Poštnina plačana v gotovini	Posamezna Štev. Din 2*—
Leto 11.__________..j**:-,.	Ljubljana, 15. decembra 1931.	Štev.48
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubijanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40 —, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Smučarski praznik v Planici
V nedeljo 20. t. m. fen slovesna otvoritev smučarskega doma Sli Ilirije
Kaj je športno gibanje drugega kot iskanje narave in harmonije božje v človeku.' V naravi je zdravje, v naravi je lepota, je mir in veličina, ki je človek ne razume, pač pa vedm> išče. Naše gore, naše planine, skalnate in ledene v rezkem ivju, v cvetju ali zelenju — to so studenec čistega veselja, ki ga iščejo stoteri smučarji in turisti. To so globok studenec, ki nikdar ne usahne.
Planinske koče in smuški domovi,
stojanko, ki bo- v ponos našim' športnim organizacijam. Zato bo nedelja praznik dela in dan veselja za vse, ki so k zgradbi pripomogli.
Spored slavnostne otvoritve:
Ob 10 dopoldne:
1.	Pozdrav načelnika smuške sekcije SK Ilirije gospi. ing. Koudelke.
2.	Blagoslovitev doma. Blagoslovil ga bo č. g. kanonik Sušnik ob asistenci domačega gosp. župnika.
Smučarski dom SK Ilirije v Planici.
postavljeni na Pohorju, v Kamniških in Julijskih Alpah, pričajo o veliki ljubezni Slovencev do svojih planin in gorskih velikanov. Pričajo o kulturni stopnji našega naroda. Smučarski dom Ilirije v Planici je le nov dokaz in je dragocen tem bolj, ker je postavljen v dobi težke gospodarske krize. Mnogo žrtev, truda in dela je bilo treba, da so postavili po-
3.	Govor predsednika SK Ilirije in zastopnikov oblasti.
4.	Start k teku na 10 km.
Popoldne ob 16:
Razdelitev daril zmagovalcem v smučarski tekmi, nato prosta zabava.
Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak s polovično vožnjo.
iSa «ašola	o	vogali
Že lani smo objavili v našem listu zakonski načrt o telesni vzgoji; danes prinašamo referat s kongresa športnih zvez in ugotavljamo, da se oba načrta v bistvu strinjata.
1.	Telesna vzgoja je obvezna za vse državljane obeh spolov do izpolnjenega 21. leta. Vršenje te telesne vzgoje je javna služba. Država, banovine in občine so dolžne brigati se za njeno izvršenje.
2.	Skrb ža telesno vzgojo spada v delokrog ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, ki izbere v zvezi z ministrstvom prosvete in ministrstvom vojske in mornarice državni odbor za telesno vzgojo.
3.	Člani drž. odbora za telesno vzgojo so delegat ministra socijalne politike, za tem delegati ministrov prosvete, vojske in mornarice, ravnatelj centralnega higijenskoga zavoda, predstavnik Zveze Športnih Zvez kraljevine Jugoslavije, Predstavnik Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije in direktor državnega urada za telesno vzgojo.
4.	V delokrog tega državnega odbora- spada:
a) on je posvetovalni organ zgoraj navedenih ministrstev v vseh vpraša-nhb, ki se tičejo telesne vzgoje. On je vez med zgoraj navedenimi ministrstvi, °n drži stike med banovinskimi odbori
za telesno vzgojo. V njegovili rokah s< centralizirana in koordinirana vsa na vodila glede napredka telesne vzgoje on daje inicijativo v vseh vprašanjih, k se tičejo telesne vzgoje;
b)	on je vrhovni organ, ki vodi te lesno vzgojo v vseh državnih ustano vah, v katerih se ista vrši, on skrbi z: uvedbo telovadbe in sporta v šolah, iz deluje za to načrte, on nadzira in oče' njuje delo učiteljev telovadbe in sporta on predlaga in daje kvalifikacije učiteljem telovadbe in športa (državnim).
Državni odbor skrbi za izobrazbe športno telovadnih učiteljev in sportnil zdravnikov, podeljuje diplome in izkaze osebam, ki se bavijo s telesno vzgojo vodi in upravlja šole za telesno vzgojo
Državni odbor skrbi za materijelnc pomoč in za stalna materijelna sredstva za napredek telesne vzgoje bodisi potom državnih ustanov ali ustanov privatne inicijative, vodi skrb za igrišča, kopališča in dvorane za vaje in pp zakonskih predpisih nadzira naprave1 in telesno vzgojo s higijenskega vidika.
c)	Državni odbor pomaga privatni inicijativi pri uvedbi telesne vzgoje. Pridobiva ji materijeJnih sredstev in nadzira delo v vprašanjih telesne vzgoje.
5.	Državni odbor za telesno vzgojo je juridična oseba in lahko zbira imo-I vino, posebej tudi potom darov.
Uspelo sostovanje Haška
Izvrstna kombinacijska igra akademikov, ki so zasluženo premagali indisponirano moštvo Ilirije s 7:4 (4:1).
Ljubljana, 14, decembra.
Včeraj se je nudil prijateljem1 nogometa prav lep užitek. Navzlic temu, da manjka v Hašku Hitrec, igrač mednarodne kvalitete, da smo pogrešali izvrstnega vodjo napada Scinerta, so simpatični Zagrebčani ponovno potrdili sloves izvrstne kombinatorne enajsto-rice. Lahna snežna odeja jih ni ovirala. Predstavili so se kot dobro vigrana celota, kjer se predvsem gleda, da je vsaka žoga podana kar najtočnejše. S svojim fair nastopom so morali zadovoljiti slehernega. Škoda, da se enajsto-rica Ilirije ni nahajala v najboljši formi. Vzdržala je sicer ves čas odprto igro, vendar je imela preveč slabih točk, da bi se moglo govoriti o enakovrednosti.
Sodniku g. Deržaju sta se predstavili naslednji moštvi:
H a š k :	Starc, Golac, Kovačič,
Kunst, Križ, Gajer I, Poldrugač, Wolf, Gajer II, Jeren, Žarkovič.
Ilirija: Jakšič, Janko, Bergles, Belak, Varčič, Pogačnik (Unterreiter), Ice, Sandi, Svetic, Košak. Pipan.
Moštvo Haška
je zadovoljilo v vsakem pogledu. Vidljivo slabih točk ni bilo v njem. Bila je to celota, ki je prav posebno zadovoljila glede kombinacije, kakor tudi tehnike in taktike. Dosledno so izvajali nizko kombinacijo točno na moža. Predvsem
6.	Organ drž. odbora je državni urad za telesno vzgojo. Dolžnost drž. urada je, da skrbi za izvedbo vseh sklepov in določb odrejenih od strani drž. odbora v smislu njegove nadrejenosti. Na čelu drž. urada stoji direktor. On je član po službeni dolžnosti drž. odbora za telesno vzgojo in glavnega prosvetnega sveta in glavnega sanitetnega sveta.
7.	Telovadba in sport sta obvezna v vseh šolah, državnih in privatnih, nižjih, srednjih, strokovnih, mestnih in visokih.
8.	Telesna vzgoja se poveri v šolah samo strokovnim učiteljem in učiteljem telovadbe in sporta. (Ta določba je prezgodnja, kajti ni še rešeno vprašanje izobrazbe športnih učiteljev in na ta način je izključen tip profesorja, ki ima kot a) predmet telesno vzgojo, kot b) predmet n. pr. pedagogiko in kot c) higijeno. Op. prev.) Telovadba in sport sta pod nadzorstvom šolskega zdravnika. (Gre zopet za kvalifikacijo športnega učitelja, na čigar delo se razume le zdravnik s športno izobrazbo.)
9.	Telesno vzgojo v vojski vršijo le strokovno izobraženi oficirji in podoficirji, inštruktorji za fizično izobrazbo.
10.	Zakon stavlja občinam dolžnost, da zgrade vsaka na svojem teritoriju igrišča za telesne vaje. Občine, banovine in država skrbe za zgradbo dvoran in prostorov za telesne vaje, kakor tudi za njih upravo.
11.	V svrho izobrazbe učnih moči za telesno vzgojo se bodo ustanovile šole za telesno vzgojo.
Obstojajo tri možnosti, kako rešiti vprašanje izobrazbe učnih moči za telesno vzgojo. Predpis organizacije šole je odvisen od uveljavljenja enega od treh tipov, ki so:
a)	ali da se na obstoječih medicinskih lin filozofskih fakultetah vpeljejo predavanja in praktične športne vaje;
je zadovoljila napadalna vrsta, kjer ni več Hitreca, ki je dal moštvu prav osebno noto. Vsa petorica je dobro vigrana, največja individualnost je stari rutiner Jeren. V kombinaciji leži moč enajstorice. Napadalci niso oddali niti enega strela izven kazenskega prostora. Vsi goli so bili doseženi iz bližine, večinoma po brezkončnih kombinacijah, ki je šla tako daleč, da zveza, ki je imela dobro pozicijo za strel, podala žogo na krilo. V krilski vrsti je dominiral Križ. Njegova višina mu je omogočala, da je z glavo prestregel skoro vsako visoko žogo. Pri tem je mnogo grešil Jakšič, ki bi moral pošiljati žoge na krilo in ne v sredino'. Ostala krilca sta dobro pokrivala in sta vedno držala vez med obrambo in napadom'. Po potrebi so krilci tudi mied seboj kombinirali. Obramba je popolnoma zadostila svoji nalogi dokler je ilirijanski napad operiral nepovezano. Ko pa je postal pritisk silnejši, se je izkazalo, da je obramba najbolj ranljivo mesto v moštvu.
Ilirija
je razočarala. Moštvo je vzelo svojo nalogo mnogo prelahko. Manjkala je od-
’portr.iSi!
Pijte fSId-iMek©
od Osrednjih mlekarn I
b)	ali da se ustanovi posebna državna šola kakršna je n. pr. Pruska drž. šola v Potsdamu (mišljena je brez dvoma Preusische Hochschule für Leibesübungen v Spandau-u, kjer traja študij eno leto);
c)	ali da se ustanovi privatna šola, katero bi vodila ZSZ in SKJ z državnimi podporami po vzorcu nemške visoke šole za telesne vaje v Berlinu.
Naloga te šole bi bila, da pripravlja in usposablja učne moči za telesno vzgojo, da nudi nadaljno izobrazbo osebam, ki se bavijo s telesno vzgojo, da proučuje telesne vaje znanstveno in praktično in da v vsem narodu bodri in poglablja smisel za telesno vzgojo.
12.	Državni odbor bi pomagal privatni inicijativi v vprašanju telesne vzgoje. Država bi dajala preko drž. od-odbora pomoč društvom in klubom, ki so včlanjeni v ZSZ in SKJ. Državna pomoč bi obstojala v direktivah, subvencijah, v oprostitvi taks in davkov (t. j. prireditveni davek, takse pri nakupovanju nepremičnin, ki bi služile v športne namene), v znižanju vožnje, v rednih podporah v letnem proračunu, v štipendijah za študij telesne vzgoje v inozemstvu, v državnem priznanju zaslug za organizacijo in uspehe na polju telesne vzgoje (diplome, kolajne), v podporah za igrišča in dvorane, za učitelje in trenerje in končno v pomoči pri organiziranju zletov in nacijonalnih tekmovanj, kakor tudi v sodelovanju pri reprezentativnih nastopih v inozemstvu.
13.	V vprašanju organizacije in vsega ostalega udejstvovanja so udruženja privatne inicijative avtonomna in vrše to delo neodvisno od državnega odbora. Državni odbor skrbi samo za nadzorstvo v vprašanju telesne vzgoje in higijene.
14.	Analogno državnemu odboru se morajo osnovati po banovinah banovinski odbori za telesno vzgojo.
ločnost, tudi prave borbenosti ni bilo. Moštvo je bilo razbito v dve polovici. Med napadom in obrambo je zevala velika praznina. Vsak poizkus prodreti nasprotno obrambno formacijo se je moral izjaloviti, ker ni bilo od strani krilcev nikake podpore. Čeprav so lastni krilci včasih prestregli žogo, jo niso podali lastnemu igraču — vedno in to s skoraj matematično natančnostjo jo je dobil nasprotnik. Ni čuda, da spričo take podpore napad ni mogel uspeti. V pogledu podajanja je prav posebno grešil Pogačnik, ki je bil svojemu golu skoro bolj nevaren kot Haškovci. Namesto osvobodilnega strela se je izcimil večinoma lep predložek nasprotnemu notranjemu triu. V dveh slučajih je prav posebno spravil Jakšiča v zadrego. V enem slučaju je ta komaj prestregel močno nazaj podano žogo, v drugem slučaju pa mu ni pomagala vsa njegova spretnost. Bil je to tretji gol za Hašk, kjer je Pogačnik tako sijajno plasiral v nasprotni del gola, da bi bil tudi najboljši vratar na svetu brez moči. Poleg Košakovega prostega strela je bil to najlepši strel tekme. V drugi polovici je zamenjal Pogačnika Unterreiter. Situacija se je takoj obrnila na boljše, čeprav je slednji odgovarjal le v defenzivnem pogledu. Še najbolj je zadovoljil Belak. V obram-
Zadnje kolo državnega prvenstva.
S sijajnim uspehom, ki ima primere v zgodovini jugoslovanskega nogometa, je odigral BSK odločilnih deset tekem' za letošnje prvenstvo države. Niti ene točke ni jzgubil v teh tekmah, z vsemi dosegljivimi 20 točkami kraljuje na čelu tabele! Zares brezprimeren uspeh, ki dokazuje, da je faktično najboljše moštvo postalo prvak Jugoslavije! Želimo in uverjeni smo, da bo BSK s polnim uspehom izpolnil naloge, ki mu jih nalaga ponosni naslov. Moštvo in možje, ki vodijo klub, so dovoljno jamstvo za to. Čestitamo, čestitamo!
Končno stanje tabele držav, prvenstva je:
BSK	10	10	0	0	32:6	20
Concordia	10	5	1	4	24:8	11
Gradianski	10	4	2	4	10:10	10
Hajduk	10	3	3	4	13:16	9
SAŠK	10	3	0	7	18:28	6
Mačva	10	1	2	7	8:27	4
Zadnje kolo so odigrali: BSKrGradjanski 2:1 (2:0).
Igralo se je na nekoliko zasneženem terenu pred 3000 gledalci. Dočim BSK ni igral v najboljši formi, osobito ne v napadu, je napravil Gradjanski izvrsten vtis s svojo koristno, hitro, borbeno igro in nenadkriljivo obrambo. Igra je bila v glavnem otvorjena in fair, vendar so domači semtertja toliko' prevladali, da se mora njihova zmaga označiti za zasluženo'. Vsled pomrznjenih tal sta obe strani zastreljali mnogo šans, gotovo pa največ desno krilo BSK Tirnanič. V 25. min. je padel 1. gol za BSK po Vujadi-noviču, strelec 2. gola je bil Marjanovič v 37. min. V II. polčasu popravi
Za glavno skupščino JNS, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu, je vloženih doslej predlogov za ponovno spremembo načina odigravanja drž. prvenstva. Predlogi so- silno različni in v bistvenih točkah drug drugemu nasprotni. Vendar pa predvidevajo skoro vsi grupacijo klubov po sedanjih ligah z večjimi ali manjšimi spremembami v sestavi posameznih lig in tudi v številu lig.
Med razlogi za nezadovoljstvo s sedanjim sistemom: je morda največji ta, da srednji in manjši klubi v podsaveznih centrih od drž. prvenstva niso imeli de*-narne koristi, ki jim je bila obetana. Podsavezi so pač pobrali 5% od bruto dohodkov prvenstvenih tekem, niso pa izplačali teh zneskov — ki so dosegli zelo znatne vsote — klubom, nego so jih potrošili za druge, često neproduktivne svrhe. Tako je bil celoten dlelež Beogr. NP zadržan za odplačilo dolga pri savezu, ki znaša okrog 50.000 Din.
bi je delal za tri Bergles. Janko se je izkazal v posameznih slučajih za premalo odločnega. Drugi gol je padel iz of-sida. Jakšič ima na vesti prvi gol, tudi sicer ni bil v najboljši formi. Nekoliko ga razbremenjuje dejstvo, da je imelo spričo slabe taktične igre svoje obrambe jako težko stališče.
Napad se ni prav znašel. V pogledu starta je daleč zaostajal za nasprotnikom. Šele proti koncu, ko je vse moštvo1 igralo z malo več ambicije, se je pokazalo, da je bil visoki poraz nepotreben. Vsa petorica je bila pod običajno formo. Proti koncu se je popravil Pfeifer ter sta Po njegovi zaslugi padla dva gola.
Zmagala Haška je bila po podani igri opravičena, je pa pokazala, d;a so naša moštva kos tudi najboljšim klubom v državi, ako se igrači zavedajo, da se je treba za dober rezultat boriti. Predvsem je treba odpraviti največje zlo — nemogoče podajanje. Dokler v tem pogledu ne bo točnosti, ne bomo dosegali trajnih uspehov.
Gole so zabili po vrsti: Wolf, Žarko-vič, Košak, Pogačnik (avtogol), Jeren; polčas 4:1 — po odmoru: Košak. Ga-jer II, Gajer II, Sandi, Jeren, Sandi.
Gledalcev preko 600.
Stankovič v 12. min. na 2:1 in pri tem rezultatu ostane do konca. Sodil je budimpeštanski sodnik Boronkay.
©stal! fesuFfgf!
CONCORDIA:HAJDUK 4:0 (2:0).
Izdaten revanš za poraz v Splitu prinaša Concordiji lanskemu prvaku države, drugo mesto v letošnjem prvenstvu. Igra je bila večjidel dobra in fair ter bi dostojno zaključila prvenstveno tekmovanje, da ni v drugem delu po krivdi Benčiča došlo do nešportnih scen, ki se žal pogosto dogajajo pri Hajduku in pričajo o zelo pomanjkljivi disciplini pri »majstoru z mora«. Concordia je o d igra-laeno svojih najboljših letošnjih tekem, Hajduk je bil slab v napadu in deloma tudi v srednji liniji, a odličen v obrambi. Prvi gol je dal že 5. min. desno krilo Jazbec in isti igralec v 37. min. drugega, po odmoru je bil Martinovič v 25. min. strelec 3. gola, v 41. min. je Dolič postavil končni izid 4:0. Sodnik Popovič (Beograd) ni zadovoljil.
SAŠK:MAČVA 7:1 (3:0).
Visok rezultat pomaga SAŠK-u z zadnjega mesta, ki ostane sedaj »pro-vincijskemu Uruguayu«-Mačvi. Za tekmo je bilo v Sarajevu mnogo zanimanja, vendar je Mačva precej razočarala in SAŠK je imel več kot dve tretjini časa igro popolnoma v rokah. Do 2. gola, ki je padel' v 40. min., se je Mačva še držala, nato je popustila. Gole za domače sta si razdelila Tomišič (4) in Klemens (3), častni gol Mačve je padel iz enajstke. Sodil je na moč slabo beogr. sodnik Ames.
Ljubljanski podsavez je kasiral približno 10.000 Din, a ni izplačal — kolikor vemo — niti dinarja klubom, ki imajo pravico do tega denarja v smislu dogovorov pred skupščino JNS, ki je sprejela lige in v duhu sklepov same skupščine!
Mimogrede rečeno, so klubi sami krivi tega stanja. Zakaj ne pozovejo takih podsaveznih uprav na odgovor? Zakaj mirno trpijo na čelu podsaveza upravo kakor jo ima n. pr. Ljubljanski podsavez?
Tu so potrebne remedure! Lige niso krive vsega!
Izmed1 predlogov za spremembo drž. prvenstva smo v zadnji številki omenili načrt sarajevskih klubov oz. g. Kapp-a, kot morda najtemeljitejši in najbolj logični predlog. Zaradi pomanjkanja prostora zadnjič predloga nismo objavili, prinašamo ga pa danes. Za naše klube bi bil ta predlog sprejemljiv, zlasti ker
vpošteva še tretji slovenski klub — prvaka Maribora.
Zadnje dni je prišla na dan s posebnim predlogom' še zagrebška Concordia, ki očividno ni prijateljica sodelovanja naših klubov. Po njenem1 predlogu naj bi za dlržavno prvenstvo fiksno igrala Šestorica BSK, Jugoslavija, Hajduk, Concordia, Gradjanski in Hašk ter prvaka dveh izločilnih skupin. V eni teh skupin bi igral prvak LNP (torej en sam klub LNP), prvak ZNP (predvidoma Viktorija), prvak Osi j. NP in prvak Šaraj. NP. Concordia je skušala pridobiti za svoj načrt ostale vodilne klube, vendar ji to do sedaj ni uspelo in za 13. t. m. v Zagreb sklicana konferenca je bila po naših informacijah odpovedana.
Jasno je, da se mora sistem odigravanja drž. prvenstva končno1 ustaliti. Vsako leto. se ne more na novo menjavati, kakor je to všeč vsakokratni večini skupščine. Definitivno rešitev pa pomeni, kakor smo rekli že1 zadnjič, uveljavljenje principa, da naj tekmujejo za prvenstvo države dejansko najmočnejši klubi države brez ozira na to,- iz katerega mesta so in koliko jih je iz katerega mesta. Sedanje lige so brez dvoma prva etapa na poti do takega sistema.
V naslednjem citiramo glavne misli sarajevskega projekta:
e, is ni&v
Rar:m drž, prvenstva
»Prva grupa: »Jugoslavija« i »Soko« iz Beograda, »Hajduk« iz Splita, »Sašk«, »Slavija« i »Hajduk« iz Sarajeva. U ovu grupu došao bi i prvak Skoplja samo u tom slučaju, ako bi u kvalifikacionoj utakmici sa trećeplasiranim sarajevskim klubom, istoga pobijedio. U prvoj grupi igrali bi dakle: »Hajduk« i prvak Skoplja eliminacionu utakmicu, po duplom bod sistemu: jednu u Skoplju a drugu u Sarajevu, pa bi pobijednik iz ovih utakmica ostao u prvoj grupi. Moje je mišljenje, da bi to bio sarajevski »Hajduk«, koji je po svojoj današnjoj formi a i inače po svojoj vrijednosti mnogo bolji od skopskog prvaka.
Druga grupa: »Gradjanski« i Coh-kordija« iz Zagreba, pobjednik elimina-cione utakmice »Hašk« —• prvak provincije zagrebačkog podsaveza, »Ilirija« iz Ljubljane i pobjednik eliminacione utakmice izmedju »Primorje« Ljubljana i prvaka Maribora.
Treća grupa: Prvak Novog Sada i drugoplasirani klub novosadski »Radnički«. Prvak Osijeka, »Mačva« Šabac i pobjednik eliminacione utakmice izmedju drugoplasiranog kluba Osijeka i »Cibalije« iz Vinkovaca.
Četvrta grupa: »Sand« i »Bačka« iz Subotice, prvak Pančeva, prvak Bečke-reka. prvak Somobra i prvak Zemuna.
U prvoj grupi bilo bi dakle 6 klubova, u drugoj grupi 5, u trećoj grupi 5 i u četvrtoj 6 klubova.
Kvalifikacionih utakmica bi bio oslo-bodjen BSK kao budući državni prvak, pa bi on bez daljnjeg ušao u glavno natjecanje. Osim njega po dva kluba iz prve i druge grupe i po jedan klub iz treće i četvrte grupe. Razumije se, da će to biti prvoplasirani klubovi. U glavno državno natjecanje ulazi dakle svega sedam klubova.
Iskreno priznajem, da moj predlog ide za eliminisanjem cetinjskih, niških i skopskih klubova, in ne sumnjam da će klubovi iz tih podsaveza biti najoštrija opozicija mome predlogu. Ali pošto sam čvrsto uvjeren, da su njihovi prvaci mnogo slabiji od treće-plasiranog sarajevskog »Hajduka«, pitam ih, može li se dozvoliti, da klubovi njihove grupe do-žive potpuni finansijski slom samo radi toga, da bi se zadovoljna forma?
Opozicije sa strane ovih podsaveza biće, ali isto tako ja mislim, da će sa mojim predlogom biti zadovoljni svi klubovi koji su na prošloj skupštini glasali za Lige. Zatim moj predlog uvrštava mnoge klubove u natjecanje koji to zaslužuju prema svojoj snazi i geografskom položaju. Po mome predlogu zadovoljen je blok klubova zagrebačke provincije, jer njezin prvak ulazi u Lige. Dva pretstavnika radničkih klubova, »Hajduk« iz Sarajeva i »Radnički« iz Novog Sada ulaze u natjecanje, pa bi i opozicija radničkih klubova bila zadovoljena. Opozicija mome predlogu bila bi dakle mala, da ne reknem neznatna.
Sombor, Vinkovci, Zemun, Maribor
Državno prvenstvo
Triumf BSK
Prihodnje državno prvenstvo
10 predlogov za skupščino JNS!
TVOSINiCA
Okusna in igrava Je „Kolinska kava“.
bili bi novi učesnici u državnom prvenstvu, a klubovi iz prijašnje treće Lige, pošto su sada razdijeljeni u dvije grupe, imaju puno manje utakmica i putovanja, a mnogo veći izgled za konačni plasman.
Kako stoji sa terminima? U prvoj grupi ima 6 klubova, što znači 10 utakmica za svaki klub. Pošto su u ovoj grupi 3 sarajevska kluba, to bi oni išli u Beograd po 2 puta a u Split po jedanput. Ostale utakmice igrali bi Sarajlije izmedju sebe kod kuće, a to bi kao ništa drugo ogromno podiglo interes za priredbe u Sarajevu. Beogradjani bi gostovali po 3 puta u Sarajevu, a po jednom u Splitu, i svako to gostovanje bi im se isplatilo. Plus za Beogradjane je u tome, što ne moraju igrati sa Skopljem, gdje su bili veliki deficiti, i što će im gost biti dva puta splitski »Hajduk«, koji je do sada pripadao zagrebačkoj grupi. I Splićani bi sa dvije utakmice u Beogradu i tri u Sarajevu bolje prošli nego sa svojim dosadašnjim dolascima u Ljubljanu.
Zagrebački klubovi profitiraju još više, jer je sada u njihovoj grupi samo 5 klubova sa po 8 utakmica, od kojih se igra 6 u Zagrebu, a dvije u Ljubljani. — Uštedjen im je put u Split, i ostaje im dosta slobodnih termina.
U glavnom natjecanju bio bi jedan klub više nego do sada, ali ako se utakmice počnu na vrijeme, to ne znači ništa.
Državno prvenstvo trajaće doduše dugo. Ovo bi bila jedna velika zamjerka mome predlogu, ali kad se zna koliko naša sportska publika voli utakmice za prvenstvo države, onda nije nikakva šteta, što će možda izostati neke internacionalne utakmice, za koje renomirani inostrani klubovi traže grdne pare, a za njih malo daju.
Nisam zaboravio ni ostale klubove. Kako bi i ostali klubovi u državi imali priliku, da igraju i da se materijalno okoriste, ligaški klubovi će biti dužni da takvim klubovima dozvoljavaju da igraju predigre njihovim utakmicama i da za to dobivaju od ligaških klubova i materijalnu oštetu. koja bi za te klubove značila mnogo, a ligaški to ne bi ni osjetili.«
Še en opasen predlog iz Zagreba.
Na drugem mestu smo že omenili, da je bila v nedeljo sklicana v Zagreb konferenca vodilnih nogometnih klubov v državi z namenom, da se doseže složen nastop na skupščini JNS-a glede prihodnjega državnega prvenstva. Ker vsi povabljeni klubi ne soglašajo s projektom Concordije — na katerem je baje direktno udeležen tudi Hašk — so se sestali preteklo nedeljo le delegati teh dveh klubov, Hajduka in Jugoslavije.
Doznava se, da so se delegati teh štirih klubov sporazumeli na splitski projekt.
Ta predlod govori uvodoma proti sedanjemu sistemu iz razloga, ker zavzame preveč terminov — skupaj z reprezentančnim programom 35 do 40 nedelj — in ker je sedanji sistem izločil dva kluba. Haška in Jugoslavijo, ki da spadata brezpogojno zraven. Nova razdelitev naj bi bila:
V narodno ligo bi prišli l^0®
šest klubov BSK, Jugoslavija, Gradjan-ski, Hašk Concordia in Hajduk. Ostali klubi bi se razvrstili v štiri lige, in sicer:
Liga: a: 2 prvoplasirana ljubljanska kluba, 1 prvoiplasirani rnariborski klub, 3 prvoplasirana zagrebačka kluba, 1 karlovački, 1 banjalučki, 2 prvoplasirana osječka kluba.
Liga b: 3 prvoplasirana beogradska kluba, 3 prvoplasirana subotička kluba, 2 novosadska kluba. 1 šabački i 1 ve-likobečkerečki.
Liga c: 2 skopljanska, 1 niški, 1 kru-ševački, 1 kragujevački, 1 bitoljski, 1 leskovački.
Liga d: 2 prvoplasirana splitska kluba. 3 prvoplasirana sarajevska kluba, 1 iz Mostra i 1 iz Cetinja.
Prvaki lig bi morali igrati med seboj, najboljša dva bi prišla 1. 1932 v »narodno ligo«. Ko bi »narodna liga« 1. 1932-33 dosegla stalno število 8 klubov, bi se obnovila vsako leto avtomatično na ta način, da bi poslednja dva izpadla, na
njih mesta pa bi prišla prvoplacirana dva kluba iz lig a, b, c, d.
Na prvi pogled se vidi, da bi bila uvrstitev klubov LNP v »ligo a« skrajno neugodna, finančno in športno, že zaradi sigurnih deficitnih tekem z banjalu-škimi (bolna ideja!) karlovškimi, osiješkimi klubi, pa tudi z nerenomirano zagrebško trojico. Upajmo, da ta atentat na interese klubov, ki so pozvani reprezentirati slovenski nogomet, ne bo uspel. Ta načrt je nov dokaz, kako silno podcenjujejo zlasti vodilni zagrebški klubi in pa Hajduk slovenske klube. Preteklo državno prvenstvo je pokazalo — navzlic raznim neuspehom Ilirije in Primorja — d!a tako omalovaževanje vendarle ni utemeljeno. Prepričani smo, da bodo bodoča tekmovanja za drž, prvenstvo — ako zagrebški klubi oz. Hajduk ne bodo a priori favorizirani — dokazalo to bolj prepričevalno.
Ali pa je ravno bojazen pred tem razlog za gornje »preventivne mere«?
Me	I^P-n pf*©blastll m
skupišfno INS S
Kakor običajno, apelira LNP tudi povodom bližnje skupščine JNS-a, ki bo 20. t. m. v Beogradu, na klube, naj mu odstopijo pooblastila (glasovnice). Koalicija Primorje-Svoboda zbere svoja pooblastila sicer sama - apel podsaveza pa naj učinkuje na nevtralne in boječe in pripravi koaliciji nadaljnjih glasovnic. Samo za to gre. Na stroške podsaveza bodo* zopet potovali v Beograd z
vsemi zbranimi glasovi brez razločka eksponirani zastopniki koalicije — istočasno ko klubi zaman vlagajo najtehtnejše prošnje za denarno pomoč.
Klubi naj bi se končno zavedli, da ni v njihovem interesu; in v interesu našega. sporta, če vzdržujejo sedanjo, nesposobno in neobjektivno upravo še dalje na oblasti. Zato še enkrat: ne dajte pooblastil LNP-u!
«'o*»®?	prvanstva LW©
V nedeljo se je po dolgem cincanju končno odigrala zadnja prvenstvena tekma v mariborskem II. razredu.
RAPID:SVOBODA 4:0 (2:0).
razred samo na podlagi znanega nešportnega sklepa zadnje podsavezne skupš.ine in defektnega športnega pojmovanja takratne in sedanje večine v podsavezni upravi.
Igra je bila prav živahna. Sicer je prevladoval ves čas Rapid, vendar ne toliko, da bi bila igra postala enostranska in nezanimiva. Telnično boljši Ra-pidovci so se znašli lažje na rahlo zasneženem igrišču ter popolnoma zasluženo obe točki, ki jih stavita na čelo prvenstvene tabele. Sodil je g. dr. Planinšek. Končno stanje jesenskega prvenstva:
Rapid	4
Železničar B	4
Svoboda	4
Maribor B	4
Mura	4
4	0	0	23:2	8
3	0	1	13:8	6
202	8:10 4
1	O	3	4:18	2
0	0	4	4:14	0
kaže najbolj v razmerju golov veliko premoč Rapida, ki je bil potisnjen v II.
V Ljubljani sta zaključila prvenstvo
1.	razreda
HERMES:SVOBODA B 16:3 (5:2).
Pregrupirano moštvo Hermesa je imelo- z rezervo Svobode lahko delo. Svoboda se je v prvem polčasu povsem izčrpala, poleg tega pa je postalo v drugem polčasu zelo nedisciplinirano; kar 4 igralci so proti koncu samovoljno ostavili teren. Hermes je priliko temeljito izkorisitl in nasul polno mrežo golov. Klubovo vodstvo je storilo’ dobro, da je zamenjalo par igralcev, ki so si domišljali menda, da so abonirani na I. moštvo in so temu primerno indolentno igrali zadnje igre. Rezervisti, ki so avan-zirali v L moštvo, so bili vsi dobri, prevsem pa marljivi — kar pove že sam rezultat. — Sodil je g. Vidic.
Prvenstvena tabela ljubljanskega L
razreda je ob	koncu sezone				naslednja:	
Slovan	6	5	0	1	24:9	10
Primorje B	6	4	0	2	16:12	8
Ilirija B	6	4	0	2	28:20	8
Hermes	6	3	1	2	27:13	7
Grafika	6	3	0	3	12:12	6
Jadran	6	1	1	4	9:17	3
Svoboda B	6	0	0	6	4:37	0
Plavalne tekme SK Ilirije
Ljubljana, 13. decembra 1931.
Z novembrom je zavladalo v prijetnem zimskem kopališču SK Ilirije novo življenje. V sekcijo je pristopilo lepo število novega naraščaja, ki se je Pridno udeleževal plavalnih treningov. Začetniki so napredovali toliko, da so mogli nekateri startati dlanes že na štiri proge, t. j. circa 57 m. Že po prvi tekmi lahko rečemo, da kažejo zlasti dekleta (Jamnikova, Novakova, Gasparijeva, Šmucova itd.) sposobnost za pla-yanje in verjetno je, da bodo nekatere že pj-j prihodnjem podsaveznem prvenstvu igrale vidno vlogo. Med moškimi novinci ni bilo opaziti posebnih talentov, nekateri so za plavalni šport že Prestari.
Razveseljiv napredek so1 pokazali juniorji na progi 100 m prosto. Približali so se znamki 1:10, kar znači pri nekaterih napredek za 2 do 10 sekund °'d poletne sezone. In to kljub temu, da ne obvladajo dobro obratov, ki igrajo v kratkem bazenu tako važno vlogo.
r' Posameznikih smo opazili, da plavajo crawl v tropotegu, kar smo vi-
deli pri dr. Baranyju ob priliki njegovega gostovanja v Ljubljani. Ta nov način crawla se v kratkem bazenu ne obnese, ker pride prepogosto v konflikt z obrati in pravi efekt se bo pokazal šele v letnem kopališču.
Na startu smo pogrešali nekatere dobre plavače in plavačice, zato o njih formi ne moremo izpregovoriti. Svetujemo jim pa, da smatrajo tudi interne tekme kot važne, zakaj to je najboljši trening.
Rezultati vseh skupin so objavljeni na sekcijski deski v kopališču.
Božična številka »Športnega lista« izide v sredo 23. t. m. v povečanem obsegu. — Inserate sprejemamo do 22. t. m. dopoldne, članke do 21. t. m.
Zimsko kopališče Ilirije je odprto ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah še do 22. t. m. vključno’. Članstvo Ilirije in prijatelje kluba vabi uprava kopališča, da ga posečajo’ v čim večjem številu! Za čas hude zime, t. j. od 23. t. m. pa približno do konca januarja bo’ kopališče zaprto, nato se prične že pripravljalni trening za pomladne tekme.
▼T
Lahko-atletski meetmg SiC ZaSaz^lšiaf
SK Železničar izvedel na prostoru SK Rapida svoj interni lahko-atletski mee-ting. Zelo častno se je odrezala ekipa vojakov - djakov inženercev, kateri se udejstvujejo v športu na pobudo svojega komandanta gosp. polkovnika Put-nikoviča Jurija, sestoječa se iz gg. Fišer. Marussig, Bergant, Cilenšek in Ve-nutti, je dosegla sledeče rezultate:
Tek 100 m: L Stonej 12T, 2. Cerar, 3. Ertl; tek 200 m: L Stonej 25T, 2. Rak, 3. Strahalm; tek 400 m: L Rakun 59‘4,
2.	Novak, 3. Stohal; tek 80 m: Rakun 2T6'2, 2. Podpečan, 3. Rozman; tek 1500 m: 1. Podpečan 4'36, 2. Herič,
3.	Novak; tek 3000 m: L Podpečan 9.56.4, 2. Straub, 3. Herič.
Met krogle: L Žezel j 10;49, 2. Rak 10-39, 3. Stonej 10.
Met diska: L Žeželj 35'48, 2. Lah 33‘50, 3. Brezovič 33-08.
Met kopja: 1. Stohal 38’45, 2. Ertl, 3. Žeželj.
Skok v višino: 1. Cerar L52, 2. Ogrizek, 3. Gale.
Skok v dalj: L Storenj 5.97, 2. Cerar, 3. Strahalm.
Štafeta 4X100: L Žel. (Stonej, Strahalm, Cerar, Starešina) 49, 2. Žel.
Rezultati so navzlic izredno mrzlemu vremenu in precej zanemarjenemu tekališču povoljni. Od vojakov-djakoV so najboljši Žeželj, Cerar in Ertl. SK Železničar si bo iz razpoložljivega materijala, ki je izvrsten, z marljivim delom ustvaril zelo močno lahko-atletsko sekcijo.
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Duuajska S 3. Telefon 34-34
Ih iCeesgras SiS
H kongresu naj mi bo dovoljena še mala opazka: imam: vtis, da se je premalo poudarjalo vprašanje popularizacije sporta, zakaj malo število klubov, kakor tudi sorazmeroma nizko število pripadnikov in aktivnih športnikov kaže, da- narod še ni športno orientiran, da vrlin sporta še ne pozna. Tu nastopa vprašanje vzgoje in propagande. Vzgajali bi lahko zlasti potom tiska in športni žurnalisti bi morali vedeti, da ni njihova naloga le v tem, da na dolgo in široko opisujejo posamezne nogometne tekme, temveč tudi, da potom besede in slike nazorno kažejo blagodejen vpliv na rast, zdravje, delazmožnost in osebnost človeka. Zelo poučne bi bile v tem oziru nemške statistike, ki kažejo1, kako se je z vpeljavo telesnih vaj omejil procent jetičnih, kako se je rasa izboljšala, kako se je dvignil moralni nivo in procent sposobnih pri vojaških naborih. Te stvari bi moralo vedeti ljudstvo, morali bi jih vedeti tudi gospodarski in politični strokovnjaki in bi se prepričali, da milijoni, naloženi v športno vzgojo- nosijo bogate obresti. Visoka resnica je nam-
reč v besedah glavnega kirurga dr. Bie-ra: Gradimo športna igrišča, in bolnice se bodo praznile.
In propaganda! V vseh šolah bi se morale vpeljati mladinske tekme, kakor se vršijo v Nemčiji. Več športa v šole in več sporta v vojsko, to je pot do popularizacije. Dobro bi tudi bilo, da se vpelje od strani ZSZ športni znak, ki ga prejme oni, ki pokaže primerne uspehe v raznih disciplinah. Tak znak naj bi bil priporočilo in častna izkaznica v šoL lah, v vojski, v javnih in privatnih službah. Športni znak se je obnesel najprej na Švedskem, nato v Nemčiji in v Franciji, danes ga vpeljujejo tudi v drugih državah. Vprašanje zase je tudi, kako pridobiti velepodjetja, da zgrade svojim nastavljenemu posebne športne prostore. Na Madžarskem je n. pr. zakon, ki to pot od velepodjetij enostavno zahteva. Kaj storijo naša velika industrijska in druga podjetja za šport?
Tudi to je polje dela, ki pa ni le naloga ZSZ, temveč vseh športno usmerjenih kulturnih in političnih delavcev.
D. U.
Na smučarske tečaje!
Veliko število tečajev in tekem
Program zimsko-sportnih prireditev MZSP.
Mariborskemu zimsko-sportn. podsa-vezu so bile javljene do 25. m. m. naslednje prireditve:
Tečaji:
Zimsko-sportni odsek SPD Maribor: začetniški smuški tečaj pri Mariborski koči pod vodstvom g. Tavčarja iz Ljubljane in poročnika Ogorevca iz Stru-mice;
ZSO-SPD Maribor: smuški tečaj za tekmovalce pri Klopnem vrhu; učitelja delegira JZSS;
ZSO-SPD Maribor: tečaj za slalom-tekmovanje pri Ribniški koči pod vodstvom g. Drofenika;
ZSO-SPD Maribor: otroški tečaji v okolici mesta Maribora;
Mariborski Smučarski klub (MSK): smučarski tečaj za začetnike pri Pohorskem domu pod vodstvom g. Forstneriča po' priznanem’ sistemu Bilgeri in za izvežbane istotam in pod istim vodstvom.
Vsi ti tečaji se vršijo od 25. decemb. 1931 do L januarja 1932, le zadnjeimeno-vani za izvežbane se vrši od 1. do 7. januarja 1932.
Slov. Sp. klub Maraton: smučarski začetniški tečaj pod Urško goro pri Rimskem vrelcu pod vodstvom trenerja ljubljanske »Ilirije«, g. Ulage;
SSK Maraton: Začetniški smučarski tečaj na Klopnem vrhu (učitelj še ni končnoveljavno določen).
Oba ta tečaja se vršita v času od 26. decembra 1931 do 3. januarja 1932.
Smučarski klub Guštanj-Rimski vrelec: nadaljevalni in začetniški smučarski tečaj pri Rimskem vrelcu v času od 26. decembra 1931 db 8. januarja 1932;
I vaditelj še ni končnoveljavno določen.
MSK: nadaljevalni tečaj pri Sv. Lov-
rencu n/P. v času od 10. do 17. januarja 1932 pod vodstvom g. Forstneriča.
SK G-RV: začetniški in nadaljevalni tečaj pri Rimskem vrelcu pod vodstvom g. Badjure v času od 10. do 20. januarja 1932.
MSK: začetniški tečaj v neposredni bližini Maribora ob ugodnih snežnih razmerah pod vodstvom g. Fortsneriča po znanem sistemu Bilgeri.
ZSO-SPD Maribor: ob ugodnih snežnih razmerah v bližini Maribora otroški tečaji.
SSK Maraton: ob ugodnih snežnih razmerah v neposredni bližini mesta začetniški tečaji.
SK G-RV: razven že omenjenih Še dva tečaja pod vodstvom gg. Širclja Draga in Banovca Toneta iz Ljubljane. Termina tečajev sta odvisna od snežnih razmer.
SK Rapid je prijavil smučarski tečaj pri lastni koči »Theisel« pod Vel. kopo pod vodstvom g. Primusa — ter motorni Skijöring ob ugodnih snežnih razmerah na svojem igrišču.
Tekme:
I.	ali 6. januarja 1932 2 tekmi (odvisni od snežnih razmer); pods. sankaška tekma za prvenstvo Pohorja v izvedbi ISSK Maribora.
10. januarja 1932 (predvidoma): skupinska tekma ZSO-SPD za prehodni Streharjev pokal, ob ugodnih snežnih razmerah v bližini mesta, sicer na Pohorju.
II.	januarja 1932: Štafetni tek SK G-Rv.
17. januarja 1932: klubski dan.
L—2. februarja: Smuška tekma SK-a G-Rv na daljavo z vrha Urške gore v Žerjav.
6. in 7. februarja: mednarodno kom-
binirano tekmovanje za prvenstvo države v izvedbi MZSP-a.
24. januarja: 50-kilometerska tekma MSK za Meinel-Heroldov pokal s startom in ciljem pri Ruški koči.
31. januarja: podsavezna slalom-tek-ma v izvedbi ZSO-SPD Celje.
Poleg teh tekem priredi še ZSO-SPD Maribor svojo običajno šaljivo tekmo na Pohorju, ki je radi humorja med planinci zelo priljubljena in katere termin je še odvisen od snežnih prilik.
SK Ptuj je prijavil za mesec februar kombinirano tekmovanje in sicer v smuškem teku, slalomu in skokih.
*
Iz celotnega programa letošnjih zim-sko-sportnih prireditev je razvidno, da se je smučarski šport močno razvil izven dosedanjega središča mesta Maribora, t. j. v Celje,' Ptuj, Mežiško in pa Dravsko dolino in da se je smučarski šport od lanskega leta razširil tudi na slalom in skakanje; letošnja sezija je prva, v kateri se bosta začeli sistematično gojiti tudi ti dve vrsti smučanja.
PRIREDITVE SPD MARIBOR NA POHORJU.
Smuški tečaji.
1.	Tečaj za začetnike pri Mariborski koči (1080 m), od 25. decembra do 31. decembra 1931. — Učitelj: g. Tavčar Ivan iz Ljubljane. — Skupni odhod iz Maribora dne 25. decembra ob 7. uri iz glavnega kolodvora do Reke z avtobusom. Od Reke peš do Mariborske koče.
2.	Tečaj za tekmovalce pri Koči na Klopnem vrhu (1280 m), od 25. decembra do 31. decembra 1931. — Učitelj: Nastavnik JZSS. — Odhod iz Maribora dne 25. decembra z vlakom ob 5.40 do železniške postaje Fala, odtod peš do Koče na Klopnem; vrhu.
3.	Tečaj za izvežbane smučarje (slalom in terenske vožnje) pri Ribniški koči (1520 m), od 25. decembra do 31. decembra 1931. — Učitelj: g. Drofenik H. iz Maribora. — Odhod iz Maribora dne 25. decembra z vlakom ob 5.40 do železniške postaje Brezno-Rib-nica, odtod do Ribnice z avtomobilom, nato peš do koče.
4.	Tečaj za začetnike pri Pisniku (1104 m) nad Ribnico, od 25. decembra do 31. decembra 1931. — Učitelj: gosp-, ing. Rungaldier E. iz Maribora. — Odhod iz Maribora dne 25. decembra z vlakom ob 5.40 do železniške postaje Brezno - Ribnica, odtod do Ribnice z avtomobilom, nato peš do Pisnika.
5.	Tečaj za začetnike v Ribnici na Pohorju (715 m), od 25. decembra do 31. decembra 1931. — Učitelj, g. Kodella I. iz Celja. — Odhod iz Maribora dne 25. decembra z vlakom ob 5.40 do železniške postaje Brezno-Ribnica. Odtod do Ribnice 'z avtomobilom.
Pristojbina za tečaj znaša za osebo 65 Din dnevno. V tem znesku je že zaračunano stanovanje, prehrana in učni-na za tečaj. Hrana: zajutrek (kava, čaj, mleko, 2 kruha s surovim maslom; ali marmelado), kosilo; (juha. mesna jed, dve prikuhi, močnata jed), južina (kakor zajutrek) večerja (mesna jed s prikuho).
Pri prijavi se plača kot naplačilo znesek 25 Din, ki se kasneje v tečaju vračuna. V slučaju, da se prijavljenec ne udeleži tečaja, se znesek zadrži kot odškodnina za nastale stroške. — Pismene prijave, vprašanja in naplačila 25 Din je poslati na naslov, Zimskošportni odsek SPD v roke gdč. Cingerli Ljubica, Maribor, Aleksandrova cesta št. 36. Pismene prijave naj vsebujejo točno označbo, katerega tečaja se prijavljenec želi udeležiti.
Vsak prijavljenec prejme potrdilo o prijavi ter se mora z njim izkazati vodji tečaja.
V slučaju zadostne prijave se bode od 1. januarja do 6. januarja 1932 vršil v okolici Ribniške koče nadaljevalni tečaj pod vodstvom g. ing. Rungaldierja predvsem za vežbo v krmarjenju, z daljšimi in krajšimi izleti preko idealnih smuških terenov zapadnega Pohorja.
Na posebno željo in pri zadostni prijavi priredi odsek tečaje tudi ob drugih terminih.
Smuške tekme.
ZS Odsek priredi v letošnji sezoni razen klubske tekme tudi smuški skupinski tek za prehodni Streharjev pokal
ter šaljivo smuško tekmo. Dan se pravočasno objavi v dnevnem časopisju,
Krmarske vožnje.
Skupni izleti bodo pravočasno objavljeni. Zaključene družbe, ki prirede izlete in krmarske vožnje na Pohorju ter žele izvežbanega in zanesljivega vodnika, naj se pravočasno prijavijo* 1 2 3 4 5 odseku SPD v Mariboru, ki jim dostavi vodnika proti povračilu vzdrževalnih stroškov.
SITAR & SVETIK
IIUEUMM, Sv.Pets-a e. 18
Štampilje, znake, emajl- tablice, številke za na vrata in ključe, etikete i.t.d.
SMUČARJI-ZAČETNIKI.
Slov. športni klub Maraton pri-rediredi v času od 26. decembra 1931 do incl. 3. januarja 1932 na krasnih terenih okrog Rimskega vrelca pod Urško« goro začetniški smuški tečaj, pod vodstvom priznanega strokovnjaka, absolventa berlinske šole za telesno kulturo in sedanjega trenerja ljubljanske »Ilirije«, g. Drago Ulaga.
Oskrba v pensionu Rimski vrelec s prenočiščem dnevno 35 Din (skupno ležišče) ali 40 Din (ločena ležišča); prijavnina za člane 30 Din, za nečlane 80 Din; prijave na klub (Aleksandrova cesta 6/1) se sprejemajo do 15. t. m.
Tečaj bo« brez dvoma zadovoljil tudi najbolj razvajene, kajti v penzionu, ki je «deloma preurejen, je ves hotelski konfort z lastno elektriko, plesno dvorano s klavirjem, dalje je tik pensiona razsvetljeno drsališče«, na razpolago so konji za Skijöring, v bližini je lepo sankališče itd.
In kar je glavno: smuški tereni so nad vse idealni in snežne razmere okrog Božiča navadno zelo ugodne.
SMUŠKI TEČAJ NA SV. PLANINI.
Smuški odsek SPD Zagorje priredi v dneh 25. decembra do 1. januarja 1932 smuški tečaj na Sv. Planini, ki ga bo vodil deljeno za začetnike in izvežbane smučarje učitelj LZSP iz Ljubljane, Prehrana in prenočnina v zakurjeni sobi bo 35 Din dnevno za osebo. Prijavnino 20 Din je poslati takoj s prijavo«, ki mora biti pismena v roke gosp. L. Mrnuha, Zagorje. Označiti je, katerega tečaja se prijavljenec želi udeležiti.
Ker je teren na Sv. Planini po svoji legi posebno z znamenito »Medvednico« smučarjem« dobro znan, kakor tudi dobra postrežba in izvrstna kuhinja v koči, je pričakovati v božičnih praznikih močan poset tečaja. Opozarjamo, da se interesenti takoj prijavijo.
SPD Zagorje.
SMUŠKI TEČAJ POD URŠKO GORO.
Smučarski klub »Guštanj - Rimski vrelec« priredi v dneh od 5. do« 12. januarja 1932 v Rimskem vrelcu (500 m) na vznožju Urške gore smučarski tečaj za začetnike in izvežbance pod vodstvom dobrega strokovnjaka. Udeležencem je na razpolago vsa prvovrstna prehrana v penzijonu Rimski vrelec, posamezne sobe, skupna ležišča in vse ugodnosti. Pozneje se vrši še več tečajev, za katere bo čas pravočasno« «objavljen in prilagođen snežnim razmeram. — Udeležencem in ostalim gostom, je dana tudi «prilika, prirejati krasne smučarske izlete na Urško goro« in nje obgorje, kjer je še skritih toliko zimskih lepot. Smučarski klub pa bo skrbel za dobro vodstvo vseh daljših izletov in za vsestransko naklonjenost športnikom.
Rimski vrelec, oddaljen 4 km od železniške postaje Guštanj - Ravne (Mežiška dolina) je odprt vso zimo za športnike.
Smučarski klub bo izven tečajev priredil tudi tri tekme.
Rok za prijave bo objavljen pozneje, kakor tudi cene za prehrano.
SMUČARSKA KOCA »DRAGA«, 682 m.
Smučarski klub Begunje na Gorenjskem oskrbuje vse leto planinsko kočo »Draga«. Koča je oddaljena od postaje Lesce-Bled 6 km. Cesta za avtomobile do koče. V bližini smučarski teren in skakalnica. Kurjene sobe z ležišči. Vsak dan mrzla in topla jedila ter «pijača. Zveza s smučarsko kočo v Zelenici. V koči smučarska oprema in domača lekarna.
Stane Bervar o treningu smu^ariev
I. Pretrening.
Kot je potreben sistematičen trening za vsa ostala tekmovanja, tako« je zelo važna tudi predpriparava ža smuško tekmovanje; ta predtrening za zimo pa je lahko vsaka panoga športa, glavno je, da se telo kolikor mogoče veliko giblje, osobito pa pljuča in srce. Zato je prav primeren predtrening: tekmovanje v lahki atletiki, osobito teki in to daljše proge, nadalje v gozdnem teku, kar silno koristi koristi pljučam in srcu, v plavanju itd.; nadalje igranje nogo^ meta tudi zelo koristno; vpliva na poznejšo formo.
Kot rečeno«, je zelo važno« gojiti ostale panoge športa; to se opaža pri vseh naših smučarskih tekmovalcih, da vsak go«ji kako izmed navedenih športnih panog v «poletni ozir. jesenski dobi; z veseljem je treba ugotoviti, da se pa vedno bolj sistematično predpripravlja za zimsko sezono. Po mojem mnenju je najkoristnejši predtrening: poleti plavanje združeno s teki in gimnastiko, na jesen pa gozdni tek in gimnastika; to tudi v našem klubu gojimo od sedaj« sistematično.
2.	V snegu.
Tako vsaj malo pripravljeni nestrpno pričakujemo snega! Zato pa je takoj treba izkoristiti prve snežne «prilike in prenesti jesenski trening iz telovadne dvorane in iz »hoste« v trening na belih poljanah! Seveda, se sedaj vse spremeni; predvsem« je treba vzeti trening v snegu resno«, mora nas gnati silna volja za uspehom:, povečati moramo tekmovalno« strast in veliko veselje nas mora navdati, ko beremo prvi razpis o smuški tekmi! Le tedaj je uspeh zadovoljiv, ako nas žene silna ambicija naprej!
Torej, ko začnemo« trenirati v snegu
Najboljši smuški materijal Vsa oprema za zimske športnike
najugodnejše
i. cicmec ir-*‘
UisbSja&ia
v palači L ubij. kreditne banke.
Vsa popravila!
Zahtevajte
renik
£!32322E3
brezplačno!
za bodoče tekme, je treba sistematično voditi trening; tako, prvi teden vsaj dvakrat voziti 5—10 km in to« ne forsirati, nič preveč se ne napenjati, telo se mora le polagoma privaditi na spremembo; torej, prvi dan malo« vožnje in paziti pri tej, da je pravilna: da delamo kolikor mogoče dolge korake, da ne dvigamo« pri tem smučke iz smučine, da drse smuči pravilno« P«o« snegu, telo mora biti precej naprej nagnjeno, vrat ne upognjen, z rokami, ki pa ne smejo biti preveč odročene, pa moramo delati kot pri vesljanju. Ko se tako privadimo na pravilno« vožnjo, polagoma preidemo v hitrejši tempo« in tudi že vozimo daljše proge 10—20 km ter «pri že regularnem dihanju moremo voziti tudi po položnejših Strminah 2—4 km, to pa radi tega, da pri vožnji navzdol popuste mišice in telo« se odpočije; pri tem pa je paziti, da naj roke ozir. «palice delujejo navkreber kolikor mogoče izdatneje, da se intenzivno opiramo« na palice, da se noge odpočijejo, ker je pri vožnji navzdol obratno.
Tako je prve tedne; ko« smo tako absolvirali kakih 5—7 dni treninga, moramo« že preiti v napornejši trening 15 do 25 km na en dan, a to ne več kot enkrat na teden, a 10—15 km dvakrat na teden, seveda pri brezhibnem funkcioniranju vsega telesa! Tako sistematično« treniramo, ako« imamo prilike zato. a drugače kot so« nam« dane možnosti.
Glede utrujenosti ozir. izčrpanosti pa moram reči, da po prvih treningih precej čutim utrujenost, a to samo za nekaj časa kake pol ure po treningu, potem
je pa zopet vse v redu; izčrpam pa se le pri dolgem in napornem treningu db 30 km.
3.	Taktika tekmovanja.
Kadar pa imamo na programu daljšo progo, 25—30 km ali celo 50 km, tedaj pa je odvisen uspeh od mnogih momentov, predvsem je treba, če le mogoče, dobro se informirati o tekmovalni progi sami, koliko je ravnine, strmine in padca, nadalje jarkov itd., zato je zelo koristno, da se ima na razpolago načrt ozir. diagram proge, točno izdelan po prireditelju tekme; na tako dobro poznani progi se je potem lahko dobro orientirati. Če je proga normalna t. j. če je ena tretjina ravnine, ena tretjina strmine in ostalo padec, potem prvih 5—10 km ni priporočljivo, da preveč »zapodimo« ker se telo le polagoma privadi na napor in to je treba upoštevati pri nadaljnjem izkoriščanju energije; telo se izznoji ponavadi pri 7—10 km. potem pa moramo zvišati tempo do maksimuma in to kakih 10 km, nato je treba polagoma zopet zmanjšati hitrost in tako voziti kakih 5 km, nato pa zopet pospešiti tempo in tako voziti do cilja; seveda, da igra individualnost veliko vlogo pri razdelitvi energije, eden takoj od starta »potegne«, da prehiti ostale, drugi zopet polagoma zvišuje tempo in tako vozi do cilja, tretji zopet v sunkih vozi, t. j. po več kilometrov v hudem tempu, nato par kilometrov bolj zmerno, potem zopet hitreje itd.
(Dalje prihodnjič.)
Izcrememba pravil in pravilnikov,
Na izredni glavni skupščini JZSS je bila sprejeta izprememba raznih pravilnikov in pravil. Vsi ti pravilniki so v razmnoževanju ter jim je določena sledeča cena: Pravila, pravilnik za smuške tekme, pravilnik za slalom in smuk ä Din 5-— Pravilnik o saveznih sodnikih, o saveznih smuških učiteljih ä Din 2'—. Podsavezi naj takoj naroče potrebno število pravilnikov za člane, da naklad > ne poide. Znesek je priložili naroč lu.
Programi tekem in teče jev.
Podsavezi še vedno niso ; n dložil* Savezu programov te tem in tečajev-V zaostanku so še zagre bst i. sarajevski in beogrnvki podsavez. Enako še niso podsavezi javili tekmovalcev po starosti radi uvr>t tve v razrede. To ovira redno poslovanje Saveza ter je nujno potrebna točnost pri pod-savezih.
Verifikacije.
Z ozirom na različno razlago sklepa na zadnji izredni skupščini v stvari verifikacij pojasnjujemo, da ostanejo verifikacije v veljavi do konca sezone, takrat pa se bo črtalo one, ki niso startali v tej sezoni na tekmah
Vse
športne
potrebščine
z«? tenis: Hammer-rakete,
žoge;
za nogomet: prvovrstne žoge za tekme;
za lahko atletiko: diske, kopja in drugo;
za turistiko: celotne opreme
ima stalno na zalogi
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trg
Članom SK Ilirije s klubsko legitimacijo 10% popusta.
Lahkoatletom in smučarjem SK Ilirije. Zimski treningi se vršijo do Božiča še v telovadnici Srednje Tehnične šole ob sredah in petkih točno ob 18.15. Članstvo opozarjamo, da se ob 18.15 zaprejo vsa hišna vrata, kakor določa ' hišni red. čez praznike ne bo treningov.