SploSne vestl. — Umrl je v celjski bolnici tov. Vladmir Požar, šoliski upravitellj v Radečah pri Zidanem mostu. PokojnJk je bil član ož'j'ega so* sveta poverjeništva UJU — LjubDjana, v lib* gaškem okraju je bil preds.©dni'k tamašnjega učiiteljskega društva. V stanovski oirganizaciji se je udejistvovat z vso ivnemo ter je po« segal aktivno v delo. Bil je ddber *ovari'š i.n se je vedno zavzemail za ipravično stvar. Tudii ikot šolnik je bill) mož na isvojeim mdstu. Za» pušča ženo in pet otrok. Preostalim iskreno sožaljc! — Šolskj/ vrt in nafuralno stanovanje. Na stavfljeno vpirašanje odgovarjamo: Šofeki* vrt je učilo in ga mo.ra obddovati šolski upravi-' telj !kot itiakega za priroid&znainski pouk. Ako sam tega noče ali ne morc, se mora poveriti uprava vrta Ikalkemu druge.mu uičitdju na šoli. Glej zadevne odloke šolskih oiblastti! Giiede drugih zemljišč je vprašanje, kake ipravice ima do njih šolski upravitalj. Ako so n/jemu dode.lje.ne v užitek po kaki usitanovi, llahko poljubno irazpolaga z nijimi. Alko so pa last krajevnega šolskega odbara, dofibča ita načirl užrtka. Stanovanje šdlskdga upravitelja je določeno po zakonu upravitelju' in ga mord le-ta uživati. Ako se. kako drugače dogovori s krajevnim šofekim odbo-rom, bi bilo mogo4 če, da ga uživa kdo drugi'. Nastahe pa vpra* ^anje', ali ima ostaTo učietlljistvo stanovainje v naravi. Ako ne bi prišlllo to v prvi ivlrsti iv poštev, ke,r ima po zalkonu pravico do1 na'turalnega stanovanja. — »Bolgarske učiteljice«. V zadnjem »Učit. Tovarišu« poroča tovariš —zič« o boiigariskem uGilte^jtstvu. Pozorauast jel vzbudi'1 zlasti odstavek o ueiteljicah, ki vsabuje sle« deče stavke: »DoTnišljavosti in .nekakcga do» miinantnega položaja nad fcolegi ne poznajo (namreč Jbalgarske učiiteljice). Vse se prav lahko poroče in zato med ojimi ni najti sta« rih samskih učitdijic« — Ker sem imela pri« ložnoslt, to1 apazko tovatiša —»žiiča1« že prej enkrat čftati (in sllišati'), si ne morem misiiti, iia bi bila brez namena. Imam vtis — in z menoj tudi druge tovarišice — tkot da se ne^ krje nahajajo uCiteHljice, ki so »domilšljave« in ki »hočejo imeti nAak dominantten položaj had kolegi«. Tovariš, ali pozna.te icje kafkšno tako deželo ma svetu, kjer bi se to godilo? Pa merida ne misllite celo na na!šo razmare pri1 tem? Potem 'pa, prijateilj, ine hodite na Bdligarslko proučavat (tamkajišnje razrnere, ampak poigiliobite se ra'je v naše doma in v mentalrteito1 naiše učitdljice. Pa boste kmalu videli, da so naše učkeljice še manj idomiš-. tjave in da zavzemajo še veliiko manj domis r^nitno StalliSče' napram svo^jim kolcgom. Opaz^ka o domišrjavosti je sploh inesltvarna. Domi^ljavost je duševina (lastnost posamez^ mJka in se 'nikaikoir niei more aplicirati na go4ov sitan a!li dted s'tanu. Posamezni doTnišljavs ci ge ipa majddjo v viseh stanoiviri in je gotovo tudi med bolgarskimi učitdjicami katera vmes, kakor povsod. Da pa bolgarske učites Ijice niso domišljave verjameTn, saj so ipovsod učiteljicc preskramne in piretpričana ,sem. da bi siliovensika učitdljica imdk večji ugved ia bolljiše isitališče v javnoisiti, čc bi bfla manj. skromna. Često sel poudarja, da je šolstvo v 8loveTiiji na visdki stopnji; ker je od vsega iičiteljsitva' "U učiteljk, je to 'gotovo v veliki meri njihoiva zaisluga. Da nc; sku'šajo zavzeti *»nekak dominanten položaj« nad kcfegi. pri^ €a dejstvo, da ne zavzemajo ni-ti v onganiza^ ciji, niti po dr^ušitVih nobenega vodillnega mesta. iPiseC mavaja tudi 'kot nekako posdbno prednoisib bollgarskih u:či'teljic, da »med njimi' ni najti starih isamskih učiteiljic«. Take staro: koprtne izjave in opazke .so moigoče samo še pri nas. Visi vemo, da je v sevonnih državah, Ivjer je kuilltura na višku, med najbalij izobra= Senimi ženami zdo rmnogo takih, ki se niti faočejo poročitv in poisveča'jo ceio svojo osdjo i>oklicnemu in javneiinu ddu. Tudi vise pro^ svetno dtelo med našiini ženami je ipovečiini plod »stare'jših samsikib uičitdljic«. Kajtil trilajiše iromajo iz kraja v kraj in ,&e ne mo* rejo 'tako hitro vživeti v nove razmere, poro= 6ene pa iso že ^tak povečini preveč \iprežene od svoje trojne dolžnoisti. Kar s'e tiče einako"pravnos^ je sicer res da so učitdjicc sliuž^ bcno cnakoipravne s 'kolegi, vendar ipa tudi tam žene nimajo cnakib državljans^kih pra« 'vic kot mošiki in ise moTajo boriiti za vlsako postojanlko, prav kakor so se >morafo boriti druigod, ali pa' še borj.. Med prtvoboritel'jicami fea enakopravnost zavzeimajo prvo mesto. učite!i!jice in g, Ivainova, voditeljica ženskega' gibanja na B., je. tudi učite'1'jica. Ves razvoj gre isto pot kakor pri, nas, isamo'. da imajo 'tam žene morda1 nekoliko več možnosti raZiinaha, fvsllted1 če'sar imajo nedvoTnno tudi rvel!iko bolj fcdominanten polložaj« Ikot pri nas. — Angela Vode. — Učiteljskim društvom, ki niso vplačala člaoarine. S to števi.liko »Učiit!. Tovariša« ustavimo dostavljznje staniovslkilh lisitov vsem onim, iv zadnjem »Učit. Tovarišu« navedenim društvoin, ki kljub vfičkratnim opomimom niso iizpolniila svojih dbveznoslti napram glav^ ni biagajrii. Stanovski Liis.ti' :se bodo tudi nadalje tisikali v isti naikladi, kakor doislej in toado za ona društva, kii teh ne Iboda prejemalla, deponirani. tpri UJU, pov. Ljubljana toliko časa, da dotična društva uredc svoje zadeve. — Oatj« prosimo za naikazilo pri« speVka a 5 Din za Dački dom v Beoigradli1, katerega tenmin je določen do 15. marca t. iT. Vsako iia!kazilo naj bo označeno s kratkim pojasniilom. — Poverjeništvo UJU Ljubljana. — P. n. uredništvo! Blagovolfiite, prosim, obdodaniti imena vseh nagrajenceiv referata o štedndi potom po^tne lirainilnioe. Svoječasno jc prinoslo dnevno časopisje imema l'et reh nagrajencov, idočLm jih mora biti po zadevnem pravilniku 20. — Naš *isk ,pa tvi obelodanil nič! — Odgovor: Poštna direkcija, odnosno direkcija poštne hranilinice nam m poslala zadevine objave, z&to isvetujeino in* teresiramim, tega predmeita. fri odoorovi, seji dae b. marca t. l. se je lzvolil posoben odlDor, kimamorava na ipod« lagi vpois.lanih predlogav sesltaviti podroben učuii nacrt, kakršen toi toi'11 ipoitr^ben za današ* njc čase. t-rediloge proisimo do 24. marca 1931. f ri že omenjeni javni odborovi iseji j'e bila udeležba tovara^šic vsa častna; poleg tega so se oidzvaif vabriu tudi Ikandidatinje 3. Letnilka. Na programu je bilo tudi predavanje -tovarišrce Doilganove o temi: Kuiturna1 dušcvmost ucitcijicc ikot vk .njenega dela d'n življenja. — O releraitu, ki' j(e Dil pnvoivrsten., se Do razpravijalo' na prihodnjem sesčanku. — A. CeU narjeva, >tajnica. — Občni zbor društva meščanskošolskega U-,iteljstva v Celju. V ipaneddje'K dln>e V. marca 1931. se je vršil redni. letni olbčni zbar društva učitel^jev meščanskib šol v Dravski Ibanoviini, v posloipju meščanske so4e \ Celju iz naslednjim dnevnlm redom: 1. Po« ročilo društveniih tunkcijanariev. 2. Volitve novcga odbora. 3. Slučajnosti. Na predlog predsednika ravnatelja Humeka :se je odpo* sl.ala N}. Vd. Ikraliju ivdanostna brzojavka, Nato je podal predsednik svoje in tajniško poročilo od zadnjega zborovanja do daiies. Paročiio je biilo izčrpno in .zborovaiLci so ga odolbravajoč z zadovoljstvom vzeli ina znanje. Društrveni itajmik Rudež je v vzinešaniih beseidah na kratko oriisal dcsetletno zaslužno delovanje predsednika Humdta, kateremu je v imenu druištva poklcmil za spomin krasno zl.ato uro. Zborovalici so pa p.redsedniku na= vdušeno aplavidirali talko, da se jih je komaj pomerilo. Pr&dsednik se je ginjen zahvatill za dar in pozornost. Blagajničarka Čretnikova je podala zadcvoljivo blagajni'čno poročilo, ki sc je vzaJo na zinanje; a tov. Kalinova je pa v imenu preglediniikov računov predlagaila, da se blagajniičarki, kakor tudi- celemui odboru, da absoiutorij. Dosedainji predesednik Hu« mek se je za predsedstvo kpo zahvalii Zato je bil občni zbor prteiljen izvoliti nov odibor, v katerega so bili iizvoljeni« za piredtsednika Rupniik iz Šiške, za podipredlsednika Fakin \z, Vvča, za tajnico Fajdigova i.z Ljublljane, in za bliagajniičariko pa Crdtnikova i'z Siške. V.< odbor so bili izvoljeni: 'Rudež iiz TrboveTjv Rismal iz Slov. Bistrice, Osterc, Mlfriaričeva in Klopčičeva, vsi iz Maribora, >iin Gaspari iz Rakeka. Namostniki' tih so: Šteribentk, Cileiri'šek, Vubkovič in Voničina. iPregledlnika ;raču« nov i&ta KaliTiova in iRoma. Za Zvezinega ddegata jte bil izvoFjen Fakin. Nato ,so se izvoffili še delegati za beograjski koinig.reiS1: Kveder, Šegula, Rudcž, Šterbenik m Jugova. V svrho Tiadalijnjega izobraževanja in .spo« znavanja naše lepe doTnovine se je slkllenilo, naprositi prometno ministnstvo za einkratno brezplačino vožnjo Oneiga iičitelja(ice), ki si žel; ogifedati najivažnejše kraje naše države. Raze'n tega se je pri sHučajnosltih sprejeTo še več dobrih predlogov. — F. A. i — Učiteljska gosploddrska polslofvlalnica Oe itia teden pričela nakazovati oblljdbTjene bdstotke v izmeri, kalkor je to doto.čila seja ¦upravnega odbora in nadzorstva i'n kakoT je feveltio.vail širji soisvet' dne 2. februarja1. Komur ni kaj jaano, naj se loibtnne na ipredsednika oviojiega društva. Ako pa tam ne dobi zado'sjtnega pojasnila, pa na UGP >v Mariboru. — NOVA TISKOVINA ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE. Mesečni izpremembeni iz« kaz učiteljstva na šolah. V zmislu zadnjega odloka ministrstva prosvete O. N. br. 8561-2 11. 1931 in kr. bataske uprlave IV. No. 3275 od 12. februarja 1931. je to tiskovino založila Učiteljska tiskarna. Obenem je tudi primerna za negativno poročilo. Naroča se v U č i t e 1 j= ski knjigarni v LjubljanL — Tovarišica Anka Vomerjeva — umrla. V sofoolto j« umrla naša toAiarišica Anfca Vio•."nerjova v Gradcu, kamor je šla ^iskat ipasiledt •aje rešitve svoji zavratni bolezni. Njena nehadna smirit je pretreSla zjiasti učitelj,sike kro* ^e. Zakaj bila j.e zavedna in vzorna učitelljica,, lilkrbna mati svojim trem nedorasiim otrolkio.m •in Ijubeča soproga našemu Ifeovarišu Ivanu. iPred nekaj leti je šla zaradi ivratne bdleizni tv pokoj in sedaj ji je ipodllegila. stara koma'j 60 let. Zaradi svoj« značajnosti in flljudio.mi< •losti je bita silno priljubljema in viisoko či•ilana ne samo iv uičiteljsikih, ampalk fcudi v »izvenučiteTjsikih krogih. Bodi ji ohranjen mcd 'aami svetel spomin,, preoisitalirn pa našc 'iskreno sožalje! — t Vakntin Brence. V medeljo so po= ložili v Mairiboru k veonemu počitlku upoko^ (jenega nadučitelja Ln čaisltočga občana velenjskega Valemtina Brenceta, ki je pr^eminul1 trolke, kair sk> n>dkateri tuidli že bitorili. Pohitite s silikami, čas beži! — fTaj« ttica. — Učiteljski doro v Mariboru oipozarja svoje ičLansitvo na' redni' ¦ofočmi 'zbor, kateri se bo1 vršil v četrtdc 19.'t . m. ©b 10. uri v dešiki mešičaniski šoli v Mariboru. Važnosti učitellj^ skih domov, upamo, ni pdtrebno še posebej: pouidarjati. LJčiteljski dom iw Mariboru si je postavi1!,1 razmeronia rv kratki dobi že trderv ftemeHj,. Dolžnost ,na9 vseh jd, da,ga čimpreje zgradimo do strehe. Zato bi Mlk>> tumes^tno, da so na občnem (zboru izastoipana vsa uču ;'i-eijsk& društva bivš& mariboiriske dhlasti ia sodelujejo s svojimi predllogi. Ka'tero dlruštvo pa: nikakor ne more poslati svajega za» stopnika, naj pa pošlje isvoje ipredlo'ge ,in na» tsvieite pravočas'no predsedniku. — V ideltu in •žrtvah za druge ne pozablja'jimo lastnega s tanu! — Namesto drobae cveitke na sveži grob umrle tovarišice Anke Vomerjeve je daroval 30 IDin Učit. d'omu v Mariboru tov. A. ;H. ivdo bode. šc izmed irrunogiih njenih tovarisic, iprijateljevi in iznanoev na ita Tiačin ipočasta ispomin vzgl&dne pokojinice? — t Tov. Anioo Kotnikovo, uoiteljico pri Sv. Urbanu smo v tordk 24. febrtuarja sipremi;li na njtnii1 zadnji poti v Martboru. — Po doilgotrajni zavratnii bolezini ise* je morala v cvetu avoje mladbsti — siaij jie> lbi'1'a koma| 24 let stara — 1'očiti od svojiih dobrih staršev, edine sestre in inas tovarJšev, iki simio jb dmefi vis'{ 'prarv \t&\di. — Nlj'en>o ptivo sHiužben« mesUo j© bil Sv. Urban sr.edi salnčnih Slw. goric, kamor je pinišla polna id&alov imladega člbveka=učitdlja. In tu jio je zgrabila boliezen, katero je sprva premagovala vkljub naipor.ni službi, pazlneje pa je maralia v zdravilliiišče. A >vse zdravtljenje ni in.ič pomagalo. Zadlnijie mc= sece je mapidno hiraila rn v n.edelj'o 22. februarjase jeposlaviila za vedrto. Na zadnji poti i'O je spiriamljala. množica lijudi, 'ki so poka-' '/¦aV-i, kako radi so jo vsi imeli. V imernu sltia^ Moviskib. tovarišev se je ipostovil od nje tov. M. Majcen im menda ga ni bilo (oče.sa, 'ki se Hi solzilo ob njegoviti ganljJvih ibeisedah. — Učibeljiici vn iljubeznrvi tovarišici1 bodi dhranjen blag is^pomrn! — St. H.