ČETRTEK 15.SEPTEMBER 2016/ ŠTEVILKA 1169, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040 410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com MANDRAC NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 In zakaj nimamo poševnih oči? Naokoli je prišel RecycleMan oziroma Dalaj Eegol in nekoč AliEn, eden prvih slovenskih hitrogovorečih glasbenikov in se zgrozil nad tem, koliko Kitajcev živi pri nas. Priznali smo: da ima prav, vendar nam je tako lepo in prav.. (Mef) Na začetku smo ga sicer malo čudno gledali, potem pa nam je pojasnil, da je med sprehodom po našem mestu ves čas poslušal samo: čao, čau, čao, čauči, čau... »Kot da bi bil na Kitajskem«, se je še sam zabaval ob svoji domislici. Nam se ta način pozdravljanja zdi povsem normalen in priznati moram, da ga nikoli nisem povezal s kitajščino in Kitajci. Toda, če zdaj malo pomislim in se postavim, na-primer v sobotno dopoldne na izolski tržnici, potem bi res kdo lahko pomislil, da je na tržnici v Šangaju. Prijatelj Matjaž Garzaroli bo zdaj jezen, saj nikoli ne spregleda možnosti, da me poduči, kako je čao pravzaprav pozdrav sužnjev, ki so ga do par desetletij v poniževalne namene uporabljali tudi večinski sosedje čez mejo. Zato Matjaž pozdravlja kvečjemu s “salve”, kajti to je bil pozdrav rimskih gospodarjev. Še najraje pa uporablja »zdravo« ali »živeli«. nnn BANKA KOPER ( Zvenita sicer nekoliko staromodno, vendar sta oba dobronamerna. Eden želi zdravja, drugi pa slavi življenje. Na načelni ravni se z njim sicer strinjam, žal pa sem se precej neuspešno skušal izogniti tej enozložnici, ki je zagotovo najbolj uporabljana beseda v večjem delu Primorske, prijema pa se tudi marsikje po Sloveniji. Vsekakor je bolj invazivna kot štajerski »servus« ali gorenjski »eiga« saj je postala najbolj vseslovenski pozdrav, ki nas je naredil za aiienove Kitajce. “V našem bloku se stanovalci komaj poznamo, pozdravljamo pa se morda z dvemi ali tremi” mi je zaupala znanka iz enega od ljubljanskih naselij. Ne vem, kako je s pozdravljanjem v Livadah, ki so naše največje blokovsko naselje, toda upam si trditi, da v starem delu mesta ni tako. Pravzaprav se ne zgodi, da bi na cesti srečal člo-veka in ga ne bi pozdravil. Najmanj, kar naredimo je, da pokimamo z glavo, največkrat pa podarimo kitajsko zveneči “čao”. In upam si trditi, da ga ni človeka, ki ne bi vrnil tega pozdrava. In zakaj toliko govorim o pozdravih. Zato, ker se s pozdravom začne komunikacija med ljudmi, nastane skupnost in tako je nastala tudi ideja, da bi nekatere naše ulice poimenovali kar “oskrbovane ulice”, kjer bi zdravi pomagali bolnim, mladi starim, veseljaki žalostnim in družabni osamljenim. Nič nas ne bi stalo in vsem bi bilo bolje in ne bi bilo treba graditi na rob mesta postavljenih oskrbovanih stanovanj, saj jih že imamo, pa še cenejša bi bila. Tudi zlorabljeno frazo o »oživljanju starega mesta«, ki jo poznamo z različnih predvolilnih gesel in programov tistih, ki “hočejo narediti nekaj dobrega za Izolo", bo na smetišče zgodovine poslala ena sama beseda: Čao. OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Primorci danes praznujemo zduži-tev Primorske z matično domovino, osrednja proslava pa bo v Postojni, v soboto, 17. septembra pod sloganom Primorska, srčna. Za razliko od prejšnjih let se bo uradna proslava raztegnila v celodnevno dogajanje, za katerega si organizatorji želijo, da bi bilo nekakšen vsepri-55 morski praznik. Med udeleženci o bodo tudi številni Izolani. o Slavnostni govornik bo Ciril Zlo-Jrbec, v imenu slovenske skupnosti, s ki je po letu 1947 ostala na drugi ^ strani meje, pa bo govoril zamejski zgodovinar mlajše generacije dr. Borut Klabjan. Proslavo bo neposredno prenašala Televizija Slovenija, režiserka, Silva Bajc, sicer vodja postojnske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa jo je naslovila “Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana?”, Rdeča nit bodo različni obrazi Primorske, za govorni del je izbrala poezijo primorskih pesnikov, Srečka Kosovela, Miroslava Košute in slavnostnega govornika Cirila Zlobca, v programu pa je tudi nekaj globalne, univerzalne umetnosti, ki jo predstavlja William Shakespeare, čigar verzi so tudi v naslovu prireditve. Na odru bodo sicer nastopili postojnski ustvarjalci in tisti, ki so tukaj preživeli svojo mladost, pa zdaj živijo drugje. Pričakujejo vsaj 10.000 obiskovalcev. Proslava do stala okrog 50.000 evrov. Dobro polovico naj bi zagotovila postojnska občina, razliko pa ostale primorske občine. “Glede na to, da nekateri pravijo, da Postojna ni umeščena u Primorsko, ampak, da teži bolj na notranjsko stran, je prav, da prireditev organiziramo v Postojni ravno zato, da pokažemo, da smo pravi Primorci, da potrdimo našo primorsko identiteto,” je o razlogih za gostitev proslave povedal postojnski župan, Igor Marentič. Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, in ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. PAX VOBISCUM Jean Asselborn, luksemburški zunanji minister, zahteva, da se Madžarska začasno ali za stalno, izključi iz EU ker, kot je povedal v Die Weltu, »ne moremo sprejeti množičnega kršenja temeljnih vrednot EU, ker gradi ograje proti beguncem iz vojnih območjih, ter krši medijsko svobodo in neodvisnost pravosodja.«. Avstriski notranji minister Wolfgang Sobotka je napovedal, da bo Avstrija sprožila tožbo proti Madžarski pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi nespoštovanja dublinske uredbe in nesprejemanja prosilcev za azil. »Če države ali skupnosti držav nenehno kršijo pravo, potem morajo računati tudi na pravne posledice,« je povedal Sobotka. Ko je govoril o »skupnosti držav«, ni govoril na pamet, ker se tako, kot se do beguncev obnaša Madžarska, obnašajo vse države članice Višegrajske skupine. Te so nekdanjo staljinistično preteklost in mentaliteto, ki so je bile deležne kot sestavni del staljinističnega imperija, prenesle v svojo sedanjost, vsaj v odnosu do najbolj nemočnih in drugačnih, ki ne sodijo v novoboljševistič-no kriptofašistično videnje sveta, skritega pod krinko »zaščite krščanske Evrope.«. Seveda gre za veliko laž. Evropski temelji so antična znanost in znanost nasploh, evropski temelji so Galileo ali Leonardo nasproti inkviziciji, ki je proizvod krščanstva, v temeljih Evrope je humanizem, ne pa klanje med husiti in pravovernim katoličani, tudi ne aktualno madžarsko - poljsko -višegrajsko lažno krščanstvo, saj je izvirno krščanstvo prerokovalo samo ljubezen do sočloveka in človeka in zaščito nemočnih, brezpravnih in iti-stih, ki so jim bile odvzete vse pravice. In kje smo mi v tej »moderni Evropi«? »Situacija na področju migracij je trenutno mirna, vendar v tem trenutku nihče ne more napovedati, kaj se bo zares dogajalo v naslednjih mesecih. Posledic morebitnega ponovnega odprtja balkanske poti se zaveda celotna Evropa, a zaskrbljujoče je, da hitrih in učinkovitih evropskih rešitev ni, ni jasne vizije, kako se soočati z masovnimi migracijami. Obenem jasno podajamo stališče, da prehod migrantov skozi državo, kot se je dogajalo v času drugega migrantskega vala, za Slovenijo ni več sprejemljiv,« je nam in ne komu drugemu, ali EU ali OZN, povedala naša notranja ministrica. Ker so te besede namenjene samo nam, ne pa nekomu drugemu, je jasno da gre za zastraševanje. K temu je svoj prispevek dodal še predsednik vlade: »Če bo znova prišlo do odprtja balkanske poti, potem bo v regiji prišlo do konflikta - tako v Srednji Evropi, kakor na Zahodnem Balkanu. Če bo prišlo preveč nezakonitih migrantov, bodo vse države zaprle svoje meje. To bo privedlo do sporov, učinek domin pa bo močno škodoval tudi gospodarstvom in turizmu vseh vpletenih držav.« To je premijer povedal za Die Welt, za domačo javnost pa je spročil, da bodo uporabljena »vsa možna sredstva, da se prepreči nezakonite migracije.« Vsa možna sredstva? Konkreten primer že imamo: Andrej Vidic in Peter Rade, kajakaša in dobra človeka, sta dvakrat prerezala bodečo žico. Enkrat zato, da bi spravila čolne na obalo, drugič pa zato, da bi rešila srnico, ki se je zapletla med žiletke. Na sodišču v Kočevju sta bila obsojena (tudi zaradi škode, ki je znašala 44 evrov) obsojena na mesec dni pogojne kazni, s preiskusno dobo dveh let. Na obsodbo se je pritožila - policija. Ni zapisano, kdo iz policije. Samo piše - policija, ker »gre za kaznivo dejanje, s katerim so bila napadena sredstva za varovanje državne meje, ki imajo pomen za varnost države in njenih državljanov«. Dvomim, da so to napisali policisti, ki so Andreja in Petra prijeli »na delu«. To je zagotovo prišlo iz logov okrog notranje ministrice. Ker je notranja ministrica in njeno ministrstvo zaskrbljeno za zaščito in humano ravnanje pri zaščiti beguncev. Tako kot naš predsednik vlade. Za njih so predvidena »vsa sredstva.« Vsa sredstva so bila, ni še dolgo tega, že uporabljena. Takrat se je to imenovalo holokaust. Majhen je korak do prepričanja, da sta EU in OZN v zmoti, ko zahtevata, da se končajo vojne, ki so nastale iz pohlepa po novi geostrateški delitvi (kraji) energetskih in vodnih dobrin. Pobiti je treba te migrante, podpisati GETO in TTIP, pa bo mir. V Zupan se je zahvalil upokojencem Za varno pot izolskih otrok v šolo so tudi letos skrbeli policisti, občinski redarji in upokojenci. Slednjim se je župan Igor Kolenc zahvalil za dvotedensko delo na prehodih za pešce. Ob tej priložnosti jim je predstavil perečo problematiko nespoštovanja omejitev hitrosti, še posebej v okolici šol ter ukrepe za umirjanje prometa. Dvajset izolski upokojencev je bilo do sredine septembra nekaj ur zjutraj in popoldan prisotnih na prehodih za pešce na Cankarjevem drevoredu, Drevoredu 1. maja, Prešernovi cesti, Ulici oktobrske revolucije, Južni cesti in v Kortah. Nekateri med njim so na srečanju z županom povedali, da so v začetku šolskega leta na terenu že več let, drugi so se v tej vlogi letos znašli prvič. Izkušnje so različne, nekateri so bili presenečeni nad številom voznikov, ki ne spoštujejo prometnih predpisov in omejitev, nad kolesarji, ki vozijo kar med pešci po pločnikih, drugi so bili navdušeni nad hvaležnostjo in prisrčnostjo otrok ter komaj čakajo prihodnje leto, ko bodo na prehodih za pešce ponovno v družbi otrok in njihovih spremljevalcev. szj Izolska delegacija v Lyonu Na povabilo dr. Tatiane Dumas-Rodica, častne konzulke v Franciji, se je izolska delegacija med 9. in 11. septembrom udeležila tradicionalnih Konzularnih dnevov Fetes Cocularies, ki potekajo vsako leto v Lyonu. Lyon je drugo največje francosko mesto in prestolnica regije Rhone - Al-pes. Ta regija je za Izolo zelo zanimiva, saj je nam najlažje dostopna francoska regija in izredno zanimiva za prihod francoskih turistov v Izolo. Predstavitev na glavnem trgu Bellcour je prav zato bila v znamenju izolske turistične ponudbe, s poudarkom na kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravile spretne roke članic Kulturnega društva Malija. Obiskovalci so lahko okusili tudi izolska vina in oljčna olja, proizvajalcev Žaro in Božič. V treh dneh je izolsko stojnico obiskalo preko 20.000 ljudi, na katere so članice društva v tipičnih nošah in v družbi izvrstnega harmonikaša Emanuela Šalkoviča, pustili nepozaben vtis. Izolski paviljon je obiskalo tudi nekaj večjih francoskih turističnih agencij in že izrazilo željo po tesnejšem sodelovanju z izolskimi turističnimi ponudniki, nekateri pa bodo Izolo že v kratkem obiskali. Sti MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Podjetniški zavod v nizkem startu? V četrtek, 22. septembra, se bodo na 14. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Če bi sledili sprejetemu programu dela z začetka leta bi to bila ena zadnjih sej v tem letu, seveda pa ne bo tako. V obravnavi sicer ni vsebin, ki bi premaknile Izolo, morda pa bo le kaj zaslužila. Na tokratni seji bodo sicer obravnavali tudi nekaj vsebinskih točk dnevnega reda, večina pa je vendarle namenjena aktivnostim v zvezi z občinskimi zemljišči in objekti. Med vsebinske točke gotovo sodi odločanje o sofinanciranju nakupa kombiniranega gasilskega vozila za gašenje požarov in tehnične intervencije Gasilske brigade Koper, najbolj zanimiv pa se vendarle zdi Predlog letnega programa dela in finančni načrt letos ustanovljenega javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola za leto 2016. Predlog novega Sporazuma o oblikovanju in vzdrževanju Arheološkega parka Simonov zaliv, razen drugega podpisnika, ne prinaša nič posebej novega, če odmislimo dve kadrovski vprašanji in vprašanja ter pobude občinskih svetnikov pa je preostali del seje namenjen zgolj ukinitvam javnega dobra, prodaji in pridobivanju nepremičnega premoženja Občine Izola. 19 let stara kripa Zakon določa, da mora lokalna skupnost zagotavljati organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva, kar pomeni tudi zagotavljanje denarja za vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme. Gasilska brigada Koper trenutno razpolaga s 19 let starim vozilom, ki je zelo dotrajano. Večji del opreme vozila je že tehnično zastarelega, poleg tega pa so se zaradi starosti začele pojavljati manjše okvare in nepravilnosti pri delovanju. Te težave se odražajo v slabši pripravljenosti enote za gašenje požarov in tehnične intervencije, ima pa tudi finančno plat, saj so stroški vzdrževanja starega vozila visoki. Med leti 2004 in 2015 je Gasilska brigada Koper posredovala pri 3.953 gašenjih požarov in 2.138 tehničnih intervencijah, kar predstavlja 65% vseh opravljenih intervencij. Omenjeno vozilo se torej uporablja pri večini intervencij. Nakup novega kombiniranega gasilskega vozila za gašenje požarov in tehnične intervencije bo pripomogel k ustreznemu posredovanju v primeru gašenja požarov, tako v naravi kakor drugod, ter drugemu tehničnemu posredovanju. Za nakup novega vozila bo Gasilska brigada morala odšteti približno 420.0000 EUR z DDV. Celotna kupnina za vozilo je načrtovana s finančnim leas-ingom, ki ga bodo odplačevali sofinancerji, Mestna občina Koper (58,3% delež). Občina Piran (20,0% delež), Občina Izola (18,0% delež) in Občina Ankaran (3,7% delež), glede na delež števila prebivalcev posamezne občine. Nakup kombiniranega gasilskega vozila sofinancirajo po vnaprej določenem ključu vse obalne občine. Občina Izola bi tako v letu 2017 prispevala nekaj več kot 6.000 Eur, v naslednjih šestih letih pa po 11.703 Eur in zadnje leto nekaj manj kot 6 tisočakov, skupno pa to pomeni 82.192 Eur. Dolge priprave na začetek Javni zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola je bil vpisan v sodni register že konec aprila, istega dne je bil imenovan tudi vršilec dolžnosti direktorja zavoda, ki je opravljal tekoče posle do konca julija, od takrat naprej pa je bil imenovan za direktorja zavoda. Agusta meseca je pričel pripravljati letni program in finančni načrt zavoda, ki ga je v začetku septembra potrdil Svet zavoda, o soglasju k dokumentu bodo v četrtek odločali izolski občinski svetniki. Arheološki park zre naprej Občinski svet Občine Izola je maja 2010 sprejel Sporazum o oblikovanju in vzdrževanju Arheološkega parka Simonov zaliv s čimer se je Občina Izola zavezala, da bo skrbela skrbela za urejenost, javnost in dostopnost do parka z rednim vzdrževanjem zelenih površin in drevja, vzdrževanjem objektov in ograje ter odvozom smeti. Drugi sopodpisnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je zagotovil strokovni nadzor nad raziskovanjem, urejanjem in upravljanjem s spomenikom ter podporo pri pridobivanju izrednih finančnih sredstev, Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem, pa, zagotavljal vodenje sistematičnega raziskovanja, konservacijo, upravljanje in urejanje spomenika, ter, skupaj z občino Izola, razvijal dejavnosti in aktivnosti Arheološkega parka Simonov zaliv. Po letu 2010 je projekt dobil nov zagon, tako, da se tudi območje Simonovega zaliva aktivno razvija v evropsko primerljiv arheološki park z razvejano dejavnostjo, ker pa je, namesto namesto Znanstveno raziskovalnega središča, podpisnica Univerza na Primorskem, je bilo treba na novo opredeliti obveznosti in odgovornosti podpisnikov Sporazuma. Podpisniki bodo oblikovali skupni odbor s po enim predstavnikom. Predstavnika Občine Izola bo imenoval župan. Tako lepo je bilo videti leseno jadrnico v izolskem mandraču, ki je sicer namenjen lesenim plovilom. No ja, lesenih plovil je v mandraču vse manj, turistična jadrnica pa je bila tukaj le na tankanju goriva, saj je mandrač verjetno preplitev zanjo. Ekologija Bodo naravovarstveniki uspešni Varstvo narave je sicer povsod napisano z lepimi črkami, toda v praksi se naravovarstveniki velikokrat spopadajo z investitorji in celo z državo, Teden sredozemske obale, ki ga bomo gostili konec meseca bo priložnost za jačanje njihovih pozicij. Slovenska obala bo od 23. septembra do 1. oktobra 2016 gostila številne dogodke, ki se bodo zvrstili v sklopu Tedna sredozemske obale in makroregio-nalnih strategij. Rdeča nit dogodka je povezovanje, še posebej z okoljskega vidika. Dogodek ima tudi dodatno sporočilno vrednost, saj podpira povezovanje evropskih makrore-gij - Alpske, Jadransko jonske in Podonavske, povezovanje med makroregionalnimi strategijami ter povezovanje institucij, ki v Tednu sodelujejo s ciljem prispevati k trajnostnemu razvoju vseh treh makro regij ter njihovi vidnosti. Teden sredozemske obale in ma-kroregionalnih strategij je, po uspešni Konferenci ob zagonu Strategije EU za Alpsko regijo (EUSALP) in ustanovnem zasedanju generalne skupščine EUSALP januarja 2016 na Brdu pri Kranju, drugi v nizu dogodkov, ki jih Slovenija organizira v času predsedovanja Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Na dogodku bodo sodelovali najvišji predstavniki slovenske države, ostalih držav makroregional-nih strategij, evropskih institucij, regionalnih organizacij, strokovnjaki, predstavniki nevladnih institucij in drugi zainteresirani. Tudi Izola bo gostila nekaj dogodkov v sklopu tega srečanja, ki se ga posebej veselijo naravovarstveniki, saj so takšni dogodki priložnost, da se srečajo in pogovorijo s strokovnjaki iz sosednjih regij, ki jih tarejo zelo podobni problemi. Za javnost pa bodo posebej zanimive projekcije filmov z naravovarstveno tematiko. V torek, 27. 9. ob 19.00 bo v Kinu Odeon projekcija filma Plastik fantastik in pogovor z avtorjem, Urošem Robičem, ter projekcija predfilmov: Varuj morje, bodi zvezda in Lov. Not loss. 28. septembra bo v Kinu Odeon projekcija filma To vse spremeni, naslednji dan pa še projekcija filma Skriti zaliv in pogovor s člani društva Morigenos. V petek 30. 9. bodo predstavili film Svet oceanov, 1. oktobra pa bo v izolskem kulturnem domu odprtje razstave Constructive Alps ter razstava o morskih datljih z naslovom Nevidne vezi. Turistični vlakec zmanjšuje zaslužek radarja na cesti za Belvedere. Vsakokrat, ko se odpravi po cesti na ali z Belvederja se za njim naredi kolona vozil, ki ne dosegajo niti 10, kaj šele več kot 50 km?h. Nekateri vozniki se sicer jezijo, ko pa peljejo mimo radarja so vlakcu hvaležni. Več plastike kot rib Včeraj je mreža 90 nevladnih organizacij v Bruslju predstavila globalno vizijo prihodnosti brez onesnaževanja s plastiko. Vizija je prvi korak globalnega gibanja, ki želi spremeniti uporabo in odnos družbe do plastike. “Če ne bomo nemudoma ukrepali, bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib, opozarjajo znanstveniki. Plastika ogroža biotsko raznovrstnost v morjih in predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Kljub nevarnostim, ki jih tovrstno onesnaževanje prinaša tako planetu, kot ljudem, pa se vlade in industrija vse do danes niso uspele resno spoprijeti s sistemskimi spremembami, ki bi prinesle rešitev tega problema. Koga motijo drevesa Velikokrat se jezimo na Komunalo zaradi njihovega načina obrezovanja dreves ali pa zato, ker jih srečamo med podiranjem katerega od urbanih dreves. V slednjem primeru se velikokrat zgodi, da so delavci Komunale le izvajalci naročila, ki pride od stanovalcev, ki jih motijo veje, ki tolčejo ob polkna ali pa mravlje in druga mrčes, ki preko dreves vstopa v stanovanja itd. Žal v Izoli nimamo pravilnika o ravnanju z drevesi, ki bi določal, do kod sega pravica občanov pri odločanju o tem ali naj drevo ostane ali ga podrejo. Drevesni vandali Toda, na Komunali imajo referenta za hortikulturo, ki je posebej pristojen za ravnanje z mestnimi drevesi in Igor France nas je obvestil, da so na zelenici ob ulici Emilia Driolija opazili posušen bor in ugotovili, da se je posušil zaradi človeškega huliganstva, saj osamljeno drevo v parku pač ne ovira nikogar. Borovec je doživel vrtanje v deblo in zlivanje motornega olja v vrtino. Seveda gre v tem primeru za načrtno uničenje drevesa in, mimogrede, tudi občinske lastnine. Poleg tega drevesa je še en borovec, ki je poškodovan na podoben način. Zaenkrat se še ohranja pri zelenju, vprašanje pa je, ali bo preživel nasilje, ki je doletelo njegovega soseda. Vse, ki bi karkoli vedeli o tem, kdo se je na tak način lotil dreves v parku, prosimo, da o tem obvestijo uredništvo ali pa kar pristojne na Komunali na telefon 05 66 34 932. ur Šola V Jagodju in Dobravi je bilo praznično Konec tedna je bilo v krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava karseda slavnostno. Tradicionalni praznik KS so tudi letos obogatili s pestrim športnim dogajanjem. 'hm defibrilator Konec tedna je krajevna skupnost Jagodje-Dobrava praznovala svoj praznik. Proslava se je začela v četrtek s sveto mašo v italijanskem in slovenskem jeziku v cerkvi Loreto v Jagodju. Zvečer je bila nato na sporedu slavnostna- seja Sveta krajevne skupnosti. Pred začetkom seje so predstavili tudi nov defibrilator na sedežu krajevne skupnosti. V kulturnem programu je nastopila ženska vokalna skupina Tamari-ske. Najprej tarokaši V počastitev praznika krajevne skupnosti Jagodje Dobrava je bil v petek odigran turnir v taroku za posameznike in ekipno. Otvoritev že petega turnirja je opravil predsednik KS g. Maks Filipčič, ki je udeležencem zaželel dobro športno tekmovanje in poudaril pomen druženja. Udeležil se je tudi zaključka tekmovanja, razglasitve rezultatov in podelitve nagrad. Odigrana so bila tri kola po 15 iger. Vseh šest točk ni osvojil nihče, kar trije pa so zbrali po 5 točk in je med njimi odločala razlika pik. Najuspešnejši je bil Franc Godnjavec iz Pirana, nosilec naslova mojster taroka in redni udeleženec turnirjev v Jagodju. Ob petih točkah je zbral razliko +1168, Marija Bolje + 698 in Cveto Ličen +362. Četrto mesto je osvojila Veronika Jakopič s 4,5 točkami in razliko +291. Enako število točk je zbral tudi Bogo Strohsack, a slabšo raliko +16. Zanimiv je bil razplet na dveh mizah, ki je odločal o uvrstitvi na vrhu. V tretjem kolu je o prvem mestu odločala miza za katero so sedli Jakopičeva in Ličen s 4 točkami ter Godnjavec s 3 točkami. Zmagal je Godnjavec, ki je zaradi boljše razlike iz prejšnjih kol zasedel prvo mesto. Pri drugi mizi pa so se pomerili Boljetova in Debeljak s po 3,5 točkami in Meze z 2,75 točkami. Prav v zadnji igri je Boljetova zmagala in ustvarila razliko, ki jo je popeljala na skupno drugo mesto. V ekipnem tekmovanju je prvo mesto zasedla mešana ekipa Izola-Jagodje v zasedbi Jakopič, Strohsack in Zajc. Zbrali so 12,75 točk in razliko +916, drugo mesto je osvojila ekipa Jagodja, ki so jo zastopali Ličen, Debeljak in Gr-dič. Zbrali so 12 točk in razliko +393. Tretje mesto je osvojila ekipa Izole v zasedbi Bolje Marije, Meze in Praprotnik. Zbrali so 10,75 točk in razliko +450. Četrto mesto je zasedla ekipa Pirana z 10 točkami in peto mesto ekipa Kopra s 7 točkami. Organizacijo in vodenje turnirja so uspešno opravili Marija Bolje, Cveto Ličen in Boris Debeljak. Razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad je sledilo družabno srečanje, ki ga je popestrila odlična hrana iz gostišča Jasna. Sledili so balinarji S tem pa se športni dogodki niso zaključili. V soboto je bila namreč na sporedu mednarodni balinarksi turnir. Udeležilo se ga je enajst ekip, od tega tudi gostje iz Italije in Hrvaške. Turnir je ponovno otvoril predsednik KS Maks Filipčič, ki je tudi predsednik Balinarskega kluba Jagodje - Dobrava, sicer organizator turnirja turnirja. V toplem vremenu so nastopajoči vztrajali z balinanjem na soncu z željo, da je to mogoče zadnje leto brez pokritega balinišča. Za popestritev dogajanja na balinišču so bile povabljene tudi balinarke, ki so rešile čast domačega kluba in prislužile pokal za tretje mesto, seveda tudi s pomočjo moških. Pokal za prvo mesto je odšel v Šiško, drugo mesto so odnesli v Marezige, četrti pa so bili balinarji Obrova, ki so se turnirja udeležili prvič. ur, Boris Debeljak, Nadja Gregorovič Zahvala Žal malo pozno toda vseeno, se člani Dl Izola iskreno zahvaljujemo Zavarovalnici TRIGLAV za dano donacijo. S temi sredstvi si invalidi lahko izboljšajo svoje aktivnosti. Jutranji rekreativci za cisto okolje Ob koncu poletja smo se člani Skupine Šole zdravja odločili, da pripomoremo k čistejšemu okolju in tako je nastala sobotna čistilna akcija. Travnik v Simonovem zalivu smo očistili cigaretnih ogorkov v upanju, da bo naš aktivizem spodbudil še kakšno skupino, ki ji ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Marinka Štok - Skupina Šole zdravja Izola Tartini Športnikom in kulturnikom 463 tisočakov Svet Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve je sprejel sklep o izboru prejemnikov denarja iz javnega razpisa za sofinanciranje ljubiteljske kulturne in športne dejavnosti v občini Izola za leto 2016. Skupna vsota je nekoliko pod pol milijona, bistveno večji delež pa je namenjen športu. Komisija, ki je ocenjevala vloge iz javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju športa v javnem interesu v občini Izola za leto 2016 je sredstva razdelila med 29 športnih društev in klubov ter Športno zvezo Izola. Od skupnih 382.900 Eur je največ denarja pripadlo izolskim nogometašem (49.445 Eur), sledijo jim rokometaši (43.936 Eur), malo manj sofinanciranja bodo deležni pingponkaši, košarkarji in odbojkarji. Društva, ki gojijo kolektivne športe prejmejo največ sofinanciranja, vendar je v teh sredstvih skrito tudi zaračunavanje najemnine za objekte v katerih trenirajo in tekmujejo. Manj denarja prejmejo društva ki gojijo individualni šport, kot so veslači in jadralci, še najmanj pa prejmejo društva, ki združujejo v glavnem rekreativne športnike. Nekoliko preseneča skromen znesek, ki ga prejme Nogometni klub Korte (2.605 Eur), kar je gotovo posledica dejstva, da je tam delo z mladimi zelo skromno. Športna zveza, pogovor z njeno predsednico je na sosednji strani, prejme za svoje delovanje 5.434,00 EUR. Skupna višina sredstev za sofinanciranje programov na področju športa v javnem interesu vobčini Izola v letu 2016 tako znaša 388.334 EUR oziroma dobrih 28 tisočakov mesečno. Komisija, ki je ovrednotila programe na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Izola je letos razpolagala s 75.000 EUR, največ denarja (nekaj več kot skromnih 7 tisočakov) pa bodo prejeli gledališčniki skupine Steps in Pihalni orkester Izola. Sledijo jim Balerima, Plesni studio Lai in Lik, ki prejmejo nekaj več kot 6 tisočakov, sicer pa so denar dokaj enakomerno razdeli med 20 društev, v hšini od 2 - 7 tisočakov. i Skupno število Pripadajo zap.št. DRUŠTVO doseže ča nih sredstva točk v EUR 2016 . 1. Moški pevski zbor IZOLA 1417 2. KDTIT0 1.262. 3.308 Kulturno društvo likovnih umetnikov l IK 2.397 5.284 , LKD MARI 0 NET. TE Izda 1.441 3.777 5. KUD Gledališče STEPS 2.913 7.637 6. CU Jagodje Dobrava- M0PZ 1.155 3.028 7. Kulturno društvu KORTE 1.134 2.973 8. i Kulturno društvo Pihalni orkester IZOLA 2.879 7.547 9. Kulturno društvo MALIJA m 2.548 Srce za srce Prireditev z naslovom Pomen in Sled Zmage je nadaljevanje prvega mednarodno humanitarnega dogodka Srce za Srce, ki je namenjeno žrtvam nasilja. Namen dogodka je zagotoviti sredstva in jih nameniti Varni hiši za ženske in otroke žrtve nasilja kot odgovor družbe in posameznikov na nepopolne zakonske in družbeno ekonomske dejavnike ter orodja, ki odpravljajo posledice in ne na vzrokov. V literarnem delu bodo predstavili knjižno uspešnico Andrije Terziča: Plivač in Preko Puta. V gledališkem delu pa bo na programu predstava: Pomen in Sled Zmage Igrajo: Leonella Kolatahi, Ana-stasija Knežič, Natalija Knežič, Ornela Vasič, Anastasija Dukič Scenarist: Milena Andjelič Dukič Režija: Milena Andjelič Dukič Glasba: Tomi Valant Prireditev bo v nedeljo, 25. septembra 2016 ob 12.00 v Kulturnem domu Izola Društvo upokojencev IZOLA-Žepz ; Kulturno društvo 3 Big Band orchestra j 1.195 2.899 3.132 12. Plesni studio L A I Kulturno društvo likovnih umetnikov TUBA 2.390 6.265 Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi CETORE Kulturno društvo harmonikarjev IZOLA________ 1.253 826 1.225 3,284 2,165 3.211 16. Kulturno umetniško društvo ERATO 1.432 Kulturno društvo BALERIMA 2.670 3.757 6.999 VS TAMARISKA i Andragoško društvo MORJE ! Kulturno društvo Bunker 1.169 1.296 [1.-21. | VŠadruStva skupaj: 1 28.607 | 75.000 Zap.št PRIJAVITELJ Število točk v EUR r BALINARSKO DRUŠTVO JAG0DJE-D0BRAVA Jagodje 24/a, Izola 5.926 1.910 2 BALINARSKI KLUB KORTE Korte 44 Izola 26115 13.805 3 BALINARSKO DRUŠTVO JADRAN Dantejeva ulica št. 18 Izola 7.686 2.184 4 DRUŠTVO IZOLSKIH ROKOMETAŠIC Pittonijeva 2 Izola 640 182 5 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA Plerčičeva 3 Izola 1.760 501 6 JADRALNI KLUB BURJA Dantejeva 22, Izola p.p.74 2.8643 12.445 7 JADRALNI KLUB IZOLA Tomažičeva 4, Izola 10,142 5.245 8 JADRALNI KLUB OLIV,PIC Veliki trg 1, Izola 30.529 13.908 9 JUDO KLUB IZOLA Zvonimira Miloša 24 Izola 20.049 11.700 JO ... KLUB BORILNIH VEŠČIN KIT Sončna pot 5, Izola 16.401 7.115 II KEGLJAŠKI KLUB IZOLA Kraška 1, Izola 45.257 13.848 12 KOŠARKARSKI KLUB IZOLA Veliki tre 9, Izola 55.652 32.195 13 MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA Cankarjev drev. 28,Izola 89.035 49.445 14 MORSKOSPORTNI RIBOLOVNI KLUB MENOLA Istrska vrata 4 Izola 14.667 5.483 15 NOGOMETNI KLUB KORTE Korte 44, Izola 7.246 2.605 16 NTK ARRIGONI Dantejeva 18, Izola 77.805 38.962 17 ODBOJKARSKI KLUB IZOLA Uvade 7, Izola 41.440 21.934 18 PLESNI KLUB TITTV DANCE Mladinska ul.43, Izola 2.890 1.687 19 ROKOMETNO DRUŠTVO IZOLA p,p.24. Kraška t, Izola 82.147 43.936 20 ROD JADRANSKI STRAŽARJEV IZOLA p.p. 1, Izola 11.872 6.752 21 SABUAŠKI KLUB IZOLA Kraška 10a, Izola 7.751 4.207 22 SAVATE KLUB OBALA Rožna pot 2, Izola 1.481 374 23 ŠD ADRENALINA Ketejeva 7, Izola 9.280 2.641 24 SMUČARSKI KLUB IZOLA Kraška 1, Izola 11.954 6.976 25 STRELSKI KLUB IZOLA, Kraška 1, Izda 26.388 9.219 26 ŠAHOVSKO DRUŠTVO IZOLA Gregorčičeva 21, Izola 6.170 3.127 27 VESLAŠKI KLUB ARGO Dantejeva 20, Izola 52.613 26.438 28 VESLAŠKI KLUB IZOLA Dantejeva 18, Izola 25.578 14.418 29 ŽENSKI ROKOMETNI KLUB Kraška 1, Izola 51.425 29.658 SKUPAJ 768.540 382.900 Športna Izola Problem ni delitev, ampak višina sredstev Športajte z nami je najbolj množična prireditev izolske Športne zveze, Tokrat se ji je pridružilo še več društev in 1. oktobra, ko bo na Lonki zaključna prireditev, bodo tam prisotni skoraj vsi izolski športni klubi, Predsednica Športne zveze, Alenka Šarkanj, ne skriva zadovoljstva, pozna pa tudi težave društev, Športajte z nami je najbolj množična športna prireditev v Izoli. Dober mesec bodo izolska športna društva odprla svoja vrata mladim in tudi manj mladim. Priložnost je primerna tudi za pogovor s predsednico izolske Športne zveze Alenko Šarkanj o tem, kakšno je stanje v izolskem športu. Rezultate imamo, kar pa še ne pomeni, da imamo tudi idealne pogoje za dolgoročni razvoj. - Tudi letos je izolski šport dosegel nekaj pomembnih rezultatov na vseh ravneh, vse do Olimpijskih iger. Istočasno je prišlo tudi poročilo o delitvi sredstev med klubi. So v klubih zadovoljni s tem, kako so sredstva razdeljena? - Mislim, da ni problem v tem, kako se ta sredstva delijo, saj to določa pravilnik, ki je dobro napisan. Problem je višina teh sredstev in to je tisto, na kar gledajo v klubih, kar je tudi pokazala anketa, ki smo jo naredili pred štirimi leti. Sam način delitve sredstev, mislim, da je zelo v redu in je tudi primerljiv z nacionalnim programom športa, ki je bil sprejet pred dvemi leti in na tem področju ne bi ničesar spreminjala. Morda bi le prevetrila določene točke, da bi lažje vkomponirali v pravilnik tiste posebnosti, ki jih imamo v Izoli. - Glavni poudarek je še vedno na mladih. - Imamo dva nivoja delitve javnih sredstev. Prvi je na nivoju države in tukaj govorimo o vrhunskem športu in o nacionalnih panožnih zvezah, preko katerih se financirajo vrhunski športniki. Drugi pa je lokalni nivo. Na tem nivoju se dela na mladih, torej se poskuša vključiti čim več otrok na to področje. Vemo, kaj pomeni gibanje za otroke in namen je, da se jih čimveč ukvarja s športom, kar pripelje do zdravega načina življenja. - Po sredstvih izstopajo kolektivni športi. Rokomet, nogomet, odbojka, košarka. Slednja presenetljivo, glede na to, da nima izrazitega ligaša. - Predvsem moramo upoštevati, da imamo razlike že v tem, da nekateri delajo v objektih, s katerimi upravlja CKŠP, drugi delujejo v svojih, spet tretji pa v najetih prostorih. Tista športna društva, ki so v objektih s katerimi upravlja Center, ta strošek delno pokrivajo s temi sredstvi, medtem ko ostala ne. Včasih ni povsem pregledno, koliko sredstev gre za samo dejavnost, koliko pa za najemnino oziroma uporabo prostora. Delamo pa na tem, da bo sistem financiranja bolj pregleden, da se bo točno vedelo, koliko gre za objekte, koliko pa za dejavnost. To bo omogočal nov pravilnik. - Verjetno smo se na tem področju nekoliko razvadili, saj so bili ti objekti nekoč vsi “naši”, zdaj pa jih je treba plačevati. - Ja, tudi nacionalni program športa bo to tako zastavil, kot tudi sam sistem delitve javnih sredstev, namreč, da morajo biti zadeve pregledne, in v to smer bomo pripravili pravilnik tudi v Izoli. - Večni spor so bili stroški vzdrževanja. - S tem se ukvarjamo zadnjih pet let in zgodba še ni zaključena, tudi zaradi zakona o upravljanju z državnim premoženjem, ki določa, da morajo lokalne skupnosti zaračunati vsem obratovalne stroške tekočega vzdrževanja, kar bi pomenilo kolaps v izolskem športu, saj bi večina sredstev, ki jih klub dobi za dejavnost, šlo za vzdrževanje objektov. V Izoli še vedno nismo našli formule za to. V Ljubljani so menda blizu temu. Problem je v tem, da v zakonu o športu ni opredeljeno, da je upraba javnih športnih objektov kot tudi športnih objektov specifična in bi bilo treba te stvari urediti drugače. Zakon o kulturi določa, da zaračunajo samo stroške, ki nastanejo zaradi določene dejavnosti. - Nekoč so imela društva dejavnosti, ki so prinašala nekaj prihodkov. Zdaj, ko je treba to posebej opredeliti kot dobičkonosno dejavnost, tega ni več. - Ne, mislim, da je v preteklosti to temeljilo bolj na sponzorskih sredstvih saj se društva niso toliko ukvarjala s tržno dejavnostjo. - So pa imeli, naprimer, klubske bifeje. - Ja, to je res. Ampak na koncu jih imajo lahko tudi danes, a le v skladu z zakonom, ki to ureja. Delovati morajo tako, kot vsi ostali, ker je to vendarle konkurenca. Morajo upoštevati predpise in vse, kar zakon določa. - Objekti so v upravljanju Centra, tudi mestni stadion. Kdo ga torej daje v najem, nogometni klub ali Center? - Daje ga v najem center, saj je bil tudi ustanovljen za to, da bo upravljal z javnimi športnimi objekti. Zdaj delamo na tem, da se te stvari uredijo, tudi pogodbeno. Ravno o tem smo se tudi pogovarjali na svetu zavoda, kjer smo naložili vodstvu Centra, naj analizira, kaj to za športna društva in za Center sploh pomeni. Ker ocenili smo, da prinaša dodatno delo in s tem tudi dodatne stroške. Najprej moramo vedeti, kaj nas čaka, preden se določene stvari sprejemajo. - Imajo kakšna športna društva posebne probleme s prostori? - Da bi jaz vedela ne, a morda jih tudi imajo. Vemo, da so objekti zgrajeni tako, kot so. Marsikateri so dotrajani ali pa niso zgrajeni v skladu z normativi, ki veljajo vsaj za velika tekmovanja. V Izoli smo na tem področju v zadnjih desetih ali petnajstih letih precej zaostali v primerjavi z ostalimi občinami. Vsaka večja slovenska vas ima lepo športno dvorano in to še iz časov, ko je država dajala znatna sredstva, da je sofinancirala te gradnje. - Mi pa nimamo niti bazena. In zato niti plavalnega in vaterpolo kluba. - Imamo samo hotelske bazene, ki sicer niso najbolj primerni za plavanje, čeprav vedno poudarim, da je Matjaž Markič prvo medaljo iz Evropskega prvenstva prinesel prav s tem, ko je plaval v bazenih v San simonu, v hotelu Delfin ali pa v Ankaranu. Da se, ni nemogoče, ampak moraš imeti talent in vse se ti mora pokriti. Je pa dejstvo, da če imaš na razpolago dober bazen, so pogoji drugačni, kar se kaže naprimer v Ribnici, kjer so pred leti začeli iz nič in so zdaj na visokem tekmovalnem nivoju. Ko ni dobrih pogojev za delo, potem je zares težko priti do vrhunskih rezultatov. - Strategija izolskega športa? - Že štiri leta jo delamo, čeprav bi bila lahko že zdavnaj narejena. Mi smo svoje naredili, zdaj naj svoje naredijo še tisti z občinske strani. Rokometaši z novim predsednikom Naslednje kolo bo odigrano v ponedeljek 19.9. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. db V petek nova priložnost Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 26:19 (14:8) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Logar, Puhanič, Jurič 2, Božič 8 (2), Zorič-Stepančič, Žgavec, Kecman 5, Vukovič 2, Ščepanovič, Stopar 1, Poberaj, Konig 1, Madžarevič. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 3 (2), Istrabenz Plini Izola 2 (2). Izključitve: Trimo Trebnje 12, Istrabenz Plini Izola 8 minut. Naši rokometaši so na prvi tekmi sezone ostali praznih rok. Trimo Trebnje je bil tokrat prepričljivo boljši in je, kot že nekajkrat v zadnjih letih, doma v srečanjih z Izolo ostal neporažen. Naše fante čaka jutri, v petek, nov poskus za točke in sicer v Ptuju proti tamkajšnji Dravi. Uvodni zadetek, ki ga je proti Dolenjcem dosegel Jakob Vukovič, je bilo edino vodstvo Izole. Zatem so domačini prevzeli pobudo, s tem pa tudi zasukali rezultat v svojo korist. Našim ni šlo - Peter Božič je zadel petkrat, po enkrat pa sta bila poleg Vukoviča v tem delu uspešna še Blaž Žgavec, Željko Kecman. V začetku drugega dela so Izolani sicer znižali zaostanek na štiri zadetke in zaigrali bolje, vendar gostitelji niso popuščali. Svoj naskok so postopno povečevali in v 50. minuti z desetimi goli prednosti 23:13 že določili zmagovalca. Trener Brut Hren je v vrata postavil vse tri vratarje - Martina Gregoriča, Luko Logarja ter Zorana Pu-haniča, ki so v dvobojih z domačimi strelci iztržili tretjinski uspeh. Ptujska Drava, ki je novinec v ligi, je sicer v nedeljo izgubila na Boni-fiki s Koprom (37:26). Tekma z njimi ne bo lahka, saj bodo Ptujčani lovili prvo prvoligaško zmago pred domačimi gledalci. Našim fantom tako ne preostane drugo kot uveljaviti svoje izkušnje in se brezkompromisno podati v boj za točke. Matija in Lea prva V Puconcih je v soboto potekal prvi odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Čeprav sta bila Matija Novel in Lea Paulin prva favorita za zmago, se je tudi tokrat izkazalo, da je bilo, zlasti za Leo, kar težko. V finalu je Ina Unger iz Cirkovc že vodila 2:1 v setih. V četrtem setu je bil rezultat izenačen 9:9, nato je Lea zmagala z 11:9. Sledil je dramatičen peti set, kjer je Ina Unger ponovno vodila, tokrat kar z 9:5. Kljub zaostanku je Lea ostala zbrana in odigrala dvoboj do konca, kar ji je prineslo končno zmago z 11:9 in 3:2 v setih! Lanska najboljša mlajša kadetinja v državi Manca Paljk je ugodno presenetila, ko je za med osem najboljših s 3:1 premagala Matejo Tomanič Butkovsko iz Ptuja. Za med štiri pa je morala nato priznati premoč Tjaši Novak iz ljubljanskega Kajuha, ki je zmagala z izidom 3:1. Med 16 najboljših se je uvrstila tudi Minea Ljuca. Tudi ona je za med osem, s 3:1, izgubila proti Tjaši Novak. Pri kadetih je Matija Novel imel nekaj težav za uvrstitev v polfinale, ko je s 3:2 premagal Mitjo Omrzela iz novomeške Krke. V ostalih dvobojih pa ni imel večjih težav. Tako je tudi v finalu prepričljivo premagal drugega nosilca turnirja Žigo Kristjana Žigona iz Raven na Koroškem z rezultatom 3:0. Zelo so nas v soboto razveselili rezultati in tudi sama igra Uroša Žavbija in Mihaela Kocjančiča. Oba sta pokazala velik napredek in dosegla uvrstitvi med 16 najboljših, kar je njun največji uspeh v tej kategoriji. Uroš je za uvrstitev v četrtfinale s 3:0 izgubil proti klubskemu kolegu Matiji Novelu, Mihael pa je tesno, s 3:2, izgubil proti Mitji Omrzelu iz Krke. Tudi z drugega turnirja letošnje sezone smo se vrnili zadovoljni tako z igro, kot z rezultati. Še najbolj pomembno pa je bilo vzdušje med našimi mladimi tekmovalci in tekmovalkami, kar je vsekakor osnova za dobro igro in dobre rezultate. V ponedeljek 12. septembra je bilo v kavarni hotela Delfin Izola odigrano 29. kolo v taroku za posameznike. Na vrh so se povzpeli trije igralci, ki so iz treh kol zbrali po 5 točk. O razvrstitvi je odločala razlika iz odigranih kol. Najuspešnejši je bil Igor Meze z razliko +642, sledita Ivica Grdič z razliko +464 in Cveto Ličen z razliko +407. Četrto mesto je osvojil Anton Kosič s 4 točkami in razliko -98. Peto mesto je pripadlo Antonu Sevčnikarju, ki je zbral 3,5 točke in razliko +405. ctoi®® Športna šola Judo kluba Izola V telovadnici OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri (vhod s strani igrišča) se začenja Judo športna šola. Starostni skupini: Judo vrtec (otroci od 5 do 7 let): Vsak ponedeljek in petek od 16,30 do 17,30. Mala šola juda (od 8 do 12 let): ponedeljek, sreda in petek od 16,30 do 18,00. Za več informacij lahko pokličete na GSM: 031 625170; e-pošta: iztok.ba-bic@siol.net; Vadba se izvaja po projektu Iztoka Babiča, profesorja športne vzgoje, ki je profesionalni trener za judo šport otrok in mladostnikov. Program poteka sistematično od otroške do mladinske starostne skupine v Kopru, Izoli, Luciji in Ankaranu. Obenem je informacijsko podprt, tako, da ga starši in športniki lahko stalno spremljajo. Vse dejavnosti si lahko ogledate na spletu - ključne besede, ki povežejo z dejavnostjo programov: judo Marezige / Koper /Izola / Lucija/Ankaran. Hro/rae v nedeljo, 18.9.2016 ob 9.00 uri Balinarski klub Korte organizira državno prvenstvo v balinanju v disciplini igra v krog - polfinale U-14. Tekmovanje bo potekalo v Kortah in Tržiču, finale najboljših osem bo v Kobjeglavi na Krasu 25.9.2016. ŠPORinn ŠOLA mflESTRAL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2 • 8 LET ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAIVIAESTRAL@GIVIAIL.COM Dnevi odprtih vrat izolskega športa Začenjajo se dnevi odprtih vrat izolskega športa. Od 17. septembra do 23. oktobra bodo izolska športna društva odprla svoja vrata novim članom. Mladi bodo tako lahko spoznali različne športe in se lažje odločili kateremu športnemu društvu bodo obljubili zvestobo, starši pa se bodo lahko na lastne oči prepričali, kako z mladimi delajo v posameznih društvih. Sobota -17.9.2016 KEGLJAŠKI KLUB IZOLA -13.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH Ogled tekem ženske ekipe LB. državna liga in moške ekipe II. državna liga zahod. Ponedeljek -19.9.2016 BALINARSKI KLUB KORTE - 17.00-19.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, pogovor s športniki in vpis novih članov NTK ARRIGONI -16.30-17.30 TELOVADNICA ARRIGONI Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov JUDO KLUB IZOLA -17.00-18.00 TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI Judo vrtec (vadba za otroke 5-6 let) -17.00-18.00 Mala šola judo (vadba za otroke 7-11 let) -16.30-19.00 ŠD ADRENALINA (040/501-379) www.adrenalina.si - 18.00 FITPLUS CENTER Izola - center za rekreacijo in zdravje, Premrlova 1 Aktivno sodelovanje na vadbi; potrebujete: brisačo, vodo, udobno oblačilo. AERO mix VESLAŠKI KLUB ARGO - 17.00-19.00 DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA VK ARGO, Dantejeva 20 (v Marini Izola) Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih predstavitev in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov. PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA - 17.15-18.00 PALESTRINA, OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA Obiščite nas na brezplačnih vajah! 2013, 2012 prvi vpis - začetniki; PLES ZA NAJMLAJŠE -17.15-18.00 2002-2007; HIP HOP/street plesi 1, rekreativni nivo -18.00-19.30 KEGLJAŠKI KLUB IZOLA - 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. SABLIAŠKI KLUB IZOLA -19.00-21.00 (mladina, odrasli) TELOVADNICA, Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA - 16.00-20.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov; (U-9,U-11,U-13,U-15,U--17.U-19) MRK MENDLA IZOLA - 11.00-12.00 in 17.30-18.30 KLUBSKI PROSTOR, Istrska vrata 4, Izola Predstavitev kluba in vpis novih članov. Torek 20.9.2016 BALINARSKI KLUB KORTE - 17.00-19.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, pogovor s športniki in vpis novih članov VESLAŠKI KLUB ARGO -17.00-19.00 VK ARGO, Dantejeva 20 (v Marini Izola) Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih predstavitev in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov. STRELSKI KLUB IZOLA - 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 Ogled treningov, preizkus streljanja z zračnim orožjem, ogled klubskih prostorov, druženje s člani kluba ter vpis novih članov. Predstavitev športnega strelstva 19.00 SAVATE KLUB OBALA francoski boks -19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) S treningi pričnemo v torek 20.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 18.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA - 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA - 16.00-20.00 MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov; (U-9,U-11,U-13,U-15,U--17.U-19) OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) 16.00-17.30 Predstavitev treninga in vpis novih članov letnik. Sreda 21. 9. 2016 BALINARSKI KLUB KORTE - 17.00-19.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, pogovor s športniki in vpis novih članov NTK ARRIGONI -16.30-17.30 TELOVADNICA ARRIGONI Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov JUDO KLUB IZOLA - 16.30-19.00 TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIERI Mala šola judo (vadba za otroke 7-11 let) VESLAŠKI KLUB ARGO - 17.00-19.00 DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA VK ARGO, Dantejeva 20 (v Marini Izola) Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, ogled treningov, pogovor s športniki (udeleženci svetovnih predstavitev in evropskih prvenstev ter trenerji, vpisovanje novih članov. PLESNI KLUB TITTV DANCE IZOLA - 16.50-18.20 PALESTRINA, OŠ DANTE ALIGHIERI IZOLA Obiščite nas na brezplačnih vajah! 2002-2007; BREAK DANCE 1, rekreativni nivo ODBOJKARSKI KLUB IZOLA -16.00-17.30 TELOVADNICA OŠ LIVADE Predstavitev mini in male odbojke, vpis novih članov. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA - 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine. SABLJAŠ KI KLUB IZOLA - 15.00-17.00 (otroci, mladina) TELOVADNICA, Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA MESTNI STADION IZOLA Predstavitev treninga in vpis novih članov; (U-9,U-11,U-13,U-15,U--17,U-19) - 16.00-20.00 Dogajalnik Razstava o začetku konca Plač Izolanov bo v soboto ob 11.00 uri dal na ogled fotografsko razstavo, ki tokrat prinaša kombinacijo dokumentarne in umetniške fotografije. Avtor fotografij je Dušan Ambrož, besedilo je dodal Mef, razstava pa govori o dveh Ribah. Razstava ima morda nekoliko nenavaden naslov, saj si bo kdo morda predstavljal, da gre za razrez ribe kot živali, v resnici pa gre za ladji. Pa tudi razrezi so dobesedno in v prenesenem pomenu, saj gre za velik rez v ribiški tradiciji tega našega območja. Fotografije so lahko nastale zato, ker sem dobil dovoljenje in sem lahko bil oktobra leta 2012, skoraj vsak dan, priča razrezu dveh največjih slovenskih ribiških ladij. - Kakšni so bili ti dnevi? - Seveda so bili za nas čustveni, za delavce, ki so opravljali razred pa običajno delo. Vse skupaj je trajalo kakšne tri tedne, začeli pa so z odstranjevanjem nadpalubja, toliko da so prišli do strojnice, potem so sistematično pobirali vse kar je bilo nad in nato tisto, kar je bilo pod palubo. Žal nisem bil zraven, ko so dvigovali motorje in agregate, vseeno pa sem zabeležil odstranjevanje glavnih komponent. Zanimivo je, da so takrat, ko so pobrali z ladje vse kar je bilo nad palubo in motorje ter agregate, skušali dvigniti ladji z dvigalom a dvigalo tega tovora ni zmoglo. Šele takrat sem se zares prepričal, kako mogočni ribiški ladji sta bili to. Ker z dvigalom ni šlo so ju najprej razrezali po dolgem in nato dvignili zgornjo polovico, potem pa še spodnjo. To dogajanje pa sem zabeležil in ena od fotografij prikazuje ta dela. - Je ostalo kaj spominkov? - Seveda sem skušal priti do napisa Droga I. ali Droga II., ki sta bila profil-no vtisnjena v železo, vendar so to tako težki deli, seveda pa niti nisem bil edini, ki se je za to zanimal. Predvidevam da so imena bark, krmila in še kakšne podrobnosti spravili lastniki. Kdorkoli jih ima bi bilo lepo, da jih podari ribiškemu muzeju, če ga bomo v Izoli sploh kdaj imeli. Jaz imam nekaj malenkosti, ki jih bom z veseljem daroval takemu muzeju, tako kot tudi to razstavo fotografij. Seveda, če jih bodo želeli imeti. Kako si postavil razstavo? Najprej sem želel razstavo postaviti kronološko, a sem ugotovil, da nimam čisto vseh posegov in bi bila razstava nekompletna, zato sem se odločil za razstavo po posameznih sklopih. Dodal bom par ostankov teh dveh bark in upam, da bo tudi to prispevalo k zanimivosti razstave za katero upam, da si jo bodo ogledali tudi nekdanji ribiči, posebej tisti, ki so bili na obeh Ribah (Drogah) pa tudi šolarji bi lahko prišli pogledat, kakšni so bili zadnji dnevi izolskega „velikega" ribištva. ur | mu. Z nitjo in šivanko skozi pretekli cas Lijana Perko, rojena Velenjčanka, je šivilja z dušo, srcem in zlatimi rokami. Blago in šivanje je vzljubila že v zgodnjem otroštvu. Prva oblačila je krojila in šivala že v 5. razredu osnovne šole, v 1. letniku srednje pa je po naročilu šivala hlače na trapez. V tistem času so postale hitro priljubljen modni trend, saj je Lijana že prebirala modne revije iz Anglije, Nemčije in Italije. Njen učitelj je tudi opazil, da ima velik talent za likovno ustvarjanje in prosil njenega očeta, naj je ne vpiše na trgovsko šolo, kjer bi samo izgubljala čas. In čeprav se je izučila za trgovko, je ljubezen do šivanja, risanja in slikanja ni nikoli zapustila. V podjetju Inter Velenje je konec osemdesetih let kot samostojna oblikovalka in stilistka oblikovala modne kolekcije iz pletenin in usnja. Na potovanju v Francijo so jo prevzela pokrivala in po vrnitvi domov je kot ena prvih v Sloveniji začela izdelovati pokrivala v francoskem stilu. Na sejmu v Ljubljani so obiskovalci na njeni stojnici lahko med drugim občudovali klobuke iz žameta in svile v kombinaciji z usnjem. Po preselitvi v Ljubljano je najprej urejala fundus z igralskimi kostumi in skrbela za oblačila, da so bila primerna za nastope gledaliških igralcev in snemanja filmov. Oblačila je tudi televizijske napovedovalce. Kot asistentka za kostumografijo in mojstrica garderobe je sodelovala pri snemanju več kot 50 filmov in med ostalim šivala tudi oblačila za folklorne plesne skupine. Tako je za neko gospo sešila ljubljansko črno nošo. Ta ji je kot predlogo za izdelavo dala fotografijo svoje babice. Lijana zdaj že osem let živi v Izoli in še naprej ustvarja čudovite izdelke iz blaga in drugih materialov: torbice, torbe za v trgovino ali za nabiranje oljk, vrečke za zelišča ali kruh, mošnjičke, modne pasove, vrečke in blazinice s sivko, etuije za mobilne telefone ali očala, denarnice, toaletne torbice, preproste igračke za male otroke, punčke v narodnih nošah. Po naravi je vedoželjna in ker živi v Izoli, se je odločila, da bo raziskala primorske noše. V knjižnicah, muzejih in galerijah doma in v tujini je preučevala literaturo, skice, razstavne eksponate in umetniške slike, na katerih so slikarji z veliko natančnostjo naslikali tudi še tako drobne detajle oblačil. Prepričana je, da so oblačila dragoceni del naše kulturne dediščine. Tako kot so neprecenljive vrednosti tudi vse stare obrti in obrtniška znanja, ki so potrebna, da iz lanu, bombaža, volne, usnja ali drugih naravnih materialov nastane obleka. Zanima jo, kako ta znanja, ki žal počasi izginjajo, ohraniti in prenesti na mlajše rodove. Kot ljubiteljica, raziskovalka in ohranjevalka dediščine se je aktivno vključila tudi v društvo Anbot. Zdi se ji, da je na Primorskem še veliko neizkoriščenih možnosti na področju ohranjanja oblačilne dediščine. V izolski knjižnici razstavlja manjši del njene serije punčk v šavrinski noši in noši iz drugih primorskih krajev. Oblačila za punčke so izdelana natančno tako, kakor je izgledala prava noša. Lijana blago, svilo, lan in volno kupuje v Franciji in Italiji, kjer nekatera podjetja še izdelujejo tako blago, kot je bilo včasih v rabi. Tudi nekateri posamezniki imajo doma še shranjene kose starih oblačil ali blaga in ker vedo, kako hvaležna jim bo, ji ga prinesejo. §p mantok/m: ll Bunkerfest je tukaj zato, da ostane Festival alternativne glasbe Bunkerfest je tudi letos privabil veliko število ljubiteljev kitar v letni kino Arrigoni. Izjemno vzdušje in dobra glasba sta dokaz, da v Izoli primanjkuje prostor, kjer bi se ljubitelji glasbe redno družili. V petek je izolski zvočni prostor ponovno prevzel zdaj že tradicionalni Bunkerfest. Tretja edicija alternativno rokerskega festivala je bila tudi najbolj ambiciozna doslej. Bunkerfest, ki ga vsako leto organizirajo aktivisti iz zaklonišča v Jagodju, ha pomoč pa so jim letos priskočili, med drugim, tudi v Centru za kulturo, šport in prireditve in na Občini Izola, je brez dvoma naj večji izolski alternativni glasbeni festival. Na velikem odru v letnem kinu Arrigoni so letos nastopili mladi Wrong Generation in manj mladi Su--Shine. Za njimi so bili na vrsti industrijalni metalci Manntra iz Umaga, ki so sicer komajda ujeli izolski koncert, saj jim je na poti do prizorišča odpovedal prevoz. Metal folk je segrel občinstvo A če je bilo do tedaj vzdušje še nekoliko zaspano, so občinstvo kot prvi razvneli turbo folk metalci Pero Defformero iz Novega Sada. S svojo mešanico trdorokerske glasbene podlage in »balkanskega« vokala so predstavljali izjemno uverturo v večerne »headlinerje«, zimzelene Elvis Jackson. Večni ska pun-kerji so tudi tokrat dokazali, da gre za enega najbolj zanesljivih žur bendov na sončni strani alp. Odigrali so večino starih hitov, nekaj novejših, manjkali pa niso niti njihovi značilni in preverjeni »skeči«. Skupino moramo pohvaliti za neverjetno energijo, kljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da so tisti, ki so jih videli že večkrat, doživeli nekakšen »deja vu«. Za konec še Iron Maiden Za zaključek večera so, tako kot lani, tudi letos poskrbele metal-ske priredbe. Tokrat so na svoj račun prišli feni skupine Iron Maiden, saj je zadnja ura koncerta pripadla tržaški »tribute« zasedbi Moonchild. Odlično odigrane priredbe pri nas vedno priljubljenih »majdnov« na žalost ni uspel nadgraditi visoki, piskajoči, a ne preveč prezenten vokal pevca, a prisotnih to več kot toliko ni zmotilo. Ura je bila že pozna in takrat je vedno manj pomemben kulturni vtis, vedno bolj pa samo vzdušje, ki je bilo izjemno sproščeno. Izola rabi Bunkerfest Vsekakor je letošnji Bunkerfest dokazal, da si Izola želi in tudi zasluži tako velik festival. Arrigoni sicer ni bil povsem napolnjen, a pred prizoriščem ni bilo opaziti veliko ljudi. Lahko bi rekli, da tiste, ki jih takšni dogodki zanimajo, so bili večinoma vsi v Izoli. Žal med njimi je opaziti vedno manj tistih zares mladih, ki jih glasba, očitno, že dolgo ne pritegne več, oziroma kitar ne enačijo več z zabavo. In tako, kot primanjkuje mlade publike, tako primanjkuje tudi mladih glasbenih zasedb, ki bi nadaljevali tradicijo tistih, ki so »žagali« v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse to se seveda lahko spremeni, a brez rednega klubskega dogajanja, brez večjih glasbenih dogodkov in brez razumevanja ostalih krajanov, bo to vedno težje. AM Zenske so imele svoj večer pri Spini V četrtek so aktivisti Ljubljanske ulici organizirali ženski večer, na katerega so bili povabljeni vsi, a glavno besedo so kljub vsemu imele ženske. Ženske vseh starosti so povedale, kaj jih teži in kaj moški delamo narobe. Povedale so, zakaj ne moremo govoriti o emancipaciji vse dokler bo izraz emancipacija ostal v uporabi. Povedale so, da jim ni vseeno, predvsem pa so dokazale, da je med njimi nekaj takšnih, ki so s peresom ali kitaro v roki zares edinstvene. Prisotnim so se predstavile pesnica Alenka Godnič, kantavtorica Marjetka Popovski, pisateljica in pesnica Barbara Motoh Bračanov, plesalka in pesnica Patricia Sosič Kobal, pesnica Dorina Beržan, oblikovalka nakita Sandra Kocjančič, umetnica Vesna Tavčar, Di-eynaba Ndongo iz Senegala in glasbenici Mishka Adams in Emilia Martensson. Prijeten večer, kot že dolgo ne. ur E ■ TII • jr x-' r. ' w , ■% ■j ^ x - /