante.
Če so sklepi boleči, otečeni, imate izrazite bolečine v mišici, vas vabimo v specialistično revmatološko ambulanto, v kateri bomo odkrili vzroke in poiskali najboljše možnosti zdravljenja bolečine, vnetja, morebitne putike.
V samoplačniški internistični srčno--žilni ambulanti vam pomagamo odkriti bolezni srca in ožilja s celotno ultrazvočno preiskavo srca, ožilja, obremenitvenim testiranjem. Hkrati lahko ocenimo stresno obremenjenost. Izvajamo tudi menedžerske preglede. Poleg vseh omenjenih ambulant imamo tudi specialistično ambulanto za i prostato in erekcijske motnje in specialistično proktološko in kirurško ambulanto. Nova je tudi terapija z udarnimi valovi, ki je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v ahilovi tetivi, v rami in komolcu. Če vas boli hrbtenica, rama, koleno ali čutite _ napetost in pekoč obču-ft tekv mišicah in potrebu-L1 jete pomoč TAKOJ - vam svetujemo kompleksno fizioterapijo na enem mestu, ki jo lahko pri nas opravite takoj in brez čakalnih vrst. Fi-zioterapevt vas bo najprej pregledal, določil vrsto terapij in cilje za odpravo težav. Vse terapije bo individualno izvedel fizioterapevt, ki vam bo pomagal, da bo težava čim hitreje odpravljena. Pri tem bo uporabljal različne metode, tehnike in terapije, od Cyri-ax obravnave, Trigger terapije, Mobilizacije fascije do terapevtskega ultrazvoka, laserja, protibolečinske elektroterapije ali morebitne magnetoterapije. Za zdravje vaše hrbtenice zlepa ni nič pomembnejše od vaj, ki krepijo in razteguje-jo mišice in vzdržujejo gibljivost sklepov. Primerne vaje, ki jih izvajate redno, so zelo pomembne za vašo hrbtenico. Zato vas vabimo, da vse udeležite vadbe za zdravo hrbtenico, ki poteka vsak torek ob 17.00 uri v telovadnici Term Zreč.
■ Propagandno sporočilo
pïr^

A
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Samoplačniška ambulanta obsega:
•	dodatne pogostejše preventivne ginekološke preglede z odvzemom brisa ali s kolposkopijo,
• ginekološke ultrazvočne preglede,
•	edukacijo in preglede dojk,
• svetovanje ali drugo mnenje.
... za bodoče mamice:
•	dodatne ultrazvočne diagnostične preiskave,
•	merjenje nuhalne svetline, dodatno ultrazvočno morfološko preiskavo ploda,
• 3D/4D ultrazvočno diagnostiko s posnetki na DVD.
ULTRAZVOK (UZ) DOJK
Samoplačniška ambulanta obsega: • preiskave in odkrivanje raka na dojkah (razlikovanje cist od solidnih formacij, razlikovanje žleze od drugih sprememb) • neboleč pregled in natančno metodo brez ionizirajočega žarčenja (neomejeno ponovitev) za starejše in mlajše ženske ter nosečnice (pri ženskah do 40 let je struktura dojk gosta in z mamografijo slabše pregledna) • ultrazvok izvaja zdravnik, specialist radiologije.
Posebne priprave na preiskavo niso potrebne. V kolikor že imate mamografske ali ultrazvočne izvide ter slike, jih prosim prinesite s sabo za primerjavo.
UDARNI RADIALNI VALOVI 2 + 1 GRATIS
Terapijo z udarnimi radialnimi valovi, ki je zelo učinkovita • za razbijanje kalcija,
•	za odpravljanje trnov v petah,
•	pri bolečinah v Ahilovi tetivi,
• pri bolečinah v rami in v komolcu.
Ponudba velja ob nakupu 2 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 29. 02. 2016.
Informacije in naročanje:
Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 7.00 - 16.00, sobota: 8.00 - 12.00
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
VI PIŠETE
15
d
BISERI
maturantskega plesa
Fantje, izzivajte in izstopajte
Le še dober mesec pa bodo letošnje maturantke in maturanti zaplesali svoj nepozabni ples. Prejšnjič sta naši modni kreator-ki Petra Meh in Jelena Stevan-
čevic predstavili letošnje modne trende in nasvete za maturantke, danes pa ste na vrsti fantje.
»Verjamem, da si obiskal že nešteto trgovin, kjer si iskal (oz.
tvoja mama) primerno svečano obleko. Seveda mora obleka izražati tvojo zrelost in odgovornost ... pa na poroki jo boš lahko imel, na pogrebih, ob diplomi ... Upam, da si se odločil srčno in ne po željah tvojih najbližjih. Obleko oziroma oblačilo boš nosil TI,« fantom v uvodu na srce polagata Petra in Jelena. Poglejmo, kaj vam svetujeta.
Moška moda se letos spogleduje z razkošjem in glamur-jem 20-ih let prejšnjega stoletja (ko je vladal Fitzgeraldov Veli-
ki Gatsby), modernim in barvitim punkom, mističnim Ori-entom, urbanim nomadom in retro hipi slogom. V modi so križi, karirasti vzorci, barvitost, bela barva, sijoči visoki bulerji, visoke usnjene superge, barvni derby čevlji, bomber jakne, potiski, kuštravost in nepočesanost (frizure imenovane »direkt« iz postelje), orientalski barviti vzorci, pasovi, potiskani s cvetjem, srajce z visokim ruskim ovratnikom, kratke usnjene jakne, velike kapuce ...
Na voljo so ti različni stili, le dovoliti in upati si moraš. Tudi staro klasično moško obleko lahko spremeniš v šik in moden kos. Dodaj na hrbet ali rokave zanimiv potisk, ovratnik suknjiča lahko izvezeš (prosi babico ali sosedo), poriši pas, na majico nariši svojo družino ali živalskega ljubljenčka, odreži rokave suknjiča in dodaj usnje in zadrge. Iz omare privleci stare buler-je, dodaj zabavne vezalke. Možnosti je nešteto. Ni potrebno, da bankrotiraš. Na Facebooku
imaš ogromno mladih oblikovalcev, pri katerih lahko kupiš zanimiv moden kos oblačila in ga kombiniraš. Mlad si, izzivaj, izstopaj!
a Jelena Stevančevic in Petra Meh
Februar bo pester
Novoletno srečanje članov univerze za tretje življenjsko obdobje je odlično uspelo. Popestrili so nam ga vokalna skupina Lastovke, citrarke Marjanke, dramski krožek Prijatelji in voditeljica Irena Zalar.
Vokalna skupina Lastovke je prepevala na Mavrici prijateljstva, sedaj pa že pridno vadijo skupaj s Citrarkami za nastop za varovance doma v centru Zimzelen Topolšica, ki bo 17. februarja ob 10. uri. Godbeniki veteranov univerze bodo nastopili 18. februarja na srečanju upokojencev Gorenja.
V sredo, 24. februarja, ob 18. uri pripravljamo na sedežu univerze na Efenkovi sredin večer z
Na krožku Rastline naredijo dom lepši smo s Simonom Ogrizkom
ustvarjale Valentinove srčke.
naslovom Organiziranost zdravstva v Velenju in preventivni ukrepi za zagotavljanje osebnega zdravja. Predavateljica bo Ta-
nja Kontič, pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje.
■ Marija Skrt
Pustni mi stenj
Stanovalci Efenkove v Velenju so se v nedeljo zjutraj čudili razdejanju, ki ga je za sabo pustila pustna noč. Sprva so sklepali, da so zabojnike na ekološkem otoku prevrnili močni sunki vetra, a ko so našli še izruvana prometna znaka, jim je bilo jasno, da je bila na delu neka druga sila. Ta ni prizanesla vsaj petim prometnim znakom in svetilkam, ki so nagnjeni na stran ali na tleh dočakali
jutro. Ali jih je neki silak na svojem nočnem pohodu spregledal in se pomotoma zaletaval vanje, se je nekdo našemil v razgrajača in preveč resno vzel svojo pustno vlogo, so ga v rušilno razpoloženje zavedli čudni napoji ali pa ga je preprosto prevzela objestnost, ni znano.	a tf
Zadovoljni z delom TD Skorno
Zadnjo soboto v januarju je Turistično društvo Skorno v domu KS Skorno-Florjan pripravilo že svoj 21. redni letni občni zbor. Tako kot vsako leto smo bili člani društva tudi letos več kot zadovoljni z delom in delovanjem društva. Predsednik društva Matej Skornšek in predsednika obeh sekcij so podali izčrpna poročila o dogajanju v preteklem letu in predstavili nove načrte in ideje, ki jih želijo uresničiti letos. Dela bo veliko, vendar smo člani društva pripravljeni na sode-
lovanje pri vseh aktivnostih, saj društvo poskrbi, da se imamo pri vseh akcijah in prireditvah lepo. Vsako leto nas je več. Tudi letos smo medse sprejeli nekaj novih članov, ki so z veseljem sprejeli nagelj, ki ga društvo kot dobrodošlico podeli vsakemu članu. V
društvu smo prepričani, da bomo tudi letos poskrbeli za to, da bodo predsedniki na naslednjem občnem zboru s ponosom prebrali svoja poročila o uspešno opravljenem delu.
a Jasmina Stropnik
Pester kulturni in športni program
Podkraj - Ob koncu januarja so se na občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev Velenje - pododbor Podkraj pri Velenju, in dodobra napolnili prostor toplotne podpostaje v Podkraju.
Predsednica podkrajskega pododbora Ema Meh je pripravila izčrpno poročilo o opravljenem delu. Prav ob novoletnem času namenjajo več pozornosti druženju in obiskom starejših članov nad 85 let, ki se ne morejo udeležiti srečanj in drugih druženj. Člani so zelo veseli obiskov doma ali v domu starejših v Velenju ali Topolšici.
Športni referent Ivan Razbor-nik je poročal o uspešni športni aktivnosti, upokojenci so zelo radi uporabljajo balinišče in kegljišče na vrvici. Srečujejo se tudi s športniki ostalih pododborov ve-
lenjskega društva upokojencev. Udeležujejo se čistilnih akcij in redne košnje trave. Tudi sicer je sodelovanje s krajevno skupnostjo zgledno, je na zboru upokojencev poudaril predsednik KS Podkraj Jože Drobež. Tako se upokojenci radi pridružijo krajanom na izletih in kulturnih prireditvah.
Na zboru so potrdili delovni
načrt za leto 2016 in si zaželeli, da bi jim društvo povečalo denarni prispevek za delovanje pododbora.
Pa še to:"Če upokojenec pravi, da nima časa, to pomeni, da nima interesa!," je na zboru povedal Mirko Meža, eden najaktivnejših članov v Podkraju.
a Hinko Jerčič
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

11. februarja 2016
Gorenje edino zmagalo v gosteh
Šibila imenitno prestal svoj prvenstveni krst v novem klubu -V Izoli slavili s 40 : 25
Novi trener Gorenja Marko Šibila je zelo dobro pripravil moštvo za gostovanje v Izoli. Vedel je, da so aktualni podprvaki v lanski sezoni z golom v zadnji sekundi rešili obe točki, tedaj resda še pod prejšnjim trenerjem, zato so od prve minute zaigrali,
novi trener pred začetkom poudaril, da bo proti vsakemu nasprotniku, tudi tistim, ki so vsaj na papirju precej slabši, zahteval odgovorno igro, bodo proti novincu vendarle lahko zaigrali bolj sproščeno, seveda pa brez podcenjevanja. Ta tekma pa bo, vsaj
mesto pred Celjani, ki so v svoji dvorani premagali Ribnico z 38 : 29. Tretji je z devetimi točkami zaostanka Koper, ki je v gosteh igral z Loko neodločeno 22 : 22, ob polčasu pa je imel prednost štirih golov. Tako se je četrti Maribor (dva gola je dose-
Se dan po jutru pozna (?): dr. Marko Šibila (glavni trener), Larsen Morten Seier (trener za telesno pripravo in trener vratarjev v članski ekipi), Marko Oštir (pomočnik trenerja in vodja članske ekipe),
Borut Plaskan (pomočnik trenerja članske ekipe
kot da je pred njimi najmočnejši nasprotnik, resno in odgovorno. Velenjske 'ose' so v prvem polčasu igrale v silovitem ritmu, ki mu domači 'ribiči' niso bili kos. Do odhoda na odmor so si priigrale kar enajst golov prednosti. Tekma je bila odločena, vprašanje je bilo le, kolikšna bo končna razlika. V nadaljevanju so gostje zaigrali nekoliko manj zavzeto. Trener je dal priložnost za igro tudi mlajšim igralcem. Med drugim tudi Vidu Levcu, ki je v dresu Gorenja dosegel svoj prvi prvenstveni gol. Ta del tekme so dobili z razliko 'samo' štirih golov ter uvodno tekmo drugega dela prvenstva končali s petnajstimi goli razlike.
V naslednjem krogu bodo gostili novinca Dobovo. Čeprav je
Rekli so )
Marko Šibila: "Igrali smo zelo zavzeto, v določenem delu pa tudi izkoristili prednost večjega števila kakovostnejših igralcev. V zadnji tretjini prvega polčasa smo zlomili igro Izole in tako lažje nadaljevali ter nato rutinirano zmagali."
v podzavesti, igralcem služila gotovo tudi kot priprava na dva naslednja zahtevna obračuna. Najprej v gosteh proti Mariboru, nato pa v njihovi 'Rdeči' proti aktualnim prvakom Celjanom.
S to zmago in tridesetimi točkami so Velenjčani zaradi boljše razlike v golih zadržali prvo
Ni šlo tudi proti Hopsom
Košarkarji Elektre Šoštanja so na zaostali tekmi 14. kroga lige Telemach izgubili proti Hopsom Polzeli z 72 : 102
Šoštanj, 9. februarja - Na lokalnem derbiju sta se v Šoštanju srečala domača Elektra in Hopsi s Polzele, ekipi, z dna prvenstvene lestvice. Z današnjo zmago so se gosti oddolžili Šoštanjčanom za poraz v domači dvorani.
Čeprav je nekajkrat v prvi četrtini kazalo, da bi lahko Hopsi pobegnili, se domači igralci niso predajali. Vselej so tekmece ujeli, Jan Kosi pa je v 14. minuti po zadeti trojki izenačil na 29 : 29. Potem pa je počasi domačinom
začelo zmanjkovati sape - Polze-ljani so do polčasa pobegnili na 47 : 36.
V zadnjo četrtino je Elektra šla z -22 (49 : 71). V zadnjih desetih minutah so gostujoči igralci brez težav držali razliko in jo celi povečali.
Pri domačih so bili strelsko razpoloženi Kosi in Bojan Du-rica, ki sta tekmo končala pri 19 točkah - Elektra tekmo naslednjega kroga igra v soboto na gostovanju pri Lastovki.	a
gel tudi prejšnji Velenjčan Kristi-an Beciri) s prepričljivo zmago nad Krko (30 : 23) z njim izenačil po točkah na četrtem mestu. Zmagovalca ni bilo tudi v dvoboju med Slovenj Gradcem in Slovanom, torej derbiju moštev z dna lestvice. Rezultat je bil 28 : 28, ob polčasu pa so imeli domači prednost treh golov. Ljubljančani so prišli na Koroško s prejšnjim trenerjem Gorenja Gregorjem Cvijičem, ki je zamenjal Boštjana Ficka. S to točko so se Slovanovi povzpeli na predzadnje mesto, na zadnje, štirinajsto, je zdrsnila Sevnica. Oboji imajo po štiri točke. Slovenj Gradec je s sedmimi točkami dvanajsti.
■ S. Vovk
TAKO
so igrali
Liga Telemach, 14. krog
Elektra Šoštanj - Hopsi Polzela 72:102 (22:26, 36:47, 49:71)
Elektra: J. Kosi 19 (7:11), T. Kosi 4 (2:2), Burica 19 (4:5), Hasic 18 (2:2), Žnidar Petelinšek 2, Omladič 2 (0:2), Ivenčnik 2, Purnat 6. Prosti meti: Elektra Šoštanj 15:22, Hopsi Polzela 6:11. Met za tri točke: Elektra Šoštanj 9:26 (Hasic 4, Burica 3, J. Kosi 3) Osebne napake: Elektra Šoštanj 21, Hopsi Polzela 23.
Kegljanje, 2. liga -vzhod - 13. krog
Šoštanj: Ceršak 5:3 (3160:3147)
Šoštanj: Šehič - 518 (0), Sečki -539 (1), Fidej - 509 (0), Kramer -537 (0), Petrovič - 537 (1), Arnuš - 520 (1).
Niti v sanjah niso pričakovale
Brežičanke proti Velenjčankam do prve prvenstvene točke
Rokometašice Brežic, novinke v prvi ženski ligi, gotovo dolgo ne bodo pozabile 13. prvenstvenega kroga. Na gostovanju v Velenju so osvojile sploh prvo točko v dosedanjem delu prvenstva. Rezultat je bil 20 : 20. Domače igralke so presenetile z zelo srčno igro in si sicer nepričakovano, a povsem zasluženo priigrale zgodovinsko točko, ki je zelo razveselila njihovega trenerja Zlata-na Džapa: »Navdušen sem nad fanatično igro mojih deklet. Vsaka čast jim. Pogumno so se borile, pokazale, da še niso za avt, pa čeprav smo še vedno zadnje na lestvici. Teh točk nismo niti v sanjah pričakovali. Še najprej bomo igrali tako zavzeto, morda še kje presenetimo.«
Velenjska dekleta so teden dni pred tem po zelo dobri igri na derbiju ekip z druge polovice oziroma z dna lestvice osvojile pomembni točki v Mariboru (28 : 23). Verjele so, da bodo to zmago potrdile proti novinkam v ligi, ki na vseh prejšnjih dvanajstih tekmah niso osvojile niti ene točke. Toda gostje so proti preveč sproščenim domačim rokometašicam, ki so najbrž že vnaprej vpisale novi točki, zaigrale zelo požrtvovalno in se na koncu nadvse veselile neodločenega rezultata. Če upoštevamo še končnih 20 : 20, je bil rezultat kar petnajstkrat izenačen, ob polčasu pa so imele Posavke celo gol prednosti. Vodile so z 11 : 10. V zadnjih enajstih minutah so imela domača dekleta sicer kar dvakrat prednost treh golov (17 : 14, 18 : 15), kar pa ni bilo dovolj za drugo zaporedno zmago. Pri domačih sta bili najboljši strelki Ines Amon z osmimi in Špela Okleščen s šestimi goli, pri gostjah pa so bile najbolj učinkovite Urška Gramc s šestimi ter Anamarija Hotko in Maruša Medved s po štirimi za-
detki. Za takšen razplet sta bili zaslužni tudi vratarki, domača Edita Amon in gostujoča Klara Pavlič.
Domača trenerka Snežana Ro-dic pa je bila po takšnem razpletu skupaj s svojimi igralkami seveda precej razočarana: »Prepri-
kleta gostile igralke Krima, ki so po pretresih v klubu visoko zmagale, kar s štirinajstimi goli razlike (33 : 19). Na klopi aktualnih prvakinj je bil Uroš Bregar, ki je trenutno tudi selektor najboljše slovenske ženske izbrane vrste. Med tednom je namreč
	\ ™ j
P	
čane smo bile, da si bomo po dobri predstavi v prejšnjem krogu v Mariboru priigrale novi točki tudi proti trenutno najslabši ekipi v ligi. Žal se to ni zgodilo. Naš pristop k igri še zdaleč ni bil takšen kot na prej omenjeni tekmi. Gostje pa igrajo s tekme v tekmo bolje. Zadnji dve so izgubile z minimalno razliko, zato sem pričakovala, da bodo tudi proti nam zaigrale zelo motivirano, obenem pa tudi brez pritiska, po receptu 'nimamo česa izgubiti'. A kljub temu sem verjela v zmago in potrditev točk iz Maribora.«
Osrednja tekma kroga je bila v Ajdovščini, kjer so domača de-
Atletika
Nina ni bila zadovoljna
Ljubljana, 6. februarja - Nina Djordjevič (Velenje) je zmagala na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani v skoku v daljino s 6,25 metra, "Imela sem kar štiri prestope, ker sem imela težave z ritmom v teku. Nikakor mi ni uspelo sestaviti dobrega zaleta in s tem povezano tudi dobrega skoka. Naslednjo priložnost bom imela v petek v Linzu, kjer bo tudi konkurenca močnejša," je povedala Djordjevičeva. Peter Hribaršek (Velenje, 8,40) je bil drugi na 60 m ovire.	a
zamenjal prejšnjo trenerko Marto Bon. V klubu so dejali, da so se odločili za zamenjavo zaradi različnih pogledov na usmeritve kluba. Najbrž pa je bila kaplja čez rob, ki je pripeljala, da je morala Bonova še tretjič zapustiti Krimovo trenersko klop, ker so že drugič v tem prvenstvu z Zasavkami igrale neodločeno. S tem so si precej zmanjšale možnosti, da še 21. postanejo državne prvakinje.
S tekmo več so Krimovke trenutno zamenjale Zagorjanke na prvem mestu. Velenjčanke so z devetimi točkami devete.
a S. Vovk
Skoki
Na Ljubnem tekmi za ženske
Ljubno - V soboto, 13., in v nedeljo, 14. februarja, bo Smučarsko skakalni klub BTC Ljubno organiziral 5. tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Ljubenci so držali obljubo in poskrbeli, da bodo 'vražje Slovenke' dobile za valentinovo novo skakalnico. Ta bo rekonstruirana in posodobljena po načrtih Janeza Goriška, usklajena s pravili FIS-e, naslednje leto pa naj bi bila prekrita z umetno maso, v načrtih pa je tudi izgradnja tirne vzpenjače. a
Kegljanje
Drama
Šoštanjčanom
Kegljači Šoštanja so pravi mojstri za dramatične zaključke na tekmah. Tudi to pot so trepetali do zadnjega lučaja. Takšne drame ne bi zrežiral niti znani režiser srhljivk Alfred Hitchcock. Šoštanjčani so na domačih stezah gostili drugouvrščeni Ceršak. Gostje, ki so veljali za favorite, so začeli zelo resno, domačim pa niso dovolili, da razvijejo svoj sistem igre.
Kljub temu so si tekmovalci razdelili točki. Domačini so pri rezultatu 1 : 1 zaostajali za 11 kegljev. Drugi domači par je srečanje začel zelo nervozno, kar se je poznalo na rezultatih obeh tekmecev. Svoje točke sta gostom podarila v zadnjih lučajih igre. Tako je ekipa Ceršaka po-vedla s 3 : 1, prednost pa povečali na 37 kegljev. O zmagovalcu je tako odločala igra tretjega para. Veliko bolje so začeli domačini, ki so že v prvem setu nadomestili zaostanek kegljev in tako povedli za 18 kegljev. Šoštanjčana sta imela igro pod nazorom tudi drugi in tretji set, nato
pa je sledila drama v četrtem setu. Gostje so nekoliko znižali razliko, in ko je že kazalo, da bodo domači ponovno izgubili srečanje, sta gosta napravila napako, ki sta jo domača tekmovalca znala izkoristiti in srečanje pripeljati do nove domače zmage. Kljub zmagi Šoštanjčani ostajajo na zadnjem mestu, saj so tudi konkurenti zmagali na svojih srečanjih. V naslednjem krogu Šoštanjčani gostujejo v Radljah ob Dravi pri ekipi Pergola hiše. Jim je pa pomembna zmaga gotovo dvignila samozavest, zato bodo verjetno odslej težje premagljivi.	a
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
ŠPORT
17
Namizni tenis na vseh osnovnih šolah
V klubu je trenutno 100 igralcev in igralk, starih od 7 do 20 let - Mladi tekmovalci dosegajo dobre rezultate - Želijo se vrniti v prvo slovensko ligo
Tina Felicijan
Že pred drugo svetovno vojno so v Šaleški dolini igrali namizni tenis, v Velenju pa ta šport živi od petdesetih let. Namiznoteni-ški klub Tempo Velenje je aktiven od leta 1975, v njem pa se je kalil tudi Miha Kljajič, ki se z namiznim tenisom ukvarja že 19 let. V mlajših selekcijah (kadetska in mladinska tekmovanja) je na državnih tekmovanjih dosegal odlične rezultate - 2. mesto na slovenski mladinski jakostni lestvici, trikrat 3. mesto na državnem prvenstvu posameznikov in v dvojicah - in si tako izboril nastope v mladinski in kadetski reprezentanci Slovenije, z
njo pa nastopil na mnogih mednarodnih tekmovanjih. »Od leta 2000 sem bil standardni član prve ekipe Tempa, ki je igrala v 1. slovenski namiznoteniški ligi, v kateri smo dosegli najboljši rezultat 4. mesto. Do letošnje sezone sem bil aktivni igralec,« pripoveduje 27-letnik, ki je sedaj skupaj z Damjanom Voduškom, ki je bil prav tako član velenjskega kluba, prevzel vodenje mlajših selekcij v klubu in ekipo, ki nastopa v 3. slovenski namiznoteniški ligi. Za selitev v 3. ligo so se v klubu odločili pred nekaj leti, da bi ponudili priložnost mlajšim igralcem in ustvarili možnost za dodatno kaljenje na višji ravni.
V prvi skupini članov kluba so najboljši tekmovalci, ki sodelujejo na tekmovanjih in trenirajo vsak dan. Sledi skupina začetnikov, ki trenirajo že dlje časa, a tekmujejo občasno. Tretja skupina pa so učenke in učenci Šole namiznega tenisa.
Treningi potekajo od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. Tekmovalna skupina trenira vsak dan po dve uri in še enkrat tedensko uro in pol zjutraj, tekme pa so običajno ob vikendih. »Vsi, ki se želite preizkusiti v najhitrejšem športu z loparjem, v zelo dinamičnem in atraktivnem športu, me lahko pokličete na 051 361 944,« vabi Miha Kljajič.
Namizni tenis širijo med otroke
V prejšnjih letih, ko je v Velenju potekalo največje tekmovanje na svetu v namiznem tenisu - tradicionalni mednarodni PRO TUOR TURNIR, je bilo šport lažje približati ljudem. »Ob tem enotedenskem prazniku je prišlo v Rdečo dvorano veliko otrok, ki so se lahko ob igrah največjih moj-
ga tenisa, ki bo vključevala tečaje po vseh velenjskih ter okoliških osnovnih šolah med učenci in učenkami od 2. do 5. razreda. Še bolj intenzivno bodo delali naslednjo sezono, »ko želimo v program Šola namiznega tenisa vključiti otroke z motnjami v razvoju in omogočiti igranje namiznega tenisa tistim otrokom, ki prihajajo iz finančno šibkejših družin,« napoveduje.
Patrik Videc in Jan Jevšnik
strov navdušili in se začeli sami ukvarjati z namiznim tenisom,« se spominja Kljajič. Zdaj pa namizni tenis širijo po spletu ter to letošnjo sezono s Šolo namizne-
dvojicah. »Predvsem trije kadeti so, Patrik Videc, Jan Jevšnik in Oskar Rosc, ki so že osvojili medalje na največjih tekmovanjih. Jan in Oskar sta v svoji starostni kategoriji med najboljšimi igralci v Sloveniji in v ožjem krogu za reprezentanco Slovenije. Poleg tega vsi trije zelo uspešno igrajo v 3. SNTL, v kateri trenutno zasedajo odlično 3. mesto,« jih je pohvalil.
Patriku Vidcu je namizni tenis všeč, »ker je zelo dinamičen šport, ker moraš uporabljati taktiko, in tudi zato, ker ga zelo rad spremljam,« pravi. Navdušil se je kar sam, ko je namizni tenis videl na televiziji in se odločil, da bo tudi sam postal igralec. Zdaj si 14-letnik želi, da bi po-I stal odličen namiznoteniški igralec na
državni in tudi evropski ravni in bi osvojil medaljo na ekipnem državnem prvenstvu. Najbolj je ponosen na 3. mesto
\
Trdo delo se obrestuje
Mladi igralci dosegajo zelo dobre rezultate na mladinskih in kadetskih državnih tekmovanjih v posamični konkurenci in
v 3. slovenski namiznoteniški ligi, na treningih pa so mu najbolj všeč najrazličnejše vaje in spoznavanje različnih taktik in kombinacij. Leto mlajši Jan Je-
všnik pa ima na treningih najraje, ko mu trener meče interval in ga uči nove taktike. Namizni tenis je po njegovem zelo specifičen šport in mu je prav zato všeč. Pa tudi zaradi hitre igre, zaradi katere »moraš ves čas biti zbran.« Zanjo se je navdušil, ko je videl predstavitev na osnovni šoli in mu je postala zanimiva, »moj največji cilj pa je, da bi igral v slovenski članski reprezentanci in v 1. slovenski ligi,« pravi mladi športnik, ki je najbolj ponosen na svoj lanski dosežek, ko je zmagal na turnirju top 16 kadetov in šel z reprezentanco na mini evropsko prvenstvo v Francijo.
Želijo v prvo ligo
V klubu želijo predvsem delati z mlajšimi selekcijami in razširiti šolo namiznega tenisa po velenjskih osnovnih šolah, da bi v njej imeli čim več otrok. »Glede rezultatov si je klub za letošnjo sezono zadal, da bi v mlajših selekcijah igralci dosegli vsaj eno medaljo v posamični konkurenci, v dvojicah ali ekipnem tekmovanju,« še razkriva Miha Kljajič. Dolgoročni cilj kluba pa je zagotovo povratek v 1. SNTL z doma vzgojenimi igralci in medalja na članskem državnem prvenstvu.
■
Poleg športa tudi preverjanje strelskih veščin
22. državno prvenstvo slovenskih častnikov ter 13. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju Golte 2016
Golte - Pod pokroviteljstvom generalštaba Slovenske vojske (SV) ter v organizaciji Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje ob sodelovanju SV ter družbe Golte, d. o. o., je v soboto, 6. februarja, na smučišču Blatnik ter v Moravi na Gol-teh potekalo državno prvenstvo v smučanju (veleslalom) ter stre-
ljanju na tarče. Tradicionalnega zimskošportnega tekmovanja za častnike in podčastnike SV, veterane vojne za Slovenijo, člane policijskih veteranskih združenj Sever se je udeležilo 27 ekip iz vse Slovenije oz. 84 tekmovalk in tekmovalcev ter veliko spremljevalcev, predstavnikov SV v tehnični in logistični podpori in
Leon Ločičnik, nadzornik smučišča, reševalec (Podgora, Šmartno ob Paki)
V tem lepen vremenu na Golteh, ko je bila na pustno soboto množična udeležba rednih smučarjev, gostov hotela ter tekmovalcev s področja obrambe in zaščite, se je zgodila zunaj tekmovalnega poligona ena smučarska poškodba. Da jih ni bilo več, lahko ocenim za dobro okoliščino, saj so bila smučišča v odličnem stanju, tekme so bile pod popolnim nadzorom, zdi pa se tudi, da smučarji vse bolj upoštevajo pravila varnega smučanja. Kljub temu je v letošnji sezoni nastalo že več deset poškodb, od tega deset resnejših.
Zdenko Berložnik, tekmovalec na smučeh in strelišču (Velenje)
Smučanje mi pomeni pomemben del rekreacije, na Golteh sem pogostokrat rekreativni smučar, tudi letošnjo sezono. Golte veljajo za zelo urejeno smučišče, glede na razmere drugje po Sloveniji so tu zares zelo dobre. Kot član združenja slovenskih častnikov ter veteran vojne za Slovenijo sem skupaj s kolegi zastopal velenjsko ekipo, ki ima kot organizator in uspešen tekmujoči tim že dolgo tradicijo.
Alenka Ermenc, brigadirka SV
Kot predstavnica pokrovitelja prireditve Generalštaba Slovenske vojske, kot nekdanja domačinka iz Mozirja ter
odgovorna za organizacijo in logistiko nekaterih pomembnih funkcij sem navdušeno spremljala potek tekmovanja naših častnikov in drugih. Ne gre le za to, da smo dobro usposobljeni, pomembno je, da kar najbolje sodelujemo, se povezujemo in tako tudi na tako, športno, dokazujemo, da smo v pomembnih trenutkih sposobni narediti dejanja, ki jih od nas čas zahteva.
Drago Kolar, soorganizator in moderator na tekmovanju (Šentilj)
Že vrsto let sodelujem na tej prireditvi, ki jo skupaj s Slovensko vojsko, Zvezo združenj slovenskih častnikov, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo ter Zvezo policijskih veteranskih društev Sever organiziramo Velenjčani. Ker je bila celotna organizacija na visoki ravni, smučišča dobro pripravljena, je v lepem sončnem vremenu potekalo vse, kot mora. Dva naša člana, Matjaž Klemeničič (smučarska tekma) in Bojan Bauman (strelski poligon), sta s sodelavci opravila izjemno delo.
Andreja Katic, ministrica za obrambo RS (Velenje)
Hvala organizatorjem za tako lep, izjemen športni dogodek. Takšni trenutki in dejanja nas povezujejo, da lahko izvajamo osnovno nalogo varovanja državljanov, zaščite in varnosti. Šport je pomemben tudi zato, ker nas povezuje in ohranja v kondiciji in organiziranosti, da lahko opravimo naloge za državljane, kot se od nas pričakuje. Vse čestitke tekmovalcem.
Medalje, pokali in veselje ob druženju z ministrico za obrambo Andrejo Katič na Golteh
številni visoki gostje, med njimi ministrica za obrambo Andreja Katič. Po zaključku tekmovalnega dela so ob krajši slovesnosti pred hotelom Golte, ob slovenski himni in nagovorih gostov podelili medalje in pokale za dosežke. Ob tem so ministrica za obrambo Andreja Katič, brigadirka Alenka Ermenc,
generalmajor dr. Alojz Štajner, Zdenko Trpin ter nekateri drugi nagovorili prisotne in izrazili priznanje organizatorjem in tekmovalcem. Katičeva je ob tem med drugim dejala: »Tekmovanje je pomemben del našega druženja, ki ga potrebujemo zaradi naših osebnih interesov a tudi zato, ker šport in usposabljanje nista samoumevni dejstvi v okvi-
ru razvoja in utrjevanja obrambe in zaščite državljanov ... Varnostna situacija v Sloveniji in širše ni več takšna kot nekoč. Zato je pomembno, da sistemi med seboj sodelujejo ... V smislu zbliževanja in povezanosti smo se tu na Golteh dobro odrezali. V teh lepih krajih se spominjamo na dogodke, ki so nas zaznamovali v težkih trenutkih; tu mimo se je
prebijala Štirinajsta divizija, tod je pisal pesmi Kajuh, ti kraji so povezani z osamosvojitveno vojno in ne nazadnje, tu je pristal helikopter, ki nosi sedaj oznako Velenja. Hvala vsem za odlično organizacijo in izvedbo prireditve,« je še poudarila v prepričanju, da bomo ostali povezani tudi v prihodnje.
■ Jože Miklavc
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroBEL! kronika
«»^AS
11. februarja 2016
Za gasilci bolj mirno leto
Manj intervencij, veliko pa izobraževanj
Velenje, 6. februar
- Poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar je
v lanskem letu naštel 250 intervencij, kar je skoraj za 20 odstotkov manj kot leto poprej. Za približno tretjino manj je bilo požarov (60) in prav tako tehničnih intervencij -posredovali so pri nekaj več kot 60 prometnih nesrečah. Ostalih intervencij (reševanja iz dvigal, odpiranja vrat, »rešili smo tudi kako muco z drevesa«) pa je bilo približno enako kot prejšnja leta. »Lansko leto smo na srečo končali brez večjih naravnih nesreč in lahko si želimo, da bi tudi letos bilo tako,« upa poveljnik Brcar.
Leto je, kar se tiče naravnih nezgod in požarne ogroženosti, resda bilo dokaj mirno, so pa bili
gasilci aktivni na izobraževanju, usposabljanju ter fizičnih pripravah. Tako državnih kot internih izobraževanj se je udeležilo več kot 70 članov. »Z gotovostjo trdim, da smo lahko ponosni na našo usposobljenost in pripravljenost,« je na občnem zboru dejal članom predsednik Karli Privšek.
bolj opremljeni. Naša stara vozila pa niso tako dotrajana in so polno opremljena ter zato primerna za manjša društva.« Letos večjih nabav ne načrtujejo. »Moramo pa obnavljati osebno zaščitno opremo, saj imamo več kot 60 operativnih gasilcev in specialno opremo, ki jo uporabljamo za tehnična reševanja in pri delu z nevarnimi snovmi,« je povedal Brcar in dodal, da so pomembna redna obnovitvena izobraže-
>
Letos se bodo začele priprave na organizacijo proslave ob 120-letnici društva, leto kasneje pa bodo volitve za novo vodstvo, saj se bo Karli Privšek po dveh mandatih poslovil z mesta predsednika.
V lanskem letu so se še posebej razveselili nove pridobitve - vozila GVC 16/25, vrednega več kot 400 tisoč evrov, ki ga je kupila Mestna občina Velenje. Predsednika ob tem še posebej veseli, da so svoje staro vozilo predali PGD Škale, kar se prej v dolini še ni zgodilo. »Dobro je, da smo kot osrednje društvo
vanja o ravnanju z opremo, »da smo vedno v stiku z napredkom tehnike.«
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja in odlikovanja - kar nekaj za dolgotrajno delo v gasilski organizaciji (za 60 in 70 let), pa tudi plakete veterana. Še posebej ponosni so na ženske. »Kot pri vsaki hiši tudi pri
nas tri stebre držijo ženske, enega pa moški,« je v smehu dejal Privšek. Starejši člani predvsem pomagajo pri organizaciji dela v društvu, imajo pa tudi okrog 50 mladih, »... ki so zelo aktivni. Z delom naših mentorjev in refe-
Velika želja gasilcev je, da bi dodelali in dogradili gasilski dom. »Trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje in upam, da ga bomo letos dobili, nato pa začeli nabirati finančna sredstva za adaptacijo in izgradnjo prostorov ter začeli delati,« pravi predsednik Karli Privšek.
rentov smo zelo zadovoljni,« pa pravi poveljnik. Nekaj jih je lani tudi napredovalo v višje čine. Tako se nam v Velenju ni treba bati. »Bomo poskrbeli, da bo varnost občanov na čim višji ravni,« je zagotovil Bojan Brcar.
a Tina Felicijan
Iz kleti ukradli kolo
Nazarje, 1 februarja - Neznanec je vlomil v klet stanovanjskega bloka. Ukradel je kolo znamke Wilier MTB Bike, modro zelene barve. Kolo je po oceni lastnika vredno okoli 700 evrov.
Počilo, ker je izsilil prednost
Velenje, 2. februarja - V torek ob 18.20 so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na križišču Kidričeve, Kopališke in Šaleške ceste. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost drugemu vozniku, zato sta trčila. V obeh avtomobilih sta voznika, v drugem avtu pa še sopotnik, utrpela lažje telesne poškodbe. Povzročitelju nesreče so policisti napisali tudi plačilni nalog zaradi izsiljevanja prednosti.
Trčila je v bika
Lokovica, 5. februarja - V petek okoli 17. ure se je na cesti Loko-vica-Velenje zgodila nenavadna prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila je trčila v bika, ki je pritekel na cesto. Lastnik je bil na kraju dogodka kmalu za bi-
Prednost izsilil pred blokom
Šoštanj, 3. februarja - V sredo ob 12.45 je pločevina »trpela« pred stanovanjskim blokom na Kajuhovi cesti 7. Voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, je izsiljeval prednost. V nesreči se je ena oseba lažje poškodovala na predelu glave. Povzročitelju nesreče so policisti takoj napisali globo.
Pojedel dva pustna krofa
Velenje, 4. februarja - Policisti se morajo, če jih pokličejo, ukvarjati tudi s tako banalnimi kaznivimi dejanji, kot je bilo tisto, ki se je zgodilo v četrtek v trgovini Lidl. Varnostnik je namreč tam zalotil občana, ki je med nakupovanjem v trgovini pojedel dva pustna krofa. Nastali dolg je bil sicer zanemarljiv, policisti pa so sladkosnedcu pojasnili, da mora drugič vse, kar ima v vo-
V Šoštanju ne ugrabljajo otrok
Velenjski policisti so na območju Šoštanja zaznali govorice med otroki, da naj bi neznani moški v bližini šoštanjske osnovne šole ugrabljal otroke. Policisti so govorice takoj preverili med občani in ugotovili, da gre za dezinformacijo. Ugotovili pa so tudi, da sta krajana Šoštanja po mestu snemala s skrito kamero, posnetke pa objavljala na družbenih omrežjih. Očitno je iz videnih posnetkov otroška domišljija pričarala med otroki zgodbe, ki pa k sreči niso bile resnične.
Kljub temu policisti staršem svetujejo, da se o teh govoricah pogovorijo z otroki, ugotovitve pa posredujejo tudi policistom. Hkrati policisti opozarjajo vse, ki želijo s snemanjem skritih kamer in video smešnic poskrbeti za svojo promocijo, da v takšnih primerih upoštevajo določila Zakona o javnem redu in miru in državnega Kazenskega zakonika.
kom, saj je vmes že ugotovil, da mu je bik zbežal. V trku je na avtu nastala manjša škoda, da se je bik varno vrnil v domači hlev, pa je poskrbel njegov lastnik.
Izginilo gorsko kolo
Velenje, 3. februarja - V sredo ob 14. uri je na Policijsko postajo Velenje prišel občan Gorice, ki so mu ukradli gorsko kolo Genesis Razor, bele barve, vredno
okoli 500 evrov. Policija še išče nepridiprava, ki ga je odpeljal.
Zasegli so mu orožje
Velenje, 5. februarja - V petek zjutraj so policisti po tem, ko so že nekaj časa zbirali obvestila o njihovem starem znancu, pri njem opravili hišno preiskavo. V njegovem stanovanju na Kidričevi so našli
Iz POLICIJSKE beležke
zičku, najprej plačati, šele potem lahko to tudi poje. Pa naj bo še tako lačen.
Izzival ga je k pretepu
Velenje, 5. februarja - V noči iz petka na soboto, malo po polnoči, je na velenjsko policijsko postajo prišel voznik taksija. Policistom je povedal, da ga je na Ljubljanski cesti k pretepu izzival njemu znani občan. Pri tem ga je hotel izvleči iz avta, vendar se mu je voznik taksija uprl in odpeljal na policijsko postajo. Vse je videla tudi priča, ki je bila v Tafiju. Izzivalca pretepa so policisti hitro našli. Napisali so mu plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru.
Plačali bosta obe
Velenje, 6. februarja - V soboto zvečer so v spor dveh žensk, ki sta se žalili preko telefona zaradi partnerskih težav, posegli policisti. Ko so se pogovorili z obema, so presodi-
li, da sta za prepir krivi obe. Zato sta dobili vsaka svojo položnico z globo.
Tri nekdanje preteple novo
Velenje, 7. februarja - V nedeljo popoldne so policisti obravnavali družinski spor na Šaleški cesti 2 d. Moški je policistom povedal, da so k njemu na dom prišle bivša žena, snaha in tašča, ki naj bi preteple njegovo novo partnerko. Policisti so po razgovoru z vsemi vpletenimi ugotovili, da to, kar jim je povedal moški, drži. Vse tri nasilne ženske se bodo morale na sodišču zagovarjati za kaznivo dejanje nasilništva.
Vozil, pa ne bi smel
Šoštanj, 8. februarja - V noči iz nedelje na ponedeljek, ob 1. uri zjutraj, je policijska patrulja pri TEŠ-u ustavila voznika osebnega avtomobila, ki se je vozil naokoli brez ve-
plinsko pištolo z 8 mm nabojnikom, dva naboja in starejši neuporaben samokres. Njihovi sumi so se potrdili, orožje pa so zasegli.
Vlomilci na nočnem pohodu
Velenje, 6. februarja - V soboto ponoči so bili vlomilci na pohodu v vikend naselju Kin-ta-Kunte ob Velenjskem jezeru. Vlomili so v kar sedem vikendov. Policisti so si ogledali vse in našli kar nekaj uporabnih sledi za nepridipravi. Ti z roparskega pohoda niso odšli praznik rok, saj so iz vikendov odnesli za 1500 evrov različnih predmetov, tudi orodja. Vlomilce policija še išče.
Gorelo, ker se je pregrel dimnik
Šmartno ob Paki, 8. februarja
- Na slovenski kulturni praznik je popoldne zagorela stanovanjska hiša. Za požar je bil, kot so kasneje ugotovili policisti, kriv pregret dimnik peči na trda goriva. Zgorela je celotna streha objekta, ostali del hiše pa je rešila hitra intervencija gasilcev. Škode je za okoli 15 tisoč evrov.
Ijavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so ocenili, da ni čisto trezen, a je preizkus z alkotestom odklonil. Kot vedno v takih primerih so mu zato zasegli avto, svoje početje pa bo moral veseljak razložiti še na sodišču.
Nadlegoval partnerko
Velenje, 9. februarja - Velenjski policisti so od torka, 2. februarja, do torka 9. februarja, opravili 10 intervencij na javnem kraju in 2 intervenciji v zasebnem prostoru zaradi kršenja javnega reda in miru. V sredo ob 20. uri so jih na pomoč poklicali v lokal Sweety bar na Kardeljevem trgu, kjer je moški kršil določila prepovedi o približevanju partnerki. Ko so policisti prišli v lokal, se je celo prepiral z njo in ji iz rok skušal iztrgati telefon. Policisti so o njegovem nečednem početju obvestili preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča Celje, "podarili" pa so mu tudi položnico z denarno kaznijo.
varnostno ogledalo
Varnost na smučiščih
Letošnja zima ni darežljiva s snegom. Ne v dolinah in ne v višje ležečih predelih naše dežele. Celo v visokogorju ga ni j toliko, kot ga je bilo v preteklih letih. Za ljubitelje belih strmin, še bolj pa za upravljalce smučišč in zaposlene v smučarskih turističnih središčih je to zagotovo hendikep v odnosu do drugih turističnih ponudnikov, ki izkoristijo od narave dano priložnost, da močno konkurirajo s svojo ponudbo. Zima je čas za smučanje in če ga v zimskih mesecih primanjkuje, je samo vprašanje, kako slaba bo bilanca spomladi. Premila zima je z dežjem in previsokimi temperaturami preprečila izvedbo drugega tekmovalnega dneva mariborske Zlate lisice in tudi aktualne vremenske napovedi ne napovedujejo nižjih temperatur in obilnejših snežnih padavin.
Obeti za prihodnost niso nič rožnati, saj so posledice podnebnih sprememb že v današnjem času opazne in občutne. VAv-striji so že pred več kot desetletjem opozarjali, da vlaganja v smučišča in smučarsko infrastrukturo pod 1.500 metrov nadmorske višine v prihodnosti ne bodo rentabilna. In če pogledamo smučarska središča na sončni strani Alp, lahko ugotovimo, da jih velika večina leži ravno na tej meji ali celo pod njo. Toda navkljub temu smučanje ostaja nacionalni šport, za katerega se bori tudi država in pristojne institucije. Tudi letos namreč poteka skupni projekt »Šolar na smuči«, s katerim Smučarska zveze Slovenije, Zavod za šport Planica, Policija in številna slovenska smučarska središča želijo omogočiti četrtošolcem in petošolcem osnovnih šol, da se naučijo osnov smučanja. Tako kot primanjkuje snega na smučarskih terenih, v marsikateri družini primanjkuje tudi finančnih sredstev za nabavo smučarske opreme ter smučanje. Projekt je nastal z namenom, da bi poleg popularizacije smučanja omogočil tudi prve smučarske korake in zavoje tudi tistim otrokom, ki si to težje privoščijo. Zato ne preseneča, da je sistematično voden smučarski dan ali celotedensko smučanje otrok naletel na zelo pozitiven odziv osnovnih šol, kar se bo zagotovo poznalo tudi v času zimskih počitnic.
V času šolskih počitnic bo tako na slovenskih smučiščih povečano število smučarjev, s čimer se bo povečalo tudi tveganje za smučarske nesreče. V zadnji smučarski sezoni se je zgodilo kar 90 smučarskih nesreč, kar je največ v zadnjih petih smučarskih sezonah. Pri tem je en smučar izgubil življenje, 47 je bilo hudo telesno poškodovanih, 38 pa je bilo lahko telesno poškodovanih in le 4 so jo odnesli brez telesnih poškodb. Za varnost na smučiščih skrbijo nadzorniki smučišč, ki samostojno ali v sodelovanju s policisti izvajajo nadzor nad upoštevanjem reda na smučišču. V prvi vrsti je pomembno upoštevanje obvestil-nih in opozorilnih znakov ter znakov za prepoved in znakov za obveznost, ki so stalne ali začasne narave. Ob tem je potrebno poznati tudi mednarodna FIS pravila, ki jih je poleg poznavanja potrebno tudi upoštevati pri vožnji oziroma zadrževanju na smučišču. Tako kot na cesti je upoštevanje pravil na smučišču ključnega pomena za varnost smučarjev in tistih, ki skrbijo za nemoteno obratovanje naprav in oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču.
Poleg navedenega je ključnega pomena tudi zavedanje lastnih smučarskih sposobnosti ter s tem tudi izbira težavnosti smučarskih prog in način smučanja, s katerim ne ogrožamo sebe in ostalih smučarjev. Tudi na smučišču smo dodatno pozorni na najšibkejše, med katerimi so v prvi vrsti otroci pa tudi odrasli s slabšim smučarskim znanjem in sposobnostmi. Vsakršno smučanje zunaj roba smučišča, ki razmejuje smučišče od t. i. neorganiziranega smučarskega prostora, povečuje tveganje in zahteva dodatno znanje in veščine, tako da ni primerno ravno za vsakogar. In povsem na koncu ne pozabimo tudi na zaščitno opremo, v kateri je smučarska čelada za mlajše od 14 let obvezna, pa tudi za ostale je zelo priporočljiva, saj preprečuje hujše poškodbe glave. Če bomo poskrbeli za varnost, bo tudi smučanje bolj prijetno.
Plastenke ponekod že prepovedane
Čeprav si v Sloveniji marsikje umišljamo, da uspešno urejamo težave s smetmi, nam drugje kažejo, da se da narediti marsikaj bolje. Avstrijci in Nemci tako še vedno za mleko pogosto uporabljajo steklenice. V Ameriki pa so šli ponekod še korak dlje. Na površinah, ki so v lasti mesta San Francisco, je recimo odslej prepovedana prodaja plastenk. S tem je San Francisco postal prvo ameriško mesto s tako prepovedjo, ki je sicer milejša od podobnih prepovedi prodaje plastenk, ki že veljajo v 14 nacionalnih parkih in na številnih univerzah. Kršitelje bo lahko doletela kazen v višini 1000 dolarjev.	a
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
UTRIP
19
Še več bodo vrtnarili
Inštitut Integra je za program Center Hiša prejel donacijo fundacije C&A, znesek pa bodo porabili za vrtnarjenje na posesti ob hiši
Tina Felicijan
Začetki fundacije tega mednarodnega podjetja iz tekstilne industrije segajo v leto ustanovitve podjetja 1841. Predstavnica odnosov z javnostmi za Slovenija C&A Jasmina Marš je povedala, da sta ustanovitelja že od začetka delež dobička podarila pomoči potrebnim. S tem ko se je podjetje globaliziralo, se je v druge države širila tudi dobrodelnost, zato so ustanovili fundacijo s sedežem v Švici. Zakaj so letos med devetimi slovenskimi organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo z ljudmi z manj priložnostmi, izbrali prav center za brezdomne osebe Hiša iz Velenja? »Smo podjetje, ki rado pomaga. Vsak mesec tudi doniramo oblačila - se poveže-
mo z ustanovami iz naše regije in jih obdarimo. Celotna ekipa zaposlenih v C&A Velenje se je odločila za Inštitut Integra, saj pomagajo brezdomnim ljudem in zdi se nam prav, da denar namenimo tistim, ki nujno potrebujejo pomoč,« pa
radodarno darovali Hiši in tako poskrbeli ne le za stanovalce, ampak tudi za druge brezdomne, s katerimi ima Integra stik. Tokrat so fundaciji predstavili vrtnarjenje - aktivnost, ki jo uporabniki centra opravljajo s posebnim veseljem. Z de-
Donacije so se še posebno razveselili stanovalci v Hiši, ki z veliko zavzetosti in ljubezni skrbijo za vrt, obljubili pa so tudi, da se bodo v
C&A vrnili s košarico pridelkov.
je dar utemeljila vodja poslovalnice podjetja C&A Velenje Sonja Dra-gičevič. Tako je inštitut za program Center Hiša prejel 2000 evrov.
S podjetjem so že sodelovali - kadar so imeli odvečna oblačila, so jih
naijem bodo nakupili vrtna orodja, malo kosilnico, skratka vse, s čimer bodo lažje skrbeli za manjše zemljišče ob hiši. »S tem si ne bodo zgolj delovnoterapevtsko pomagali, ampak postali še bolj integrativni del
skupnosti. O tem, kako smo porabili denar in kakšni so učinki, bomo poročali na dnevih odprtih vrat in drugih dejavnostih, da bi spodbudili k pomoči okolje, ki čuti družbeno odgovornost za te ljudi v skupnosti,« je povedala direktorica inštituta Sonja Bercko, ki si vrtno terapijo želi tudi za druge ranljive skupine - ljudi z motnjami v duševnem razvoju, invalide. Tako bi ljudi integrirali prek delovnih aktivnosti in ne le s pogovori in bolnišnično oskrbo.
Denarna donacija je pomembna za razvoj delovno-okupacijskih dejavnosti v programih za pomoč različnim ljudem v raznih stiskah, medtem ko se programi in strokovno delo financirajo iz javnih sredstev. »Vsi si želimo, da bi ljudje bili vključeni, da bi delali. Saj veste -delo je najboljša terapija. V vseh raziskavah se je pokazalo, da je vrtnarjenje ena najboljših terapij za mentalno, emocionalno zdravje, za kognicijo,« pojasnjuje Berckova in dodaja, da si bodo v inštitutu prizadevali, da bi te dejavnosti znotraj programa Center Hiša nadgradili v socialno podjetje in uporabnike zaposlili. »Saj ni namen, da ljudje obstanejo v nekih programih, ampak se razvijajo, da se zadeve nadgrajuje, da nekoč naših storitev ne bodo več potrebovali,« je poudarila. Zato je vsaka podpora programom pravzaprav korak bliže k samostojnosti njihovih uporabnikov.
HOROSKOP
Hujšanje je tek na dolge proge
Niste zadovoljni s svojo postavo? Se želite spopasti z odvečnimi maščobami in oblikovati popolno postavo?
Za zdravje naj bi skrbeli vse leto, a dobronamerne napotke običajno začnemo upoštevati šele takrat, ko je naše zdravje že ogroženo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno 1,6 milijarde odraslih ljudi prekomerno telesno težo, več kot 400 milijonov pa je debelih. Z enakimi težavami se srečujemo tudi v Sloveniji. S splošno znanim nasvetom - manj jej in
Zgodilo se je...
od 12. 2. do 18. 2.
-	leta 1909 se je 12. februarja v
Bukovici v Vipavski dolini rodil slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je od leta 1915 do leta 1918 živel v Arnačah pri Velenju;
-	12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2;
-	12. februarja 2014 je izšel Naš čas v spremenjeni obliki;
-	13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje;
več telovadi, ni prav nič narobe, saj je edini pravi recept za uspešno hujšanje. Toda žal zgolj vedeti in slišati ne pomaga. Zdrav življenjski slog moramo vzdrževati vse življenje. V ospredju naj bo sprememba pre-hranskega načrta, ki je odlična priložnost za prenovo telesa. Z odločitvijo za zdravo prehrano boste prevzeli vajeti v svoje roke in lažje pazili na	Slovenija to, kaj jeste, sami boste odločali o tem, kako boste porabili svoj čas, in tudi o tem, koliko boste tehtali. Že vrabci na strehi čivkajo, da čezmerna telesna teža in debelost pomenita številne nevarnosti za zdravje, nevarnost pa se povečuje hkrati z indeksom telesne mase, ki si ga lahko izračunate sami (telesna masa v kilogramih, delje-
-	13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Ar-je vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka. Med posamezniki je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju;
-	od 15. februarja 1990 dalje je bilo Velenje nekaj časa brez profesionalnega župana, saj je odtlej župan Drago Šulek poleg županovanja opravljal tudi delovne obveznosti direktorja novo nastalega podjetja Gorenje
- Delta;
-	16. februarja 1993 je Ivan Atel-šek postal predsednik upravnega odbora Gorenja, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje pa je postal Jože Stanič, ki je kot predsednik uprave Gorenja vrsto let vodil to velenjsko podjetje;
na s kvadratom telesne višine v metrih). Če je ta višji od 30, ste ogroženi za srčno-žilna obolenja. Ljudje se odločamo za hujšanje zgolj zato, da bi bolje izgledali in se bolje počutili. V resnici pa so razlogi, zakaj bi se odločili za hujšanje, precej bolj pomembni kot samo videz. Obstajajo številni načini, kako izgubiti odvečne kilograme. Vprašanje pa je, kako shujšati in pridobljeno težo tudi ohraniti. Veliko diet prisega na izločanje- strogo omejevanje vnosa hrane iz ene prehranske skupine in omejitev kalorij. Toda ali je mukotrpno vzdrževanje vredno truda, če se nato povrnete k starim prehran-skim navadam in spet začnete pridobivati težo? Že s tem, da izgubite samo pet ali deset odstotkov telesne
teže, zmanjšate tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in visokega krvnega tlaka. Osnovo za dobro počutje in zdravje pa si ustvarjamo tudi z zadostnim gibanjem, zato se nikar ne polenite. Poskrbite za pravo mero gibanja in uživajte v telesni dejavnosti. Vadite redno, najbolje vsak dan po pol ure, po možnosti na prostem. Da bi dosegli cilj, je treba imeti smiselna pričakovanja in ohranjati zmeren tempo. Držite ga z nami - Zdravstvenovzgojni center Velenje - in spremenite svoj življenjski slog. Delavnica Zdravo hujšanje se bo pričela v sredo, 17. 2. 2016, v Zdravstvenem domu Velenje.
Kontaktna oseba: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, in Urška Bandalo, spec. klin. diet., telefon: 03 / 89 95 647 ali 628.
■ Zdravstveno vzgojni center Velenje, Karmen Petek
Srečko Meh (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visokoroduktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita;
-	17. februarja 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik evrop-
skega slovesa dr. Josip Krajnc;
-	velenjski foto klub se je po petih letih dela februarja leta 1984, preimenoval v Foto klub Zrno;
-	stanovalcem pogorele šoštanj-ske graščine so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj;
-	18. svečana 1993 so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh;
-	18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Nekaj težkih dni je za vami. Ko se vam bo že zdelo, da je končno vse lepo in prav, se bo spet zalomilo. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti In zmožnostih. Tovarna bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na delovnem pa ne boste zadovoljni sami s seboj. Nič vam ne bo šlo od rok, čeprav se boste trudili. Kot da bi imeli blokado, kajne? Pa ne bo vse po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo, zato bo toliko težje. Ne bo prvič in žal tudi ne zadnjič.
Bik od 22.4. do 20.5.
V	teh dneh si boste priznali, da ste se v zadnjih dneh zelo odtujili od partnerja in družine. Če se ne boste vzeli v roke, bo hudo, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v vas. Več časa si želite zase, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse, kar je treba postoriti
doma, sam. Odkrit pogovor tokrat ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spreminjate. Zima, čeprav mila, temu res ni naklonjena, saj je v dvoje marsikdaj lažje prijeten čas doživeti prav v naravi. A lepi so lahko tudi večeri doma, na toplem. Sploh, če se boste potrudili in jih začinili z majhnimi dogodki, ki bodo obema pognali kri po žilah. Zdravje bo dobro.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. To jim boste težko povedali, a ne bo šlo drugače. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vamzna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. Povezana je z denarjem, ki ga tokrat ne potrebujete zase. Radi bi pomagali bližnjemu sorodniku. V ljubezni se boste še naprej iskali, saj še sami ne boste vedeli, kaj bi sploh radi. Sploh, ker se nič kaj radi ne prilagajate. Bo pa zdravje zato veliko boljše, kar vas bo spravljalo v dobro voljo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Teden, ki je pred vami, si boste še dolgo zapomnili. Pester bo, kot že dolgo ne. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kako začrtati prihodnost, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa morda še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami. Da gre vse na boljše, boste spoznali že v dneh do nedelje. Ponedeljek bo poslovno zahteven, a zelo uspešen. Do četrtka ne podpisujte nič brez posveta s strokovnjakom. Lahko bi naredili veliko napako, ki bi močno spremenila vašo prihodnost. Če vas pogosto boli glava, poskrbite, da odkrijete vzrok. Lahko je kriv le stres.
Lev od 23.7. do 23.8.
Malo bo krivo bolj aprilsko kot februarsko vreme, malo pa tudi vaše počutje. A dejstvo je, da bosta s partnerjem veliko časa preživela skupaj. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. Sploh, ker vam misli zadnje čase bega oseba, ki je nekoč že bila velik del vašega življenja, sedaj pa se je vanj vrnila povsem nepričakovano. Igrate se z ognjem, pa se tega niti ne zavedate. Čeprav imate izjemno razumevajočega partnerja, vsega ne bo pripravljen požreti. Sploh, če vas bo ujel na laži. Poslovno se vam obeta mrtev teden. A bolj, ko se bliža konec zime, bolj boste čutili novo življenjsko energijo. Finančno boste dobro stali, kar se zdravja tiče, pa ne boste čisto zadovoljni. Težave ne bodo nove.
Devica od 24.8. do 23.9.
Ko boste v službi na glas povedali, kar mislite, boste izjemno prizanesljivi in previdni. Ker bo to kljub temu enemu od vaših sodelavcev, ki je tudi vaš prijatelj, dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo od zdaj stvari tekle povsem drugače. Veliko manj boste obremenjeni, delo bo bolj pravično razdeljeno. Že v naslednjih dneh boste potrebovali precej energije, da se soočite še s problemi, ki so se nabrali doma. Tisti, ki imate otroke, boste poskušali nanje vplivati tudi s pametnimi nasveti. Pazite, da se pri pogovorih ne boste ponavljali, ker vas nihče ne bo več želel poslušati. Pa čeprav bodo vsi vedeli, da hočete le dobro. Torek bo prinesel lepe novice. Ob njih boste spoznali, da je tudi ljubiti treba znati. Vi pa ste včasih preveč zagledani vase. Čas Valentina bo ravno pravi, da partnerju pokažete, da ljubezen med vama ni le navada.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Če boste želeli ali ne, v teh dneh boste morali krepko odpreti denarnico. Denar nikoli ne gre lahko od vas, pa vendarle veste, da ga imate dovolj, da si lahko privoščite tudi to, kar si trenutno želite. Večja težava bo čas. Tega ne boste imeli dovolj, to pa vas je začelo rahlo utrujati. Dobroveste, da z dobro organizacijo tudi top ne bo težava, zato se je kar lotite. Privoščite si vsaj nekaj, kar vam bo dalo novo energijo za delo in pomirilo tudi vaše načete živce. Zadnji dnevi pred verjetno že načrtovanim zimskim dopustom bodo precej naporni, na kar boste dobro pripravljeni. Partner bo ponosen na vas, saj boste z nekim poslovnim dogovorom dosegli več kot je kdorkoli pričakoval. Da se z zdravjem ne smete igrati pa tako že veste, zato ne bodite trmasti. Če se bodo težave ponavljale, ne odlašajte z obiskom specialista.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ta teden vas bo čisto nepričakovano na cedilu pustil nekdo od tistih, ki ste jim doslej vedno lahko zaupali. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Pred vami je pomemben dogodek za vašo prihodnost. Bodite previdni, da se ne zavrti v napačno smer. Vložite več energije kot po navadi, vse trikrat preverite. Previdnost bo tokrat ne le pomembna, ampak nujna. Čez vikend boste tudi vi praznovali dan zaljubljenih, pa čeprav doslej niste veliko dali na ta praznik. Ker bo zabavno, se zna zgoditi, da bo praznovanje postalo za vas tradicija. Uspehi na delovnem področju vas k sreči doslej niso uspavali. Nove ideje, kaj vse pripraviti v naslednjih mesecih, se bodo rojevale v poznih nočnih urah. Zapisujte si jih, da česa ne pozabite. Kronični bolniki boste imeli nekaj težav, zato živite čim bolj zdravo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Naslednji dnevi za vas ne bodo lahki. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in žal tudi denarja. Ta bo šel zelo težko od vas, a drugače ne bo šlo. Ob tem vas bo skrbelo za zdravje enega od vaših bližnjih. Tega mu ne boste pokazali, zato bo imel občutek, kot da vam je zanj vseeno. To ne bo dobro, zato poskusite ta vtis čim prej popraviti. Tisti, ki načrtujete zimske počitnice v tujini, dobro preverite, če so obljube točne. Da se ne boste potem, ko boste že odpotovali, zapletli v neljube dogodke. Preverite tudi veljavnost svojih uradnih dokumentov. Nakup, ki ste ga načrtovali v zgodnji pomladi, pa raje še malo odložite. Kot kaže, vas čakajo drugi nepričakovani izdatki, vaše denarne rezerve pa vseh želja ne morejo pokriti.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Prvi znaki, da se vaše življenje obrača na bolje, so bili vidni že v minulih dneh. Sedaj pa bo končno prišel čas, ko boste svoje življenje uredili čisto po svoji meri. Zamere, ki ste jih čutili s partnerjeve strani, bodo izpuhtele v zrak. In to dobesedno čez noč. Ob tem boste zelo malo naredili vi, šlo bo bolj zato, da se bo partner začel drugače obnašati, ker se bo bolje počutil. Za njim je nelepo obdobje, za marsikatero njegovo težavo doslej niste vedeli niti vi. Sedaj, ko vam bo vse povedal, vaju bo to še bolj povezalo. Kar se denarja tiče, ga boste imeli veliko več kot večina vaših znancev. Še vedno pa ne toliko, da bi lahko zaspali na minulem delu. Ponudili vam bodo delo, ki vam ne bo dišalo. A niste še tako daleč, da bi lahko delali le tisto, kar vam je res všeč. Zato ga boste sprejeli. In ne bo vam žal, saj bo bolj zanimivo, kot se vam je zdelo od daleč.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V	naslednjih dneh si boste končno znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si želijo drugi. Vam pa bo že to več kot preveč, saj ste zadnje čase postali zasvojeni z delom. Zato vam brezdelje ne bo lahko sedlo. Denar, ki ga imate manj kot bi želeli In kot ga ob svojem načinu življenja potrebujete, seveda ne bo padel
z neba. Končno vam bo nekdo poravnal dolgove, vi pa boste lahko svoje. Priznajte, da boste lažje dihali, ko boste vedeli, da vam nihče več ne diha za vrat. Več optimizma vam ne bi škodilo tudi na poslovnem področju. Čeprav trenutno kaže, da se stvari vrtijo v nepravo smer, ne obupajte. Delajte, kot do vas pričakujejo, zraven pa se začnite ozirati za novimi poslovnimi priložnostmi. Ni res, da jih ni. Ko boste začeli iskati, se vam bodo odpirale druga za drugo. In ena bo boljša od druge.

X
L
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Razpeti boste med željami in možnostmi. Vaše želje bodo žal kratkoročno neuresni-čljive, kar vas bo spravljalo v obup. A ob tem boste spoznali, kdo je na vaši strani in komu resnično lahko zaupate. Tovarn bo v naslednjih mesecih prišlo še kako prav, saj se boste znašli na zelo tankem ledu. Zato zaupajte le tistim, ki so tega vredni, drugim pa nikar ne posvečajte več svoje energije. Nimate je toliko, da bi skrbeli še za druge, trenutno imate dovolj svojih lastnih težav. Da, tudi strah vas bo, kar ne bo čisto nič nenavadno. Dobro bo zato, ker boste prav zaradi strahu veliko bolj previdni kot bi bili sicer. Če potrebujete čas, si ga vzemite. Brez slabe vesti. Tokrat res nič ne boste zamudili. Sploh, ker boste spoznali, da nič v vašem življenju ni zagotovljeno. Še nekaj tednov se boste morali boriti za vsak mali uspeh.
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
11. februarja 2016
Četrtek, 11. februarja
Petek, 12. februarja
Sobota, 13. februarja
Nedelja, 14. februarja
Ponedeljek, 15. februarja
Torek, 16. februarja
Sreda, 17. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Turbulenca: Pasti posvojitve
12.20	Vrtičkarji, 9/12
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tisti, ki je zgradil šolo, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Penelopa, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil: Lado Ambrožič
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost: Boj proti
parazitom
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Kitajska
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Lectarstvo Perger
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Industrija ljubezni
00.35	Ugriznimo znanost
01.00	Profil: Lado Ambrožič
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
TV SLO T
Otroški kanal Lajko, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Edo in Medo, ris. Biba se giba, ris. nan. Maksipes Fik, ris. Simfonorije, ris. Tork, ris.
Zgodbe iz školjke: Ples Točka, glasb. odd. Na lepše
Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro
Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Stockholma Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Presque Isla Penelopa, ris. Avtomobilnost V Ecovem svetu, dok. odd. Policist, am. film To je bila naša vojna, dok. odd. Točka, glasb. odd. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn.
Biatlon, sp, sprint (M), posn. Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.
06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.45 07.55 08.00 08.10 08.50 09.50 10.45 11.15 14.40
16.25
19.50 20.00 20.30 21.25 23.00 23.50 00.35 sledi
02.25 03.30 04.45 Zabavni kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.40	Ugriznimo znanost
12.20	Vrtičkarji, 10/12
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Pust
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Potepuški pes, japonski film
00.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
05.55	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Dinozaver
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj zajec, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Delfini
08.30	Ribič Pepe
08.50	Firbcologi
09.15	Male sive celic, kviz
10.00	Dvojčka, vsak na svojem, dok. film
10.15	Infodrom
10.25	Kdo si pa ti?, 2/10
11.10	TV arhiv
12.00	Mednarodna obzorja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Vodni krog Bleda, dok. odd.
14.55	Afrika: Rt dobrega upanja, 4/5
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 6. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: Poprock
22.00	Fortitude, 5/12
22.55	Poročila, vreme, šport
23.25	Bombna misija, am. film
01.35	Dnevnik Slovencev po svetu
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Infokanal
□ 02.55 Infokanal
TV SLO T
07.00 Laiko, ris.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Florjan, gasilski avto, ris.
07.25	Kaja, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.55	Pikica in Pepermint, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.35	Anubisova hiša, nan.
08.50	Tv prodaja
09.05	Italijanska nevesta, nan.
10.00	Tv prodaja
10.30	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
12.30	Tv prodaja
12.45	Dr. Oz, am. ser.
13.45	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Pozabljena čustva, am. film
22.00	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina: New York, nan.
23.30	Kosti, nan.
00.25	Borgijci, nan.
01.25	24ur zvečer, ponov.
02.00	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn: Nipke, Anette
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mladi za Veleje
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža. Igor in Zlati zvoki
21.15	Regionalne novice 3
21.20	HE Zavašnica - narava in človek
21.50	Dornavski cigani, dokum. film
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Penelopa, ris.
08.05	Vetrnica
08.10	Zgodbe iz školjke: Južna Afrika
08.50	Točka, glas. odd.
09.50	Bleščica, odd. o modi
10.55	Na obisku
11.35	Dobro jutro
14.00	O živalih in ljudeh, svet. odd.
14.40	Na vrtu, ponov.
15.25	Posebna ponudba, svet. odd.
16.10	Dober dan
17.25	Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos iz Presque Isla
18.20	Fina gospa (V.), 4/10
19.05	Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž),
prenos iz Presque Isla
19.55	Nord. smuč., sp, smuč. poleti, kvalif., prenos iz Vikersunda
21.10	TV arhiv
22.05	Bučke, satirično inform. parodija,
ponov.
22.30	Polnočni klub
23.40	Lenin - drama diktatorja, dok. odd.
01.10	Točka, glasb. odd.
01.55	Zabavni kanal
03.05	Športni posnetki
sledi	Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
kvalif., posn.
04.20	Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.
05.10	Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Florjan, gasilski avto, ris.
07.25	Kaja, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.55	Pikica in Pepermint, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.35	Anubisova hiša, nan.
08.50	Tv prodaja
09.05	Italijanska nevesta, nan.
10.00	Tv prodaja
10.30	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
12.30	Tv prodaja
12.45	Dr. Oz, am. ser.
13.45	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Ugrabitev, am. film
22.15	24ur zvečer
22.50	Eurojackpot
22.55	Ženske od vraga, am. film
00.40	Srečen za umret, slovenski film
02.30	24ur zvečer, ponov.
03.05	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža. Igor in Zlati zvoki
11.50	Prodajno TV okno
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Naredimo si pustno masko
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: Ašrami v
Indiji, ponovitev
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV, Okarina Folk
Festival: Pepe Gambetta
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	O 14. diviziji, dokumentarni film
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.40 09.45 10.10 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.45 17.00 17.20 18.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.45 22.10
23.10 00.55 01.20 02.15
Živ žav
Pipi in Melkijad, ris. Penelopa, ris. Zajček Belko, ris. Tork, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Frančkov Fonzek, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Sara in Raček, ris. Poldi, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Muk, ris. Zu, ris.
Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj zajec, ris. nan. Pujsa Pepa, ris. Biba se giba, ris. nan. Nabriti detektivi, 24/26 Prisluhnimo tišini Ozare
Obzorja duha
Ljudje in zemlja
Dnevnik, šport, vreme
Slovenski pozdrav, ponov.
Dekle z rumeno pentljo, am. film
Poročila, šport, vreme
Vikend paket
Zakulisje Poprocka
Muk, ris.
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Broadchurch (I.), 4/6 Intervju: Franjo Bobinac
Poročila, šport, vreme
va nagila pesmi, ni
Tisto pomlad, franc. film
Hava nagila - zgodba o židovski pesmi, nizoz. film
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
06.00 Na lepše v Italiji
06.30 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
09.20 Alp. smuč., sp, VSL (M), posn.
10.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos
iz Crans-Montane 11.50 Slovenija danes 12.25 Smučanje prosteta sloga: smuč.
kros, prenos iz Idreja 13.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž),
prenos z Ljubnega 15.30 Smučarjev dnevnik: Boštjan Kline
15.50 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Vikersunda 17.55 Slovenija danes 19.15 Infodrom 19.30 Kdo si pa ti?, 2/10 20.00 Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.
20.25 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz
Presque Isla 22.00 Zvezdana 22.40 Bleščica, odd. o modi 00.00 Aritmija 00.30 Aritmični koncert 01.25 Polnočni klub 03.00 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.
04.45 Smučarjev dnevnik: Boštjan
Kline, ponov. 05.00 Smučanje prostega sloga: smuč. kros, posn.
06.00	24ur
07.00	Oto čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Lego prijateljice, ris.
09.25	Peter Pan, ris.
09.50	Grozni Gašper, ris.
10.05	Transformerji, ris.
10.30	Lego Star Wars, ris.
10.55	Tv prodaja
11.10	Divji valovi, am. film
12.55	Tv prodaja
13.10	Lepota ni dovolj, am. ser.
14.05	Šivi srca, am. film
16.20	Na žaru - Lado Bizovičar
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Titanik, am. film
23.35	J. Edgar, am. film
02.05	Zvoki noči
02.30	24ur
03.30	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš, Kakšen je pust širokih ust?
09.40	Ustvarjalne iskrice (147), Labirint
10.00	Iz arhiva VTV, Okarina Folk
Festival: Matching ties
10.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.20	Prodajno TV okno
11.35	Videospot dneva
11.40	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Videostrani, obvestila
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Srčki
18.40	Dotiki gora: Kamniški vrh
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2363. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Koncert ans. Biseri,
posnetek 1. dela
21.30	Jutranji pogovori
23.00	Migaj raje z nami
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
TV SLO T
06.20 Duhovni utrip: Potovanje iz
vzhoda na zahod, ponov. 06.40 Glasbena matineja 07.30 Ljubezenske pesmi, ponov. 08.10 Posebna ponudba 09.20 Alp. smuc., sp, SL (M), posnet. 10.25 Alp. smuč., sp, kombin. (Z),
smuk, prenos iz Crans-Montane 11.45 Avtomobilnost 12.25 Smuč. prostega sloga, smuč.
kros, prenos iz Idreja 13.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos z Ljubnega 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Vikersunda, 18.05 Biatlon, sp, štafeta (Z), prenos iz
Presque Isla 19.35 Alp. smuč., sp, kombin. (Z), SL, posn.
20.00 Žrebanje Lota 20.05 Generacija Zemlja, 1/3 20.55 Sherlock (III.), 3/3 22.25 Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016:Poprock 00.15 Vikend paket, ponov. 01.10 Zakulisje Poprocka, ponov. 01.25 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. poleti, posn.
03.10 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), posn.
05.00 Smučanje prostega sloga: smuč. kros, posn.
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Zelvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Trgovinica za živali, ris.
09.00	Lego prijateljice, ris.
09.25	Peter Pan, ris.
09.50	Transformerji, ris.
10.15	Lego Star Wars, ris.
10.40	Tv prodaja
10.55	Velik, am. film
12.55	Tv prodaja
13.10	Lepota ni dovolj, am. ser.
14.05	Velika ang. pekarija, ang. ser.
15.15	Usodno zaupanje, kanad. film
17.00	Tintin in njegove pustolovščine,
am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Na žaru - Borut Pahor
22.35	Bližnji odnosi, am. film
00.35	Nori dnevi v Alabami, am. film
02.45 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2362. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2363. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ministrski stol: mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo
11.50 Glasbena avantura, spomin na glasbeno ustvarjanje Simone Weiss
12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Mednarodna pustna in
karnevalska povorka na Ptuju 2016
15.30 Prodajno TV okno
15.45 Videostrani, obvestila
17.40 Prodajno TV okno
17.55 Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice (146), Šal iz
bombažne majice 18.20 Mladi za Veleje, Pojdi v svet 19.00 Pop corn: Elvis Jackson, Samuel Lukas
20.00 Vabimo k ogledu
20.05 Naj viža, ans. Golte, ans, Klateži
21.20 Jutranji pogovori
22.50 Popotniške razglednice: Via
Alpina direct 23.50 Videostrani, obvestila
06.10	Utrip
06.25	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 6. del
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	NaGlas!
12.20	Vrtičkarji, 11/12
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum: Industrija ljubezni
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Pujsa Pepa, ris.
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.
16.25	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Kdo si pa ti?, 3/10
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Emilija, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pisave
23.40	Glasbeni večer
00.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.45	Dnevnik
05.55	Kultura	05.55
06.00	Odmevi	06.00
06.55	Dobro jutro	06.55
07.00	Poročila	07.00
07.08	Dobro jutro	07.08
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
11.15	Vem, kviz!	11.15
11.40	Obzorja duha	11.55
12.15	Vrtičkarji, 12/12	12.25
13.00	Dnevnik, šport, vreme	13.00
13.30	Studio city, ponov.	13.30
14.40	Kaj govoriš?=So vakeres?	1420
15.00	Poročila	15.00
15.10	Lučka, tv Lendava	15.10
15.40	Muk, ponov.	15.40
15.50	Ribič Pepe	16.25
16.25	Profil: dr. Brane Senegačnik	17.00
17.00	Poročila, šport, vreme	17.30
17.30	Vodni krog Iškega Vintgarja,	17.55
potopisna serija	18.00
17.55	Novice	18.05
18.00	Utrinki, izob. odd.	1815
18.05 Muk, ris.	18.20
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.	18.55
18.20	Vem!, kviz	19.00
18.55	Vreme	20.05
19.00	Dnevnik, vreme, šport	2130
20.00	Votla krona, 6/10	2155
20.55	Živeti kamen, dok. film	22.00
22.00	Odmevi, šport, vreme	23.05
23.05	Pričevalci: Stane Novačan	00.55
00.50	Profil, ponov.	01.20
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji	0150
01.40	Dnevnik, ponov.	0215
02.35	Info-kanal	0310
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave
Vrtičkarji, 1/10 Dnevnik, vreme, šport Intervju: Franjo Bobinac Prava ideja: Lectarstvo Perger Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil
Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice
Na naši zemlji, ponov. Sara in Raček, ris. Simfonorije, ris. Vem! kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Punčka, afriški film Kino Fokus Vreme
Odmevi, šport, vreme Tannbach - usoda neke vasi, 3/3 Turbulenca Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
01.40 Info-kanal
TVSLOr TVSLOr TV SLO T
06.15 Točka, glasb. odd.	06.15 Točka, glasb. odd.
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.45	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, ris.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Štejmo
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: Mali čudeži
08.50	Ciak Junior, igrani film
09.00	Urbani športi, dok. film
09.30	Pozdrav domovini, dok. film
10.35	Duhovni utrip
11.15	Dobro jutro
13.45	Polnočni klub: Potentnost zabaven glasbe 14.55 Ljudje in zemlja
16.00	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Fina gospa (V.), 5/10
18.30	Fina gospa (V.), 6/10
19.00	Olivija, ris.
19.10	Tork, ris.
19.20	Veseli Veselko, ris.
19.30	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.35	Dvojčka, dok. film
20.00	Zakon srca, 5/14
20.50	Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Koncert skupine SIddharta
22.15	Spomini, pogovor. odd.
23.50	Halo TV
00.50	Točka, glasb. odd.
01.35	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Florjan, gasilski avto, ris.
07.25	Kaja, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.55	Pikica in Pepermint, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.35	Tv prodaja
08.50	Divji valovi, am. film
10.30	Tv prodaja
11.00	Velika ang. pekarija, ang. ser.
12.45	Dr. Oz, am. ser.
13.40	Trdoglavci, nan.
14.40	Usodno vino, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Moja mam kuha bolje
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Notting Hill, am. film
22.20	24ur zvečer
22.55	Na kraju zločina, nan.
23.50	Kosti, nan.
00.45	Borgijci, nan.
01.45	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.530	2363. VTV magazin, regionalni
informativni program
11.15	Kultura, informativna oddaja
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Za zdravje: Program Svit, kako
sodelovati
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert ans. Biseri, posnetek 1. dela
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. odd.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica, ris.
08.15	Čarlijev cikrus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: V gnezdu je gneča
08.45	Ciak Junior, igrani film
09.00	Čhavoro, dok. film
09.35	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.50	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Fina gospa (V.), 7/10
18.30	Fina gospa (V.), 8/10
19.00	Olivija, ris.
19.10	Tork, ris.
19.15	Veseli Veselko, ris.
19.25	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.30	Studio kriškraš: Delfini, ponov.
20.00	Reševalci hrane, dok. odd.
20.55	Možganske vragolije Katherine
Mills, 2. del
21.40	Na poljih Flandrije, 3/10
22.35	Gloria, čilski film
00.25	Slovenska jazz scena
01.05	Točka, glasb. odd.
01.50	Halo TV
02.55	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Florjan, gasilski avto, ris.
07.25	Kaja, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.55	Pikica in Pepermint, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
08.25	Anubisov hiša, nan.
08.35	Tv prodaja
08.50	Knjiga o džubgli, am. film
10.30	Tv prodaja
11.00	Velika ang. pekarija, ang. ser.
12.15	Tv prodaja
12.45	Dr. Oz, am. ser.
13.45	Zdravnica malega mesta, nan.
14.40	Plamen v očeh, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Preverjeno
21.00	Jezero skrite ljubezni, nan.
22.05	24ur zvečer
22.40	Na kraju zločina, nan.
23.35	Kosti, nan.
00.30	Borgijci, nan.
01.30	24ur, ponov.
02.05	Zvoki noči
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Pa preštejmo
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Vetrnica: Vzletanje
08.25	Ciak junior, igrani film
08.35	Moje telo, dok. film
08.50	Lučka, tv Lendava
09.35	10 domačih
10.25	eRTeVe
11.00	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.35	Vikend paket
15.30	Zakulisje Poprocka
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Košarka, pokal Spar, Tajfun : Šenčur, četrtfinale, prenos iz Šentjurja
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Čas za Manco Košir
21.15	Klasična glasba za vse?, dok. odd.
22.05	Z mladimi virtuozi
22.20	Bleščica, odd. o modi
22.55	Aritmija
23.25	Aritmični koncert - Zircus
00.25	Točka, glasb. odd.
01.10	Halo TV
02.00	Košarka, pokal Spar, Tajfun :
Šenčur, četrfinale, posn.
03.55	Zabavni kanal
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.00 08.25 08.40 10.30 11.00 12.15 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.25 02.00
24ur, ponov. Mifi, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Tv prodaja
Zeus in Roxanne, am. film Tv prodaja
Velika ang. pekarija, ang. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur
Lepotni salon, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
© ©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Župan z vami
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike! Vrisovanje
KT Točk in PP trikotna ruta
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2364. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Debela peč
20.55	Napovedujemo
21.00	Strokovnjak svetuje: Promocija
zdravja na delovnem mestu
21.30	Za zdravje: Program Svit, kako
sodelovati
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2364. VTVmagazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Strokovnjak svetuje: Promocija
zdravja na delovnem mestu
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (UI 148), Labirint
18.20	Gledališka predstava za otroke
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Skrbimo za zdravje,
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Kill Kenny, Anja Kotar
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
POLES, ROK: Stopetkrat o Šoštanju v enem odstavku
ml - mladina / 94 - Zgodovina srednjega in novega veka
Izid knjige je obeležil tri mejnike: 20. obletnico ustanovitve nove Občine Šoštanj, 660. obletnico prve omembe trga Šoštanju in 105. obletnico pridobitve mestnih pravic.
V lični knjižici, ki je nastala pod okriljem Vile Mayer, je predstavljena zgodovina in
dediščina Šoštanja na malo drugačen način skozi pomembne mejnike Besedilo je zgoščeno v en odstavek, spremlja pa ga ilustracija, ki je nosilka sporočila ter blizu tudi otrokom in mladostnikom. Vsebina je razdeljena na več sklopov: geografski okvir območja, geološke posebnosti, legende o jezeru, zgodovinski mejniki, trška dediščina, gradovi, dvorci, cerkve, sakralna dediščina, urbane stavbe, etnološka dediščina, industrijska dediščina, osebnosti, naravne vrednote, živa dediščina in sodobnost.
MILČINSKI, FRAN: Butalski policaj in Cefizelj
ml - mladina / C-S - Slikanice
Se še spomnite Butalcev in ali veste, da imajo tudi svojega policaja, ki si ob nedeljah in praznikih na glavo povezne rdeče obšito kapo in postane strah vseh tolovajev razen Cefizlja. Ta strašni tolovaj namesto, da bi se skrival pred butalskim policajem, se mu nastavi tik pod nos, saj ga najbolj od vsega zanima to, kako mu kaj gre. Butalski policaj vsakič znova pade na preprosto, skoraj vedno isto Cefizljevo finto, da nam ga je že kar malo žal, pa čeprav se seveda njegovi neumnosti tudi privoščljivo smejimo, še posebno ob znanem izreku »Hop, Cefizelj, te že imam!«
SOMERS, SUZANNE: Prodor medicine čez meje mogočega
od - odrasli / 613.7 - Zdravo življenje
Pride trenutek, ko se vprašamo kako naprej, komu zaupati, uradni medicini ali poskusiti še kaj drugega. Tudi znana igral-
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 11.2., Biotržnica
•	Petek, 12.2. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Sobota, 13.2. 10.00-13.00 in 15.0018.00 Pripelji svojo ljubezen in jo zakleni
•	Nedelja, 14.2. 10.00-14.00 Pripelji svojo ljubezen in jo zakleni
•	Nedelja, 14.2. Citycentrovi družinski dnevi na Golteh, Ujemite Citycentro-va dekleta, lepe nagrade ...
•	Nedelja, 14.2., 11.00 Pravljične urice O kravi, ki je lajala v luno
•	do 21.2. Vse najboljša pomlad v Ci-tycentru -japonski vrtovi
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
ka šuzanne Sommers se je znašla v tej situaciji, podala se je na pot raziskovanja in v tej knjigi zbrala znanje in vedenje 16-tih zdravnikov s področja antiaging medicine, ki s svojimi odkritji, metodami preventivne medicine predstavljajo upanje za dolgoživost na naraven pristop k življenju, brez uporabe zdravil.
V knjigi je predstavljenih 8 korakov do zdravja, govori o bioidentičnih hormonih, ščitnici, o tem, kako pomembno je spanje, kako izboljšati spomin, obnoviti sluh, ohraniti vid, premagati raka, urediti črevesje in kako odkriti zgodnji diabetes, vse brez uporabe zdravil.
WILSON, SARAH: Adijo, sladkor
od - odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje
Pred nami je vodnik za 8-tedenski program razstrupljanja, ki je hkrati tudi kuharska knjiga. Sladkor je zelo priljubljen in razširjen dodatek jedem, žal pa je dokazano
za človeka zelo nevaren saj povzroča odvisnost in škoduje zdravju, mnogi ga imenujejo bela smrt.
Avtorica Sarah Wilson, preden je spoznala, da je krivec za nihanje razpoloženja in teže, motnje spanca in težave s ščitnico prav njena zasvojenost s sladkorjem pojedla tudi do 25 žličk le-tega vsak dan. Odločila se je, da bo naredila poskus. šama o tem pravi: »Shujšala sem in moja koža je postala čista. Ko sem opustila sladkor, se mi je izboljšalo tudi zdravje. Znova sem odkrila dobro počutje, energijo in iskrivost, ki sem jih imela kot otrok. Ne verjamem v diete ali v način prehrane, ki nas ne veseli. Ta program in recepti so zasnovani za trajno dobro počutje.«
BRAJNIK, ERIKA: Naturopatski priročnik za samopomoč
od - odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje
Naturopatija ali naravno zdravljenje je celostno holistično zdravljenje, ki se je razvilo v poznem 19. stoletju. Temelji na zelo starem prepričanju, da ima telo notranjo naravno moč, da se lahko samo pozdravi. Erika Brajnik je diplomirana naturopati-nja, avtorica številnih časopisnih člankov in kolumn. Pravi, da je »glavna naloga natu-ropata, da uči človeka, kako si lahko prisluhne« in prav v tem duhu je nastala njena druga knjiga, v kateri je razdelila ljudi po morfoloških tipih po tradicionalni kitajski medicini. Knjiga vsebuje tudi posebne jedilnike in nasvete za določene bolezni.
a MB
V preddverju knjižnice Peter Rezman in zadnji roman Tekoči trak
Velenje - Nocoj (11. februarja) ob 19.19 bodo v preddverju Knjižnice Velenje predstavili novi roman pesnika, pisatelja in dramatika Petra Rezmana Tekoči trak.
Roman je konec lanskega leta izšel pri založbi Litera.
a mkp
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 11. februar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir
19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Petra Rezmana Tekoči trak 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert ansambla violončel učencev in dijakov iz razreda Sanje Repše
20.30 Max klub Velenje
Koncert Sandra Klemm And The Adam's Family (Max Klub Jazz festival 2016 - 2. koncert)
Petek, 12. februar
8.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Sv. Urban -Dobrovlje 17.00 Učilnica Plus
Fimo skriva in razkriva, delavnica za odrasle in otroke 18.00 Kino Velenje, velika dvorana Novi novi filmi študentov AGRFT, filmska predstava in razgovor z gosti
18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 20.00 Havana bar
Love is in the air 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
»Bach to the future: glasba od Bacha do Kuharja!«, kitarski koncert Nejca Kuharja 21.00 Klub eMCe plac Poslušalnice
Sobota, 13. februar
7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Mirna peč (gre - gre)
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Paški Kozjak 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Enci benci Katalenci (Maksi Pikin abonma, Abonma Mladost in izven) 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje Velenje : MRD Dobova 21.00 Klub eMCe plac
Jam Session 21.30 Max klub Velenje
Valentinov koncert: Uroš Peric' & The Bluenote quartet
Nedelja, 14. februar
7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: 7. Šilijev pohod 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Valentinom koncert: Bližina -Marina Martensson Trio
Ponedeljek, 15. februar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Soba
Torek, 16. februar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku
Torkova peta - Lutke, ustvarjalnica za otroke in starše s Sanjo Stropnik 00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v nemškem jeziku 00 KAC, Efenkova 61 b
Kuharska delavnica Peka potic 00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Planinsko društvo - mladinski odsek Velenje se predstavlja
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Rodoslovno srečanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Rokova modrina, biografska drama Mladinskega gledališča Ljubljana (Beli abonma in izven)
Sreda, 17. februar
7.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Martinova pot 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje Sonje Auberšek Komplementarne energije 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Monokomedija Denisa Avdiča Moški so z Marsa, ženske so z Venere (Razprodano!) 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Koncert pianistov Akademije za glasbo Franza Liszta (Budimpešta)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 11. februar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Tom Percival: Mihove razglednice Petek, 12. februar
19.00 Kulturni dom Šoštanj Smeh ni greh 3
Sobota, 13. februar
9.00 OŠ KDK Šoštanj - podružnica Topolšica
17. Menihov memorial v namiznem tenisu
Nedelja, 14. februar
X Odhod iz AP Šoštanj
Pohod po Šilijevih vlakah (lahka pot)
Ponedeljek, 15. februar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 11. februar
16.00 Marof
Občni zbor Društva invalidov
Petek, 12. februar
18.00 Marof
Občni zbor TD Šmartno ob Paki
Sobota, 13. februar
15.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Dan namiznega tenisa v Šmartnem ob Paki; ŠRD Gavce - Veliki Vrh
Torek, 16. februar
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače -pogovorni večer Tatjane Vidmar z Mojco Polak Rožič
Lunine mene
15. februarja, ob 8:46, prvi krajec
Koncert Katrinas
Velenje, 13. februarja - Na koncertu v velenjski glasbeni šoli, ki bo v okviru letošnjega abonmaja Pihalnega orkestra Premogovnika v soboto ob 19.30, bo tokrat nastopila skupina Katrinas (Katarina Habe, Petra Grkman in Sanja Mlinar Marin). Potrojeno ženstvenost bo uravnotežila potrojena moška zasedba v sestavi Rok Golob (klaviature), Andrej Hočevar (bas) in David Slatinek (tolkala). Slednja dva sta Velenjčana, tako kot tudi članica zasedbe Sanja Mlinar Marin. Sodobna slovenska avtorska popularna glasba bo v večglasni zasedbi pokazala svoj najžlahtnejši obraz.
V avli Mestne občine razstavlja Vojko Babic
Velenje - V avli Mestne občine Velenje je na ogled slikarska razstava umetnika Vojka Babica, predstavnika klasičnega realizma. Upodablja pokrajino, naravo, kajti narava kot življenjski prostor je po njegovem prepričanju človekova največja vrednota.
Umetnika slikarstvo spremlja že več kot pol stoletja, pri njegovem delu pa ga navdušujejo flamski mojstri, predvsem Rubens in Rembrandt. Razstava bo na ogled do 4. marca.
Snovalci podob v galeriji
Šoštanj - Nocoj (četrtek, 11. februarja) ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo z naslovom Snovalci podob - pesniško popotovanje med črkami in barvami. Razstavljali bodo Zlatko Kraljic, Andrej Krevzel in Stojan Špegel.
Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov in Šaleškim literarnim društvom Hotenja Velenje.
a mkp
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
NOVI NOVI FILMI študentov AGRFT
6 kratki slovenskih filmov, 108 minut Riot Ana, režija: Klemen Berus Male ribe, režija: Maja Križnik Smeh, režija: August Adrian Braatz Na novo, režija: Eva Muc Ognjeni fantje, režija: Rok Hvala Nazaj, režija: Jan Marin Petek, 12. 2., ob 18.00 - ob slovenskem kulturnem prazniku v kino
ROKI GRE V RING
Valiant Rooster (Mehika) Animirana pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 98 minut Režija: Gabriel Riva Palacio Alatriste, Rodolfo Riva-Palacio Alatriste Petek, 12. 2., ob 18.15 - mala dvor.
Sobota, 13. 2., ob 18.00 Nedelja, 14. 2., ob 17.30 - mala dvor.
SAVLOV SIN
Saul fia (Madžarska)
Vojna drama, 107 minut
Režija: Laszlo Nemes
Igrajo: Geza Rohrig, Levente Molnar, Urs
Rechn, Todd Charmont, Sandor Zsoter,
Marcin Czarnik idr.
Petek, 12. 2., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 13. 2., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 14. 2., ob 19.00 - mala dvor.
BROOKLYN
Brooklyn (Irska, Velika Britanija, Kanada) Romantična drama, 111 minut Režija: John Crowley Igrajo: Saoirse Ronan, Emory Cohen, Do-mhnall Gleeson, Jim Broadbent, Julie
Walters, Maeve McGrath idr. Petek, 12. 2., ob 20.30 Nedelja, 14. 2., ob 18.00
ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA
Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA)
Animirana pustolovščina, 92 minut
Režija: Walt Becker
Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič,
Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr.
Nedelja, 14. 2., ob 16.00 - otroška
matineja
RAZGIBANO ŽIVLJENJE SAMSKIH
How to be Single (ZDA) Romantična komedija, 110 minut (ZDA)
Režija: Christian Ditter Igrajo: Dakota Johnson, Rebel Wilson, Damon Wayans Jr., Anders Holm, Alison Brie, Nicholas Braun idr. Sobota, 13. 2., ob 20.00 Nedelja, 14. 2., ob 20.15 Ponedeljek, 15. 2., ob 17.30
SOBA
Room (Irska, Kanada)
Drama, 118 minut
Režija: Lenny Abrahamson
Igrajo: Brie Larson, Jacob Tremblay, Joan
Allen, William H. Macy, Tom McCamus,
Sean Bridgers idr.
Ponedeljek, 15. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
a mz
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»-«AS
11. februarja 2016
Nagradna križanka »Frizerstvo MACHO«
						sestavil peps	sestavljeni zliti glas	zadnja okončina pri žabi j >	i slovens. zveza za avtorske pravice	produkt! žlez z notranj. izločanjem	organ vida	otožen tonovski način
'I1 MMMmMMmMJMM						očitna, splošna resnica, načelo						
■	m ■	Moško, otroško frizerstvo					(							
S tem kuponom ] 2Ü% popust za striženje						nekdanji slovenski smučar-jure	-< A					
						ločitev v stranki, skupini	? S ^ J					
						GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC	? < J				skopitev (med.)	medeno žganje, medica (nar.)
_ ^^ Velja do 31. 12.					F-							
						UNIčEVAL-KA . ŽELEZA ,						
%	stara mama, babica s >	izbiranje med igralci, izbira moštva y	REDEK NEBESNI POJAV	r»			> < J	peneče se vino				
			poljska ptica ,	^ A				MOČVIRSKA PTICA SELIVKA				
osvajalec (ekspr.)	? > i. t	J	f s A	? > A			> < J		kraj pri poreču			
									STROJ ZA ROBUENJE PLOČEVINE			
trgovsko združenje najboljši sosed	s A	S A	S A	r A			< s A			stane bernik		
										REKA V VZHODNI ) ANGLIJI		
muslimanski bog	? s s >	? S s A	? S S A	? > A		PLAČILO NA RAČUN	r >					
						KRATICA ZA KILOKALO-l RIJO J						
	AZIJSKI 1 RAKUNJI PES	? S S A	? S S A	? S			NEMŠKI PISATELJ-3EORG MORITZ	E	B	E	R	S
	RISANA ZGODBA Z l BESEDILOM ,						VSE, KAR JE ZDRUŽENO V CELOTO j					
zvrst jamajške glasbe	' s * A	> > ^ A	? S A	' reka na ' hrvaškem			> < t, A					dolg, ozek in tanek kos blaga
				MAJHEN DIRKALNI . AVTOMOBIL ;								
tomaž cerkovnik	> S	> S A	MORSKA 1 OŽINA, PREKOP	? > A			> <			cecil taylor		
			ribiška „ mreža j							star slovan		
priprava za risanje	. J	. J	A	i			> J	INDIJSKA FILM. REŽISER. MIRA				
								rimska šest				
osmi mesec judovskega koledar.	? s L J	? s L J	? S J	? S A		samica prašiča	< < J					
pogodba med državami	? s	? s	? s	f S		glas pri premiku urinega kazalca	? <					
Moško in otroško frizerstvo MACHO
Pristovšek Adrijana, s.p.
Stari trg 35 3320 Velenje Tel.: 03/ 58 62 315
www.facebook.com/frizerstvo.macho www.frizerstvomacho.si
Del. čas:
delovnik 7.30 - 19.30 sobota 7.00 - 13.00
Modno - strokovno -cenovno privlačno
•	Sodobno ali klasično oblikovanje frizure
•	Barvanje in prekrivanje sivih las s prelivi
•	Oblikovanje brade in brkov
•	Masaža lasišča z zdravilnimi ampulami
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 22. februarja 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka MACHO«. Izžrebali bomo 3 nagrade (moško ali otroško striženje z umivanjem las). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
Postanite naročnik
»aWAS !
ČETRTEK, 11. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 12. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 13. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 14. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
03 898 17 50 | press@nascas.si« ponedeljek, 15. februarj
Za naročnike do 8 številk zastonj!
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
SEMENSKI KROMPIR
ŽE NA ZALOGI NASLEDNJE SORTE:
•	ADORA, COLOMBA, KRESNIK, MARABEL,
•	MARIS BARD, MINERVA, MONTE CARLO,
•	MOZART, PRIMURA, RED FANTASY. PAKIRANJE: 2,5 kg, 3 kg, 5 kg, 10 kg in 25 kg
ČEBULČEK
•	H0L. RUMEN, MAJSKI SR., RDEČI, STUR0N
ČESEN
•	JARI DOMAČI, PTUJSKI
ŠALOTKA
•	RED SUN
Informacije: 041 813 949
ZEMLJA ZA SETEV
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 16. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ASEF 10 L 2,80 €
MINERALNA IN
ORGANSKA GNOJILA!
BI0GRENA, BI00RGANIK, BI0P0ST, BOGATIN, 0RGAN0, BI0VIT, GNOJILO DELTAFERT EKO.
SREDA, 17. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Z VAMI IN ZA VAS!
VSTOPNA MESTA
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.
Info: 03 898 17 50

REZEM£lja
V PRIMERU SLAI
iBEGAVREMENA'PRE^ ODPADE'
REZERVACIJE
APS1031/770-941
S f 4 w
ffquw
Frizerski studio M Maja Jeseničnik s.p.
m
Na NOVI lokaciji v Šoštanju -Trg Bratov Mravljak 16
Vse frizerske storitve na enem mestu 041 420 557 10 % popust na storitev za upokojence in dijake
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 1. do 7. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 1. do 7. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO/m3 zraka
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 17
11. februarja 2016
»»SfJVS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
ISCEM
POTREBUJEM inštru kcije kemije, splošna in anorganska kemija. Gsm: 031 850 039
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ODDAM
V NAJEM oddam čebelnjak z 18 AŽ--panji, in z nekaj družinami čebel. Čebelnjak leži na ekološko čistem kraju, nekaj km iz Velenja. Gsm: 031 313 455
mali OGLASI
PRIDELKI
SENO v kockah, okrogle bale, plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 SENO v kockah prodam. Gsm: 041 640 077
PRODAM fižol sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah. Gsm: 041 905 999 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRAŠIČA, težkega 120 kg, domače reje, prodam. Gsm: 031 398 506 BIKCA sivca in telico sivko, težka 180 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 684 008
PRODAJA pujskov, težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČI, teže od 122 do 140 kg, prodam. Akcijska cena. Fišar, gsm: 041 619 372
KUPIM
KOTEL za žganjekuho, rabljen, 80 l, kupim. Tel.: 03 5893 279 KUPIM pašno kravo simentalko, brejo drugo ali tretje tele. Gsm: 031 270 780
RAZNO
RASTLINJAK, tloris cca. 120 m2, ugodno prodam. Gsm: 041 605 746
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13. in 14. 2. - Olivera Saveva, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, KoroSka 48, Velenje
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo na odlični lokaciji na Graškogorski v Velenju, 176 m2, P+1+M, zgrajeno 1968, 552 m2 zemljišča, dobro ohranjeno, toplovod. ER: v izdelavi. Cena 150.000 evr.
4-sobno stanovanje v Topol-šici, v manjši stavbi blizu Term, 95 m2, zgrajeno 1992, 2/2 nad., ER D(60-105) Kwh/m2a. Cena 79.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si

U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
! ENERGETIKA JDOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Nagrajenci nagradne križanke Nostalgija, objavljene v tedniku Naš čas, 28. januarja 2016, so:
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje
•	Silva Pernovšek, Aškerčeva 5 G, 3325 Šoštanj
•	Lijana Lamot, Gaberke 25, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Sax v Nakupovalnem centru Velenje.
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naSih medijih!
časopis/vldeostrani/nadio
038981750
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Veš, da vse je tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da se korak tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
VEKOSLAVA REBERNIK
(1936 - 2016)
Vsi tvoji
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, je spomin nate...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
STANISLA V GLINŠEK
iz Škal 35 a, Velenje 20. 4. 1933 - 31. 1. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsak čuteč stisk roke in vsako iskreno besedo tolažbe. Posebna zahvala gasilcem PGD Škale, Premogovniku Velenje, častni straži, godbi, praporščakom, vnukinji Vesni in gospodu Kopušarju za poslovilne besede, župniku Janku Rezarju in diakonu Janezu Kurniku za opravljen obred, pogrebnima službama Almaja in KP Velenje. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija ter sinovi Stanko, Marjan in Zlatko z družinami
ZAHVALA
Mar res odšla je draga mama tja v večnost? Mi smo ostali in nosimo vsak svojo bolečino, molče, da ji ne zmotimo miru.
EMILIJA KOPRIVEC
Jenkova 23, Velenje 22. 12. 1922 - 4. 1. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za sveče in vsako pomoč.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 24

Veliko je bilo mednarodnih skupin, prvič Brazilke. Hudo jih je zeblo, za silo so jih greli le moški pogledi.
Karneval v Šoštanju presegel pričakovanja
Na roko mu je šlo tokrat tudi vreme
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 6. februarja - Pust je najbolj veseli čas v letu, poln šeg, zabav, karnevalov, kulinarike ...
Enega večjih karnevalov v Sloveniji zadnja leta gosti Šoštanj,
ki se ponaša z dolgo karnevalsko preteklostjo. Turistično olepševalno društvo Šoštanj je letos pripravilo že triinšestdeseti karneval. Znova je presegel pričakovanja. V jubilejnem letu, 10. obletnici, kolikor je Šoštanj član
Združenja evropskih karnevalskih mest, kar od njih terja tudi posebna pravila v času pustnega dogajanja, so v mesto pritegnili največ tujih karnevalskih skupin, barvitih, zanimivih, origi-
pokaže^ Šoštanjčani so si dali duška s tržnico in stebrički ob trgu in ob njej. Ko bo, seveda.
Pestra pustna sobota tudi v Šmartnem ob Paki
Mnogim pustnim dogodkom na pustno soboto sta se pridružila tudi dva v Šmartnem ob Paki. V popoldanskem času so prizadevne članice Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki pripravile otroško pustno rajanje v kulturnem domu, ki se ga je udeležilo kar okrog sedemdeset otrok s svojimi starši. Na samem začetku in potem ob zaključku rajanja jih je z veselimi zvoki svoje harmonike pozdravil 11-letni Tine. Male in velike pustne maske so se zabavale, plesale in pele kar debeli dve uri, tisti bolj sramežljivi pa so pobarvali kakšno pobar-
vanko. Čudovite metuljčice (članice DPM ŠoP) so za vsakega otroka pripravile darilce in sok. Po besedah predsednice DPM ŠoP so bile na začetku kar malce v skrbeh, kakšna bo udeležba na pustovanju, saj so ga po dolgih letih spet pripravile na pustno soboto, a so bile potem toliko bolj vesele in zadovoljne, da se jim je pridružilo tolikšno število malih in velikih pustnih šem.
V večernem času pa so dvorano kulturnega doma napolnile starejše maškare, saj so članice in člani Kluba študentov šmar-ške fare ob podpori Javnega za-
voda Mladinski center Šmartno ob Paki organizirali pustovanje s skupino Preprosto črni. Med mnogimi zanimivimi maskami so izbrali seveda tiste najbolj izvirne in jih nagradili. Tudi oni so pustovanje pripravili po dolgem času in bili potem toliko bolj veseli, saj je bila dvorana polna, zabava pa je ob zvokih Preprosto črnih trajala dolgo v noč.
Seveda si prizadevni KŠŠF-jev-ci močno želijo, da bi tudi to njihovo pustovanje v Šmartnem ob Paki postalo tradicionalno.
a Anja Molnar
Podelili so tri nagrade za najboljše maske, nagrade pa so prispevali sponzorji (Terme Topolšica, Kovinoplastika Povše, Pekarna Presta, Pekarna Rednak, Občina ŠoP). Tretje mesto sta si prislužila bacek Jon in kuža, drugo mesto karti kralj in kraljica in prvo mesto kuhar in muffini.