Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko
ulico štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
Šestetopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se oopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. ari zvečer.
Veija
za Iijubljano
v upravništvu: za celo leto 6 gl<1., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mesce 60 kr., pošiljatev na dom volja mogočno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden moseo 85 kr.
Štev. 28.
V L j ul) 1 j a ni v četrtek, 5. februvarija 1885.
Tečaj II.
Goriško osatje.
So ljudje na svetu, s katerimi je plodu-nosna časnikarska polemika čisto nemogoča. Deloma radi tega, ker njih duševna zmožnost ni dovelj razvita, da bi razumeli podane jim argumente. Govori jim prepričevalno kakor Demosthen, jasno kakor Kant, slikovito kakor C a r 1 y 1 e — vender ne bodeš omajal trmoglavosti, izvirajuče iz prirojenega mikro-kephalizma. Časi pa jih ne zavira gola omejenost duševnega obzorja. Kar jim pripoveduješ, je tako umevno, pristopno zadnjemu hribovskemu seljaku, da se niti njih neizobražen intelekt ne more obotavljati resnici, katera se d& potipati z golimi rokami. In vender je ne-čejo videti in slišati! Z robato pestjo maše si ušesa ter neprestano svoje trdč, dasi morajo sami uverjeni biti, da z neutemeljenimi lažmi pitajo lahkoverno svoje občinstvo.
V neprijetnem položaji, boriti se z jed-nakimi protivniki, je tudi »Ljubljanski List“ kadar svoje stališče in stališče ljubljanske deželne vlade brani proti napadom goriške »Soče" in one pisateljske svojati, katera se skriva pod goriškim osatjem. Niti tega jim ni mogel dopovedati, da je vender grozovito komično, ako suhoparni tednik, po svoji vsebini golorok in bosonog prosjak med slovenskim novinarstvom, s pridevkom „lističem“ hoče smešiti nasprotujoči mu dnevnik, s katerim se gotovo ne more meriti gledš raznovrstnega gradiva. Toda, morajo pač na Sočinem obrežji biti v silni zadregi za dovtipna epitheta, iznajdljivost te gospftde kaže se bržkone le v malo okusnih psovkah, in tedaj bode tudi uredništvo »Ljublj. Lista" drage volje privoščilo i na dalje nedolžno to veselje goriškim »Times", svetovnemu listu v via della Croce. Habeant sibi!
Drugače pa je z neko drugo, mnogo bolj
Listek.
Madonna Violanta.
Iz starobenečanske kronike posnel —I—.
(Dalje.)
l^nogo mislij podilo se mu je po glavi; saj pa'je tudi, kakor pravijo zaljubljeni, šla senca krasne deklice na njegovi strani, in da-si je večkrat vzdihujoč pogledaval gori k mesecu, kateri je tako milobno sijal na nebu, vender mu resna premišljevanja niso pustila uživati radosti. Kajti prihajalo mu je v spomin, da hud pfepir uže dvajset let loči rodbini Venierjev in Giustinianov.
Začetkom bila je samo pravda med tema dvema rodovoma zaradi nekega posestva v vicentinskem okraji, politična nasprotstva pa so prepir povečala. Ded gospoda Francesca bil je v letu 1555 nasproti nekemu Giusti-uianu izvoljen dožem: tega Giustiniani niso nikdar pozabili, nikdar odpustili in povsodi so se postavili Venierjem kot sovražniki nasproti. Tako veliko sovraštvo bilo je željam zaljubljenega mladeniča velika, skoro nepremagljiva ovira. V to zvezo bi ne bil privolil niti njegov
smelo in razžaljivo trditvijo, katere se poslužuje »velikanski list", goriška „Soča", nasproti »Ljublj. Listu" in njegovemu uredniškemu osobju. Na stežaj odpiral je svoja široka usta ter hripavim glasom kričal je nepoboljšljivi jezičnik, da so pisatelji »Ljublj. Lista" plačani od vlade, da jim ne treba biti lačnim, da se dobivajo tudi med slovenskim narodom »podkupljive duše, ki za dobro plačo tudi take korake ( — kakor odlok deželnega šolskega svčta gledš nemških šol —) opravičujejo, zagovarjajo, hvalijo". S prva sem pač mislil, da se je ta drzna izmišljotina rodila le iz predsodka, naravnega pri nizkomislečih dušah, katere niti razumeti ne morejo, da se mož poštenjak, zavzet za kako idejo, zanjo boruje tudi tedaj, če ga niti najmanjši gmotni dobiček ne odškoduje za neizogibne neprijetnosti njegovega posla. Cui bono? povprašuje ta vrsta idealnih državnikov! Toda sodeč, da je le neznanje dejanjskih razmer provzročilo klepetanje goriške obrekovalke, odgovarjal sem tedaj o svojem času še dosta hladnokrvno, da sem vsigdar pripravljen, pred sodnijo dokazati neistinitost dotičuega predbacivanja.
In ko hudobni jeziki še niso mirovali, ponavljal sem jim še začetkom tekočega leta v uvodnem članku z dnč 5. januvarija t. 1., da je »Soča" navlašč in vedoma z lažmi in z obrekovanjem begala svoje čitatelje. Storil sem to s po vsem mirno vestjo. Bil sem prevzel težavno in nehvaležno delo, kot odgovorni urednik stopiti na čelo vladnemu glasilu le zaradi tega, ker sem se zavzel za načela, zastopana od sedanje vladne sisteme, ker sem jasno sprevidel potrebo zmemo-uarodnega organa v sedanji d&bi, ko neka glasna iu brezobzirna druhal s svojo otročjo politiko pošteni narod slovenski z jedne opasnosti tira v drugo. Dal sem svoje pošteno ime novo ustanovljenemu časniku, dobro vedoč, da je »Ljublj. List" beli dan zagledal le kot p o d j e tj e, zgolj navezano na podporo svojih naročnikov in na požrtvo-
strijc, slavni vojvoda Sebastiano Venier, ka teri je z Don Juanom d’ Austria in z Marc-antonijem Colonno slavno premagal Turke pri Lepantu, niti bi ne bil privolil Violantin oča. A če bi bile prošnje mladih zaljubljencev vender oba stara gospoda potolažile in jih za zvezo pridobile, bil je vender še večji nasprotnik. V hiši Giustinianov je bil gospod Marcantonio samo po imenu gospodar. Pravi vladar je bil v hiši njegov sin Pietro, vročekrven in dražljiv gospodič. V bojih zoper Turke in pozneje pri slavnostnih spopadla sta se Pietro iu Francesco večkrat prav trdo, in le strah pred strogimi zakoni ljudovlade zadrževal ja je, da se nista merila z meči.
Malo je bilo torej upanja za Francesca, kajti kako bi si pač mogel pridobiti Pietrovo prijaznost? A trdi se, da imajo otroci angela varuha, tako menijo tudi zaljubljenci, da ima tudi njihova ljubezen posebnega angela varuha. Da-si se je pred očmi mladeniča razgrinjala tako žalostna bodočnost, gnalo ga je vender še necoj pred hišo, kjer je stanovala obože-vaua njegova Violanta Ne daleč od cerkve sv. Geminiana, preko katere se gre na Markov trg, drži ozka ulica h kanalu. Tu stoji krasna in obširna palača Giustinianov; sprednja stran z mnogimi balkoni obrneua je proti
valnost spekulativnega svojega založnika. Prijateljev imel je »Ljublj. List" takoj dosti, in dokaj vplivnih veljakov med njimi, kateri so ravno tako uvidevali absolutno potrebnost novega lista.
Nikedo morda ni se odločneje izjavil v tem zmislu, nego izveden, razumen politik, katerega sedaj, žalibog, uže krije hladna zemlja Nižjeavstrijska in katerega so hoteli nekateri po prerani smrti njegovi utihotapiti v krdelo skrajne stranke, češ, saj so na vse veke zatvorjene ustnice, ki bi nas na laž morale postaviti pred svetom, ako bi se kaj takega bilo zgodilo, dokler je še odličnjak bival med živimi!
Le politično prepričanje tedaj me je napotilo, da sem prevzel težko breme navzlic očividni gmotni izgubi, katera mi je nastala vsled novega posla. Temu bode pritrdil vsak, kojemu so razmere moje količkaj bolj znane. Ostali svet je baje sodil, da temu ni tako, da je »Ljublj. List" ustanovljen bil s podporo dispozicijskega zaklada, toda na javno, slovesno in večkrat ponavljano izjavo glavnega urednika trebalo je, ali molčati in verovati njegovim besedam, ali pa — pobijati jih z gotovimi dokazi. Vsaka druga taktika v tem slučaji je izliv brezmerne podlosti strahopetnih obrekovalcev, kateri iz varnega zavetja anonimnosti s svojim gnjevom omadežujejo može poštenjake, ki se niti v bran postavljati ne morejo takim zavratnim napadom !
In nič drugače ni ravnala ter tudi dandanes še drugače ne ravnagoriškaobrekovalka »Soča"! Kajti kak je njen odgovor na moje utemeljeno očitanje, katero bi vender vsakemu honetnemu časnikarju rudečico moralo zagnati v razžarjeno lice ? »Lažnjivko in obrekovalko" sem jo imenoval, iu kako se ona zagovarja na skeleče te besede, s kakimi fakti opravičuje svoje klepetanje? Sram me je bilo za njo, ko sem čital v zadnji številki svetovnega tednika opravičevanje, obstoječe zgolj iz — novega sum-
morju. Nikjer ni bilo nobenega človeka, kakor skozi razpoko sijala je mesečina v ozko ulico. Gori in doli je hodil Francesco, gledal je v okna visoke palače, skušal je uganiti, v kateri sobi je njegova ljubica. Iz hiše čulo se je veselo govoričenje v tiho noč in vmes glasovi guitar. Zdaj pa je sluga odprl tudi vrata na ulico in pri svitu bakel opaziti je bilo družbo mladih mož, kateri so prihajali doli po stopnicah. Gospod Pietro je bil med njimi. Glasno se je smijal, čudno smijal, kakor bi hotel zakriti jezo s tem smehom.
»Dolžan sem ti precčj tisoč zlatov", govoril je Pietro svojemu spremljevalcu, »in ker imam vedno nesrečo pri kockanji in moj spoštovani oče, gospod Marcantonio, še ne misli leči v krsto, dobil jih ne bodeš še tako kmalu plačanih, Giovanni Soranzo, razen če vzameš roko moje sestre kot plačilo."
»Dobro", odgovori oni, »dobro, naj velja", in obrnen k drugovom, kateri so stali v skupini pred palačo, deje: »Vi ste čuli."
»In nebo nad nami tudi", smijal se je gospod Pietro. »Vi Soranzi ste sicer nižjega plemstva, nego mi Giustiniani, a jaz nisem ošaben in ti si bogat. Predno bi dal svojo sestro sovraženemu Veuierju, kateri jo je danes tako nesramno pogledoval, zaročim jo rajši
ničenja! „Sočinemu“ pisunu, iskrenemu go-riškemu resnicoljubu tedaj še enkrat v odgovor :
Na moje zatrjevanje, da je bil „Ljublj. List" ves čas mojega uredovanja v denarnem oziru čisto privatno podjetje, izdano zgolj na zasebno risiko podjetnega založnika g. Bamberga, ter da niti list niti urednik ni prejemal niti krajcarja ne iz katere si bodi državne blagajnice, hočete si pomagati z novimi zvijačami. Toda stojte! Le okolo tega suče se kontroverza, kajti da je »Ljublj. List" v istini vladno glasilo, da se vlada jako zanima za njegov obstanek, da ga je cel<5 ona ustanovila, ker je v njeni roki orodje, s katerim lebko razkriva zlobno kovarstvo nekaterih katilinaričnih politikov na Slovenskem, to je po vsem jasno, to je vladni zastopnik priznaval celo v javni deželnozborski seji. Tudi o finančnem koleku nikdar ni bilo govorjenja; saj ni nobena skrivnost, da je „Ljublj. List" kolekovine oproščen kot večerna priloga nekolekovane uradne „Laib. Ztg.“! Ali da bi kolekovina plačilo bilo „podkuplj ivi m dušam" našega lista, da bi „pisatelji tega lističa" s temi prihranjenimi denarji se nasitili, to je taka bedastoča, da je baje celo lačni pisači tete Goričanke ne verujejo. Dnevnik namreč provzročuje mnogo troskov, in časnikarski kolek je le raz-merno majhen del njegovih režijskih potrebščin.
Toda ker plemenita goriška „Soča“ drugih dokazov nima in ker se tudi pri sodniji ne upa kaj doseči, povzdignila se je h klasičnemu izreku: „Na sodišče se sklicuje, kdor vč, da je kriv, pa da je krivico tako dobro zakril, da sodnijsko ne pride na dan“. Iheringov Kampf ums Recht v svitu „Sočine“ modrosti! Tla pred sodiščem so ji prepolzka in tedaj se skriva, kakor stare jezične babure navadno, za ono vedno preminjajočo se pričo, katere nikdo ne more na odgovor pozvati, na megleno in nestalno javno govorico! „Kateri Ljubljančan, kateri Kranjec, kateri človek na svetu, ki pozna razmere, bo veroval, da »Ljubljanski Listič" živi od jutranje rose . . .?“ vpraša predrzno goriško človeče, kojemu bi tudi kaj dobro pristojal naslov „Impertinente". Od katere rose se je »Ljublj. List" redil v dobi mojega uredovanja, sicer ne treba dokazati vam, nedostojneži goriški! Onemu, kateri napada, a ne žrtvi njegovi, gre po pravnih načelih naloga, z dokazi podpirati njegovo trditev. Toda iz golega vsmiljenja do vaše okornosti hočem vam nekoliko olajšati delo, pretežavno za vaše nerazvite možjane. Slovenci na Goriškem ponašate se s pesnikom, čegar krasne poezije so
z nevernikom; če tudi samo zaradi tega, da le temu dečaku nasprotujem."
Francesco čul je vse to, saj je slonil ob hiši v senci ne daleč od vrat. Ko je začul imenovati svoje ime, peklo ga je, da bi tu posluškoval in stopil je iz svojega skrivališča, ne pomislivši na vinjene glave in obilo število svojih nasprotnikov, pred skupino mladeničev ter dejal:
„Tu je Francesco Venier, pripravljen je govoriti z vsakaterim, komur se zljubi."
Gospoda Pietra obraz žaril se je jeze; tako razjarjen je bil, da niti glasu ni mogel spraviti iz grla, in potegnivši bodalo izza pasu, vrgel bi se bil na nasprotnika, da ga niso prijeli drugovi ter odveli doli po ulici proti Markovem trgu. A še med odhajanjem pretil je s pestjo. Vpitje in vrišč vzbudil je mirne prebivalce v okolici, in tu in tam pokazal se je kak obraz pri oknu, gledajoč začudjeno, kedo moti tako pozno nočni mir. In nenadno, ko je Francesco Se nepremično gledal za svojimi nasprotniki, ležala je bela cvetica na tleh poleg njega. Od kod je prišla? Njegovo srce mu je povedalo; skril jo je kot zastavo ljubezni na svoje prsi; hitel je srečen od tod, dasi so se nad njegovo glavo zbirali črni oblaki bližajoče nesreče.
(Dalja prihodnjič.)
ravno sedaj v drugi izdaji in prelepi opravi zopet beli dan zagledale v isti tiskarni, pri istem založniku, kateri tiska in izdaja „Ljublj. List". Potrudite se tedaj ksvojemu slavnemu pesniku in poizvedite, na kake pogoje se je on pogodil s svojim založnikom. Morda se bodete prepričali pri tej priliki, da se vsaj pri vas na Goriškem ravno tako pogrešajo podjetni založniki, kakor se pogrešajo zmožni, dostojni, vzvišene svoje naloge prešinjeni slovenski žurnalisti. Ako bodete računali tudi s tem faktorjem, morebiti da javno prekličete svoje laži. Dokler pa tega ne storite, vztrajam pri oni tehtni in ostri razsodbi, s katero sem označil vas in vaše kvarno de 1 o vanj e,^ s vari v š i narod svoj pred lažniki in obrekovalci goriške „Soče“.
Prof. Fr. Suklje.
Potreba ustanovitve nekaterih meščanskih šol na Kranjskem.
Novela z dnč 2. maja 1883 in minister-ska naredba z dn<š 8. junija istega leta svojo pozornost posebno na meščanske šole obračate ter dajete tej tako obliko, da se bode ona v prihodnje v vseh naših kronovi-nah močno razvijati mogla in se bode gotovo tudi to storilo.
Tudi za našo Kranjsko nastaja prevažno vprašanje, ali naj bi se tukaj nekatere meščanske šole ustanovile; ali bi bile dovelj koristonosne za občni blagor, in slednjič, ali bi imele dovelj obiskovalcev?
Preiskujmo v ta namen razmere današnjega studiranja na naših srednjih šolah in žive potrebe in koristi, katere naše prebivalstve od studiranja v obče in posamezno zahteva. Zato sledimo naši učeči se mladini po njenem ustopu v srednje šole do nje polnoletnosti ali do odraslosti.
Pri primerjanji posameznih poročil srednjih šol na Kranjskem, če nekatere letnike pregledujemo, sprevidimo, da je njih obisk leto za letom mnogobrojnejši. Akoravno pa imajo vse dovelj obiskovalcev, je vender v tej zadevi ljubljanski gimnazij še najbolj preskrbljen, in iz razmer, ki se tukaj prikazujejo, katere se v največi meri vidijo, lahko zaključimo, da se i na druzih naših srednjih šolah, dasi v manjši meri, jednako godi. Namreč, v tem ko v prvi razred omenjenega zavoda 150 do 170 in še več dijakov vsako leto vstopi, se to število v preteku nekaterih let pri stopanji v višje razrede skrči na polovico, tretjino, četrtino. Ali je to za naše razmere
Ob Bosporu. i.
Poslovilo.
Toliko da sem bil na parobrodu, pa opazim, da se je nad Carigradom razprostrlo pregrinjalo, na katerem so se črtale moravske in ogerske gore ter dolenjoavstrijske planine. Le izvoli iti z menoj, dragi čitatelj. Vselej je velika izprememba, kadar se vspneš na ladjo, na kateri srečuješ obraze ter čuješ glasove tiste dežele, v katero si namenjen. Zdaj naju obdaja krog nemških obrazov, po katerih uže naprej čutiš severni mraz in dolgočasnost. Prijatelji so naju zapustili; vidiva le tri robce, ki prše v čolniču, sredi trne črnih brodov, proti mitnici. Stojiva, prav na tistem kraju, kjer je stal najin sicilijski parobrod dan najinega prihoda. Lep je jesenski večer, jasen in topel. Carigrad se nama še nikdar ni pokazal tako veselega in velikega, tako smejočega. Zadnjikrat si prizadevljeva, da bi si upametila ogromne okolice in bajevite barvenine tega čarovnega mesta, in zadnjikrat vrževa pogled na divni Zlati rog, ki se nama bo v nekaterih hipih skril za zmerom. Beli robci nehajo pr-šati. Ladija se pomika, zdi se ti, da vse menjuje svoje mesto. Skader se bliža, Stambul se oddalja, Galata se vrti okolu sebe, kakor bi hotela videti najin odhod. Z Bogom, Zlati
koristonosno in prav, če se na naših srednjih šolah število=njih obiskovalcev v takem razmerji krči? Ali ima ta ogromni izstop dobre ali slabe posledice? Ali bi se ne dalo v slednjem slučaji takim dijakom, ki očividno iz različnih razlogov ne bi smeli na srednje šole, z drugimi zavodi pomoči?
Kaki so razlogi, da dandanes vsi stariši, kojim njih materijalno stanje količkaj dopušča, svoje sinove tako radi na srednje šole, osebito na gimnazije pošiljajo, kaj hote doseči in v koliki meri se jim njih namen posreči ?
Mnogo vzgledov spodbuja stariše, da želijo svoje sinove pustiti študirati. Opazovali so pri svojih sosedih ali pri uže v dejanjski službi stoječih uradnikih, da morejo pridni, talentirani dijaki s pomočjo stipendijev in po blagosrčnosti imovitih ljudij, kjer si lahko mnogo zaslužijo, ne da bi od doma preveč podpore potrebovali, po preteku studijskih let si kmalu do dobrih državnih ali privatnih služb pomagati ali si na drug način svojo eksistenco povoljuo osiguriti. Zato bi radi tudi svojim sinovom jednako dobro pomagali.
Pri tem pa ne vedo ali ne pomislijo zadostno, kolikim mukam in trudu svoje sinove razpostavljajo, da je le nmna volja in trdno zdravje v stanu, kaj takega prestati ter da je mnogo dijakov, koji pri tem zaradi mnogih zaprek onemorejo, in da se ravno tako njihovim sinovom pripetiti zna. Troškov poprej ne preračunijo, ki jih bode studiranje veljalo, in ne primerjajo svoje dohodke z njimi; tudi to razmerje v poštev ne jemlj6, da je dandanes uže težje postalo, precej po dovršenih študijah s plačo dotirano službo dobiti in da bode to v prihodnje še težje. Lehkomiselno prepustč jih usodi in njenim dobrodelnim ali zlem slučajem.
Velik del prebivalstva, osebito na deželi, pa želi, da bi njih sinovi zadobili nekoliko večjo omiko in popolnejšo vzgojo, kakeršno jim domača šola podaja, da bi ti pozneje mogli obrt, rokodelstvo ali kmetijstvo svojih starišev s sedanjim razmeram primernimi duševnimi sredstvi lažje in krepkeje nadaljevati. Zato jih morajo na srednje šole nekoliko let poslati, ker druzih zavodov manjka, ki bi jim bolje ugajali. Vender jim ne pustč ta zavod dovršiti, ker bi se s tem dela odnevadili in preveč gospodski postali.
Nižje uradništvo po vsej deželi raztreseno s komaj tolicimi dohodki, da zamore skromno, največkrat z mnogimi glavami obdarovano rodbino pošteno preživiti, mora tudi gledati, da svoje sinove h kruhu pripravi. Jednega sinka bi zamogli še v tujem kraju
rog! Ladja zavije, in predmestje Kasim-paše izgine, zopet zavije, in zopet izgine Ejub, na to šesti grič štambulski; izgine peti, skrije se četrti, izgubi se tretji, mine drugi; le se-rajski grič še ostane, ki naju, bodi Bog zahvaljen, še dolgo ne bo zapustil.
Ladjamo prav po sredi Bospora, pa hitro. Prejde Tophan, prejde Funduklu; bežd bela pročelja palače Dolmabagdže; Skader razvija zadnjikrat svoj amfiteater gričev in holmov, posutih z vrtovi in gaji in letovišči. Zdrav ostani, Carigrad, ljubo in veliko mesto, sanje mojega otroštva, vzdihovanje moje mladosti, neizbrisljivi spomin mojega življenja! Z Bogom! krasni in večni biser vshoda! Daj Bog, da bi čas premenil tvojo usodo, pa ne ogrdil tvoje lepote, da bi te mogli enkrat gledati sinovi Slave z opojenostjo mladostnega navdušenja.
Toda otožnost zavoljo tega poslavljanja je trpela le nekoliko hipov, ker drugi, veči, lepši, veselejši Carigrad, od onega v Zlatem rogu, ki sem ga zapuščal, razprostiral se je pred menoj v dolžini sedem in dvajset tisoč metrov na dveh najlepših obalih sveta.
2. Kraji.
Prva vas levo na evropski obali je Bešik-Taš. To je velika turška vas, tako rekoč veliko predmestje carigrajsko, ki so širi v znožji
vzdrževati; dveh ali pa ve6, nikakor. Ako bi studiranje samo dve ali tri leta trajalo, za-moglo bi počasi jednega za drugim v take zavode pošiljati; tako pa mora vse zanemarjati.
In tako je na tisoč rodbin, ki bi rade svoje sinove izobražile; nekateri imajo dovelj premoženja, da bi jih lehko izstudirali, toda njih sinovi nimajo volje za to ali pa talenta ne; drugim materijalno stanje tega ne dopušča. Vsi bi pa radi, da bi njih sinovi vrli, pošteni in pridni državljani postali!
Take so želje in nameni starišev, sedaj pa si našo nadobudno mladino na srednjih šolah oglejmo. Ne le da preveč mladi v te zavode vstopajo in ne umevajo pomena in ostrosti tamkajšnjega učenja, nasproti onega na ljudskih šolah, tudi bolj ali manj duševno premalo podkovani, kmalu veselje do učenja sploh in posebno do tujih jezikov izgubč. Za t° pa so posledice žalostne. Višji razred, ko je, tem več dijakov izstopava. Temu profesorji vrata pokažejo, drugemu latinščina ali grščina daljno pot ovira, tretjega stariši preveč z denarji preskrbljevajo in mu je več druge nepotrebne stvari mar, nego učenje, četrtega materijalna podpora zapusti, petega lenoba iz srednjih šol tira in tako gre naprej brez konca in kraja. Noben teh pa nij dosegel niti dovršeno vzgojo ne popolno omiko, Pač pa so se razvadili, da bi vedno radi lepo meščansko oblečeni hodili, cigarete ali pipe kadili in ničesa ne delali.
Pomilovanja vredni stariši, ko j ih trud, skrb in troški so neplačani; uboga mladina, ki je svoj pot zgrešila in bode le težko jo na pravo krenila!
Sledimo daljnemu početju te mladine. Razmeram svojih starišev enako podajo se k različnim rokodelstvom, obrtnijam in v druge zavode. Srečni so tisti, ki pozneje k poštenim, vestnim rodbinam ali v vojaške in drugo zavode pridejo, še je mogoče, čas na srednjih šolah zamujen, dohiteti in ga z učenjem dopolniti. Navadno nesrečni oni, ki po tacem st,udiranji doma ostanejo, od preveč mehkih starišev zanemarjeni, malomarno čas mladosti preživijo in se le na novce svojih starišev zanašajo, in najnesrečnejši pak oni, ki se v raznovrstne pisarne podajo, tam za bagatelo svojo eksistenco pričnejo, iz njih se rekrutira največ tako zvanega „nezadovoljnega proletariata."
(Konec prihodnjič.)
Rriča majhine luke. Za njo se odpira lepa dolina, stara dolina bizantskih lovorik, katera ®e vleče proti Peri. Med hišami se vzdiga £°Pa platan, ki obsenčujejo grob glasovitega Korsarja Barbarose, Hajredin imenovanega; r°Jen je bil 1467 ter bil pod Solimanom strah j? trepet Srednjega morja. Kavarna, polna \)udi, strli nad morjem, leži na gojzdu Kolovja. ^Uka je polna ladjic in čolničev, obrežje naspano z ljudmi, griček pokrit z nasadbami, a dolina napolnjena s hišami in vrtovi. Ven-Jj®r nima več podobe carigrajskih predmestji. ■Tu vlada posebna in nepozabljiva nežnost 1,1 veselost bosporskih vasi. Oblike so manje, •astlinje gostejše, boje smelejše. To je kakor gnezdo vedrih kočic, ki tako rekoč vise med žemljo in morjem; mestce za ljubavnike in Pesnike, odločeno da bodi dotlej, dokler trpi strast ali navdušenost, posajeno tjži od muhavega poletenskega večera. Toliko da si oči uprl v Bašiktaš, pa se privrti memo tebe palača Čiragan, bolje vrsta belomarmornih palač, Pnprostih in veličanskih, olepšanih z dolgimi Vrstami stebrov ter opasane s hodili, z ogradami na slopiče, na katere se kakor živ venec spuščajo bele tiče bosporske. Toda tu se začenja druga muka, ljuba muka, kajti dokler gledaš eno lepoto, beži ti jih tisoč izpred oči.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avslrijsko-ogerska država.
Društvo kmetov v okolici mariborski sklenilo je zopet prošnjo, naj se davka oprosti kmetijska hišna industrija, naj se zniža cena soli.
BGermaniatt prinesla je pred kratkim vest, da se bodo vsi v D raž dani h živeči češki delavci iztirali, ker se domneva, da se prav živo udeležujejo anarhističnih rovanj ter razširjajo tiskovine. To bilo je potem mnogim, Cehom sovražnim listom voda na mlin in napadali so zaradi tega Čehe. Zdaj pa se je izkazala, da je poročilo „o 7000 iztiranih čeških delavcih" neresnično. Res je, da so dvanajst delavcev iztirali zaradi njihovega socijalističnega mišljenja. Tudi ni istina, da se hotč od tam češki delavci zaradi konkurence z nemškimi odstraniti.
Politično društvo „Edinost“ v Trstu imelo je v nedeljo občni zbor, pri katerem se je med drugim sklenilo, da se pošlje do visoke vlade prošnja, naj se vsaj v prva dva razreda ljudske šole vpelje slovenščina; pri tem shodu izvolil se je odbor, kateri ima ukreniti potrebne korake za prihodnje državnozborske volitve in za volitve v mestni zastop. Natančnejše poročilo o tem shodu nam je obljubljeno ter je prav kmalu priobčimo.
Tuje dežele.
Iz Belgrada se poroča, da se je general Katargi, kraljev strijc, podal po važnih opravilih v Petrograd. Poučeni krogi zatrjujejo, da je to potovanje v zvezi z obiskom princa Battenberškega ter da general Katargi hoče doseči približanje srbskega dvora Rusiji. V slednjem času pokazalo se je mnogo znamenj, iz katerih bi se moglo sklepati, da Srbija spremeni svojo politiko.
Razne vesti.
—	(Poskušen roparski umor.) V Bernardovih ulicah St. 8 na Dunaji dogodil se je ob jednajstih dopoludne zločin, ki kaže, kako malo da je varno dandanašnji življenje in imetje pred predrznostjo hudodelcev. Ondi stanuje namreč v prvem nadstropji hišna posestnica gospa Komjak, ki velja v tamošnjem okraji za zelo premožno. Bala se jo uže prej, da bi se ji, ker je bila sama, kaj no prigodilo in je vsled tega dala napraviti si v svoji sobi telegrafičen aparat, s kojim jo lehko hišniku pozvonila. Dne 3. t. m. stopita o gori navedeni uri dva moža v sobo, kjer je gospodinja stanovala. Hišne naprave so jima morale biti po polnem enane, kajti prvo, kar sta storila, je bilo to, da sta drat telegrafičnega aparata pretrgala, češ, da ne bi mogla hišnika poklicati. Vender sta se pri tem nekoliko zmotila, kajti s tem, da sta za drat potegnila, pozvonila sta in hišnik, ki je bil k sreči ravno doma, poda se nemudoma k gospodinji. Ko hoče notri, dobi vrata zaprta; a ker je čul v sobi ropot, zdrobi neko okno, ki se je odpiral na hodnik ter skoči notri. Strašen prizor se mu pokaže. Gospodinja ležala je vsa v krvi in v brezzavesti na tleh. Morilca pa, ko zapazita hišnika, odpreta hitro vrata ter zbežita, a oni jo vdere za njima na pomoč klicajo. S pomočjo stražnikov, ki so bili kmalu na mestu, posrečilo se je enega prijeti. Ljudje, ki so zraven prihiteli, bi ga bili potolkli, ako bi ga ne bili stražniki varovali. Drugemu zločincu posrečilo se je na zvit način uiti. Skočil je namreč v neko klet, kamor so led spravljali, tam odložil je klobuk in suknjo, a potem jo počasi dalje mahal. Mislili so, da je pri bližnjem mesarji pomočnik in ga vsled tega niso prijeli. Oni, ki so ga zaprli, je 33 do 35 let star in majhne, čokate postave. Gospa Komjak je smrtno ranjena in nimajo zdravniki nikakega upanja, da bi okrovala. Kolikor se da sklepati, zločinca nista imela časa, da bi bila kaj odnesla.
— (Premeden lopov.) Iz Budimpešte se poroča': Pretečeno soboto prišel je k nekemu urarji in juvelirji elegantno oblečen, a uže starikav mož, ter je izrekel, da želi kupiti dve zlati uri za dame. Izdal se je za graščaka Aleksandra P. iz saro-škoga komitata. Juvelir predložil mu je več različnih ur. Po dolgem iskanji našel je vender dve, koji so mu bili po volji, in sicer v vrednosti 115 gld. Na to vzame iz žepa majhen zabojček, v kojega jame uri spravljati ter poprosi juvelirja za pečatni vosek in za vozni list. Ker je juvelir oboje doma imel, zapečatil je oni zabojček ter adresiral ga na svojo rodbino. „Jaz imam“, mrmral je pri tem tujec, „še mnogo tukaj opraviti in moram nekoliko dni tukaj odstati, a ker sem otrokom obljubil, da bodo uže prej dobili ure, moram jih odposlati, predno jaz odidem iz mesta.“ Potem izvleče svojo listnico ter išče nekoliko časa sem in tjk. po nji, a na to z nejevoljo opomni, da po naključji nima drobnega denarja ter vsled tega juvelirju ponudi tisočak, češ, da naj mu ga menja. Juvelir obžalovaje izjavi, da mu tega storiti ni mogoče. „No“, reče na to oni, „to nič ne de, grem pa v bližnjo menjalnico." Na to izroči juvelirju zabojček ter se za nekoliko časa priporoči. A pretekla je ura za uro, graščaka pa le ni bilo nazaj. Juvelirja polasti se neka slutnja, hlastno odpre zabojček in kako se prestraši, ko v zabojčku ne dobi ur, temveč dve plehati škatljici za klinčke. Nedvojno imel je lopov seboj dva jed-naka zabojčka, v kojih jednega jo spravil uri, a ko jo bil to dovršil, spravil tega, a onega dejal na njegovo mesto.
— (Pariške dame) jemljejo si znano Clovis-Hugues v vzgled in se v novejšem času pri vsaki priložnosti poslužujejo revolverja. O taki junakinji se ravnokar zopet poroča po časopisih. V torek zvečer namreč podal se je proti 8. uri zvečer gospod B. iz svojega stanovanja. Ne daleč proč sreča 45 let staro devico Cordes. Ker so bila gospodu B. prejšnje večere v njegovem stanovanji okna pobita in ker je ta čul, da tega ni nihče drugi storil nego imenovana dama, ki je prej pri njem stanovala, povprašal jo je v tej zadevi. A namestu da bi mu bila gospica Cordes dala odgovor, potegne po najnovejši pariški šegi takoj revolver ter ga sproži g. B. naravnost v obraz. Krogla šla jo nad levim očesom v glavo, vender rana ni smrtna. Gospico Cordes je procoj potem prijela žandarmerija ter jo odvedla v zapor.
Domače stvari.
— (Štiri premije.) C.kr.kmetijska družba kranjska razpisuje natečaj za štiri premije po 100 gold. onim gospodarjem, kateri se zamorejo izkazati z dobro urejeno sadno sušilnico za sušenje srednjo-velikih in velikih množic sadja. Oni kranj -slu gospodarji, kateri se za eno teh premij potegovati nameravajo, izkažejo naj se do 1. julija t. 1. pri centralnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da so 1.) v času, pričenši od dneva razglašenja tega razpisa do 1. julija t. 1., sozidali si sadno sušilnico, in da je 2.) sadna sušilnica take sostave, da je z njo mogoče sadje umno su-Siti ter da so izdelki za kupčijo ugodni, Dokazi k prvi točki obstojč iz potrdila občinskega pred-stojništva, k drugi točki pa iz tacega popisa ali načrta sušilnice, da je mogoče iz njega posneti sestavo sušilnice. Opozarjamo vse one, koji se mislijo za te premije potegovati, da bodo imeli oni prosilci prednost, kateri se bodo zamogli izkazati s posestvom uže na Kranjskem izkušene sadne sušilnice, kakor je popisana v „Kmetovalcu“ št. 16. leta 1884. in v „Novicah“ št. 40. leta 1884. Na posebno željo daje c. kr. kmetijske družbo centralni odbor radovoljno potrebne podatke in na-sveto.
— (Slaven kranjsk riborejec.) Josip Svetič, rojen na Kranjskem, bil je do zdaj vodja največjemu evropskemu zavodu za umetno rejo rib v Scharnstedtu na Hanoveranskem, a zdaj vzprejol je še bolj častno mesto v severni Ameriki. Gosp. Josip Svotič je jeden najboljših zvedencev v umetni riboreji.
— (Tatvina.) Neki tukajšnji tovarniški delavki izmaknila je neka ženska zloglasne vrste hra-nilnično knjižico, vzela denarja 100 gld. iz hranilnice ter se odpeljala iz Ljubljane.
— (Samomor.) Polkovni zdravnik Anton Geiger pri 20. lovskem batalijonu v Serajevu ustrelil se je pred kratkim v trebuh. Umrl je čez nekaj dnij po hudih bolečinah. Vzrok samomora je neznan.
— (Iz črnega Vrha nad Idrijo) se poroča, da tam uže delj časa razgraja davica, da je umrlo uže več oseb.
— (Sneženi plaz) zasul je na vznožji goro PleSice ob mariborsko-celovški železnici pet drvarjev. Takoj pričeli so odkopavati sneg, a trud je bil brezvspešen.
— (V Savinjski dolini) bojijo so zdaj povodnji, ker bode vsled topečega snega narasla reka.
— (Iz Trsta) se poroča: V soboto zvečer prigodila se je na tukajšnjem kolodvoru nezgoda, katera bi bila mogla imeti najhujše posledice. If,o se je premikal nekov tovorni vlak, zašel je na zaprt tir, kateremu na konci stoji zid. Lokomotivni vodja je menda prepozno nategnil zaviralni motoz, kajti lokomotiv udaril je v zid ter potem še daljo vozil kakega 11/a metra daleč, in le malo je manjkalo, da vlak ni pal z vižine na zdolej v Barkole držečo cesto. Lokomotivni vodja skočil je še o pravem času s stroja, tako da se ni poškodoval.
— (Celovec je plaz zasul — — —!) To je v istini nekoliko čudna, neverjetna vfest, vender stoji tako črno na belem tiskano v nemškem listu, kateri izhaja v Cincinnatu. V ta list se poroča z Dunaja z dnd 18. m. m. ta-le vest: „Na Celovec, glavno mesto Koroške, zvalil se je plaz snega, kateri je porušil več poslopij ter usmrtil dvajset oseb. Ves trud, da bi zasute rešili, je bil zaman." Kakor rečeno, tako stoji tiskano v nemškem listu ter svetu oznanja grozno nesrečo, katera se je dogodila v glavi iznajdljivega nemškega časnikarja.
— („Kres“) prinaša v 2. številki naslednjo vsebino: Pavlina Pajkova:	„Arabela.“
(Koman.)— A. Pin: „Pesni mladeniške ljubezni."
—	Dr. Stojan: „Slika in srce." (Novela.) — A. Puntek:	,,Cvetlični duhovi". — Mirko:
»Majka in sinovi." — Mat. Valjavec: »Narodne pripovedke." — J. Scheinigg: „O narodnih pesnih koroških Slovencev". — J. Pajk: »Nekoliko literarnih opazek." — Dr. G. Krek: „Še enkrat nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slovansko." — Dr. Križan: „Luka Zima." —Drob-nost. — „Kres“ velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Po knjigarnah vsak snopič 40 kr. Izhaja v Celovci in urednik mu je dr. Jak. Sket, c. kr. gimn. profesor.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/*
London, 5. februvarija. WoIseIeyjeva depeša javlja, da je Kartum pal v Mahdijeve roke vsled izdaje. Gordon je baje ujet.
Dunaj, 4. februvarija. Cesarjevič obiskal je včeraj ples pri italijanskem poslaniku Ro-bilantu in ples Poljakov ter je ostal povsodi po jedno uro.
Dunaj, 4. februvarija. Časnikarji so se zopet pomirili. Da se je ta zadeva tako brzo poravnala, zahvaliti se je prijaznosti predsednika Smolke.
Berolin, 4. februvarija Državni zbor je zvi'šil drugo čitanje državnega proračuna ter izročil zopetno potrebščino za Kamerun budgetni komisiji.
London, 4. februvarija. Včeraj zvečer zaprli so v White-Chapelu neko osebo, katera se je baje udeležila slednjega napada z dinamitom ter je baje tudi v zvezi z zaprtim Cunninghamom.
London, 4. februvarija. Vojnemu ministru došel je telegram iz Kahire, kateri poroča, da se je četa husarjev in oddelek Egipčanov poslala v Handub rekognoskovat. Ta četa požgala je sovražnikov tabor pri Handubu, a vračajočo se napal je močan sovražnik. Pogreša se osem husarjev in trije Egipčani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 5. februvarija.
RIU.
Jednotni drž. dolg v bankovcih............................83'45
»	>	>	»	srebru .	..................83 95
Zlata renta..............................................106-70
5°/o avstr, renta.........................................98-95
Delnice n&rodne banke.................................... 866 —
Kreditne delnice........................................ 303-60
London 10 lir sterling...................................123-60
20 frankovec.............................................. 9-77
Cekini c. kr.............................................. 5-80
100 drž, mark.............................................60-35
Uradni glasnik
z dn6 4. februvarija.
Eks. javne dražbe: V Logatci posestvo Marije Debevec iz Begunj (1260 gld.) dnš 28. febr., 28. marca in 30. aprila. — V Postojini posestvo Fr. Boleta iz Slavine (2490 gld.) dnč 23. marca, 24. aprila in 26. maja. — V Za tiči ni zemljišče Jos. Kalmeta iz Višnje Gore (180 gld.) dne 26. febr., 26. marca in 30. aprila. — V Črnomlji zemljišče Mihe Puheka iz Goleka (30 gld.) dnč 20. febr. — V Ljubljani hišna oprava Helene Semen (88 gld. 40 kr.) dnš 9. in 23. febr.
Državni lozi z I. 1860. Dne 3. t. m. izžrebano je bilo na Dunaji od državnega loterijnega posojila z 1. 1860 naslednjih 120 serij, in sicer: Serija 211 408 417 443 912 920 1335 1354 1:566 1425 1791 1819 1879 1882 2064	2094	2203	2313 2516 2678	2818	2845	2998
3026 3184	3210	3682	4192 4719 4880	5245	5302	5398
5417 5503	5632	5663	5684 5746 5982	6045	6055	6609
6712 6742	6940	7093	7154 7537 7548	7726	7802	7988
8210 8408 9553 9632 9656 10087 10134 10291 10576 10581 10645 10666 10887 10931 11120 11209 11249 11267	11509	1!683	11835	12002	12278	12341	12494
12510	12728	12890	13034	13110	13192	13388	13563
13748	13828	14499	15502	15503	15785	15829	15844
15908	16014	16080	16144	16157	16223	16306	16971
17059	17111	17242	17380	17413	17455	17968	18005
18040	18418	18651	18907	19319	19353	19488	19618
19668 in 19828____________________________________
Tujci.
Dnž 3. februvarija.
Pri Maliči: Steinharter, trgovec, iz Monakova. — Eng-lander, trgovec, iz Norimberka. — Michel, Baltesar, Strasser, trgovci, z Dunaja. — Baumann, agent, iz Gradca. — Verderber, restavrator, iz Kočevja. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike.
Pri Slonu: Hauff, trg. popotnik, iz Draždan. — pl. Nemečič, c. kr. obrista soproga, s hčerko, z Dunaja.
—	Strauss, trg. potovalec, iz Prage. — Vrbanič, lekar, s soprogo iz Karlovca. — Rotter, c. kr. računo-vodni lajtenant, iz Celovca. — Faber, dež. poslanec, in Orschalek, c. kr. vladni koncipist, iz Kočevja. — Ramovš, župnik, iz Svibnja. — Graf Margheri, zasebnik, iz Kranja.
Pri Avstr, carji: Pirc, zasebnik, iz Tržiča. — Struckel, župnik, iz Cerkna. — Perko, kotlar, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Miljan, uradnik, s soprogo z Reke. — Gregorič, c. kr. merosodni mojster, in Gregorič, krojač, iz Brežic.
Umrli so:
D n 6 4. f e b r u v a r i j a. Celestina Lappain, udova c. kr. uradnika, 63 1., Hrenove ulice št. 3, občno ope-šanje.
V civilni bolnici:
Dn6 30. januvarija. Matija Pečnik, delavec,
49 1., prsna vodenica. — Andrej Cermel, mizar, 37 1., delirium acutum. — Anton Kancjan, delavec, 65 1., plučni edem.
Dn6 1. februvarija. Jakob Makovec, rudokdp, 22 1., opešanje močij.
Dn6 2. februvarija. Fran Dolenec, črevljar, 30 1., jetika.
Dnž 3, febr uvarij a. Jakob Turšič, delavec, 441., plučni emfizem._____________________
Tržne cene.
V	Ljubljani, 4. februvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 31 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 56 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 3 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 52 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini
50 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld- 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 90 kr.; mehkih 5 gld. 30 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. ______________'
Meteorologijo poročilo.
a a Q	Čas opazovanja	StaDje barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
M	7. zjutraj	726-62	14	bzv.	megla	
	2. pop.	727-74	4-6	vzh. sl.	obl.	000
H	9. zvečer	730-69	00	bzv.	megla' 1	
Tiskata in zalagata Ig v
Knežji Schonburg-Waldenburgški gozdarski urad v Šneperku, pošta Stari trg pri Rakeku na Kranjskem
sprejme v službo kot
pisanja
v pisarno gozdarskega urada (letna plača 360 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 24 mtr. trdih drv) mladega moža z lično pisavo, ki je po polnem vešč nemškega in kacega slovanskega jezika v govoru in pismu in ki je morebiti poprej pisaril v kaki vojaški pisarni, dalje se sprejme kot
Eodmti pazi za vnnanjo službo
(letna plača 240 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 20 mtr. trdih drv) mlad a krepak mož, ki umeje govoriti in pisati slovenski in nemški. Oba prosilca morata biti po polnem zdrava, poslužna v službi, možatega značaja in poštenega mišljenja. Prošnje naj se vpošiljajo do 15. februvarija gorenjemu gozdarskemu uradu.	3 2
Pri
Ig. v, Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v ZE-o-u/bljstrii
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abeoednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; H. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis. 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemSki slovar. 2 gld. 20 kr vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Ulošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gW.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, 1., I[, Theil sammt Schltlssel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. 11»	»	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld.’ 20 kr!
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča! Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Hajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag: J- R-i ***•» Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiS deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
ZnidarSlč J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kt.
K)«iumayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.