URN_NBN_SI_DOC-5LG5DJLL

SPOMLADANSKO POSVETOVANJE DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE Spom ladanski plenum DBS je sicer pravilom a v Ljubljani. Le­ tos, ko slavimo 30-letnico oblikovanja tem eljev sodobnega slovenske­ ga knjižničarstva, pa je bilo posvetovanje oziroma plenarno zase­ danje v slikoviti Beli K rajini: prvi dan, 17. m aja, v Črnom lju s strokovnim i referati, drugi dan, 16. m aja, s spominsko slovesnostjo v Srednji vasi pri Crm ošnjicah, k jer je bil leta 1944 zgodovinski po­ svet, na katerem so postavili osnove povojnem u knjižničarstvu, ter z obiskom Baze 20. Letošnjega razširjenega plenum a se je udeležilo 46 knjižničar­ jev. Prisostvovalo je tudi 10 gostov, m ed katerim i so bili: predstav­ nik Republiškega sek retariata za prosveto in kulturo tov. France Zupan, tajnica Tem eljne izobraževalne skupnosti Črnom elj tov. Ve­ ra Jukič, ravnatelj m uzeja v M etliki tov. Jože D ular in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Črnom lja. Uvodni referat je im ela knjižničarka Občinske m atične knjižni­ ce v Č rnom lju tov. Lea G abrijan, ki je orisala zgodovino in sedanje stanje knjižničarstva v Beli K rajin i in Črnom lju. Nato je tov. Ančka K orže-S trajnar, vodja republiške m atične službe, inform irala navzoče o ustavnem konstituiranju splošnoizo­ braževalnih knjižnic. Živahna in tem eljita razprava je dopolnila referat in dokazala, kako pereči so problem i nesam ostojnih knjižnic. Zato je bilo sklenjeno, da se bo kom isija, ki je delovala doslej, po­ novno sestala, dopolnila stališča in predloge te r jih posredovala p ri­ stojnim organom. Društvo bibliotekarjev Slovenije pa se m ora po­ vezati z vsemi organizacijam i, ki dajejo m nenje glede registracije knjižnic sodišču. K er so v razpravi precej govorili tudi o izvajanju koncepta razvoja knjižničarstva v Sloveniji, je bila določena tudi komisija, ki bo proučila način in metode, kako izvajati ta koncept. Inform acijo o ustavnem konstituiranju visokošolskih knjižnic je podal tov. dr. B ranko Berčič, pomočnik ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je podrobno obravnaval p ri­ pombe in stališča k zakonu o visokem šolstvu. Sklenjeno je bilo, da bomo ponovno poslali svoja stališča v zvezi s tem zakonom p ri­ stojnim organom in zahtevali, da naše stališče pretresajo in upo­ števajo naše pripombe. Nato je tov. B runo H artm an, ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice v M ariboru, podal predlog za ustanovitev skupnosti knjiž­ nic Slovenije, v katerem je zelo natančno in studiozno prikazal raz­ K njižnica 18(1974)1-2 1 2 1