----    380    ----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
200.
Kava v trgovini. Ponarejanje kave. Cikorija.
Ni vsaka kava jednako močna in dišeča. To je odvisno najpreje ob podnebju, ker kuva raste ni potem ob vzgoji in pripravljanju. V svetskej trgovini razlikujemo tri glavne vr^te, in to arabsko, indijsko in ameriško kavo.
Arabska kava ima najdrobnejše zrno ter je ponekoliko rujavkasta, ali zelenkasto rujave barve. Nij-finejša vrsta arabske kave je „Moka". Zrno jej je zelenkasto rujavo. Poglavito tržišče jej je v Adenu, no od tam prihaja malo v Evropo, ker jo popijo bogati Turki in Perzijanci. Pri nas se pod imenom Moka prodaje drobnejša vrsta kave z Jave. V Afriki blizu Adena na somalskej obali, vele, da rodi še boljša kava, ali ona je na evropskem trgu popolnoma nepoznata. Druga vrsta arabske kave je „levantska kava". Ona ima slabejši aroma, barve je rumenkaste, in prihaja v trgovino z Moke in Kahire.
Indijska kava ima navadno najdebelejše zrno. Najboljša je tu kava z Jave, Njeno zrno je podolgovato, lepo se sveti, in barve je navadno rujavkaste, časih tudi zelenkaste. Kava „Menado" je z otoka celebskega ter ima vrlo veliko rujavkasto zrno. Druge poznatejše vrste so „Sutnatra, Malaba, Ceylon in Manilla".
Ameriška kava je srednjega zrna in bledo rujavkasta ali zelenkasta. Najboljša je ameriška vrsta „suri-manska" kava. Najslabejša je brazilijska kava, ker navadno po zemlji in plesnobi diši. Kava dozori tu navadno ob deževju, pa se v vlagi pokvari. Ker so začeli v novejšem času bolje paziti, postala je nekoliko boljša. Najboljši brazilijski vrsti sta dandanes „Santos" in „Cam-pinas", a najslabejša je ,.Bahia".
Mej tujimi proizvodi, kateri na evropski trg prihajajo, gre prvo mesto bombažu, riži in sladoru, a za njimi koj kavi. Leta 1832 se je pridelalo na svetu 1 milijon metriških centov kave, a 1877. 1. je naraslo to število že na 5V2 milijona centov, in te številke nam najboljše kažejo, kako močno se je v novejšem času Kava razširila. Najglavnejše tržišče v Evropi s kavo je London. Za njim so Liverpool, Amsterdam, Rotterdam in Hamburg. Da si Angleška ima v Evropi največjo trgovino s kavo, vendar se v njej samej gotovo najmanj kave potroši; jedina Rusija stoji še za njo. a glavni razlog tema je ta, da ljudje v Angleškej kakor tudi v Ruskej raje pijo čaj, kakor kavo. V Angleškej dride na vsakega človeka !/a % kave na leto, v Avtriji 3/i %•> v Nemškej 2Va %> a v Belgiji, kjer se največ kave potroši, 4 V, %•
Ker ima kava dosta visoko ceno, zato se pogosto prigaja, da jo v trgovini ponarejajo, da tem več dobička narede. Slabejše vrste mešajo z boljšimi, ako se po obliki in barvi ujemajo. Kjer je slabejše zrnje drugačne barve, radi je umetelno barvajo. Omenili smo že, da se tako pobarvano zrnje najlaglje spozna, ako je v vodi operemo, preden kavo žgemo. Dogaja se dosta potov, da zrnje delajo od gline, pa je pobarvajo in potem mej pravo kavo pomešajo. Tako zrno se lahko zdrobi v fin prah, dočim je pravo zrno vrlo žilavo in se ne dada streti; tako se lahko spozna prevara.
V novejšem času so izumili boljši način. Jemljo mlad kruh, in od njega s pritiskom izkalupijo zrnje, pomešajo v pravo kavo v tolikej množini, da na vsaka tri zrna pride po jedno ponarejeno. Še veščejše postopajo oni, ki jemljo po 15 delov zmljete žgane kave in 85 delov moke, s tega napravijo testo in potem v kalupih stiskajo zrna. Napravljeno zrnjs. se posuši in malo osmodi na ognju.
Najtežje je odkriti prevaro, ako kupujemo zmljeto kavo. V tako kavo mešajo razne stvari, tako da je najbolje ne kupovati zmljete kave. V zmljetej kavi so našli kesti, grah, ječmen, rž, pšenico, rižo, divji kostanj, korenje, a največ in najpogostejše cikorijo.
Naposled moramo omeniti še jedne prevare, kjer pa se ljudje prostovoljno varajo. V trgovino so spravili mnogo raznih surogatov, kateri naj bi nadomestili in pocenili kavo, in pokvarjeni okus se je tako udal tem nadomestkom, da se oni javno pod pravim imenom prodajajo. Jemljo v ta namen razne rastlinske dele, zlasti semenja in korenje, to praže in na prodajo pošiljajo. Vsi ti nadomestki nimajo drugega svojstva, kakor da vodo pobarvajo in jej dajo poseben duh. V vseh teh surogatih ni onih sestavin, s katerimi se kava odlikuje, ni tu ne coffeina, ne onega žlahtega dišečega olja, katero človeka oživlja. In vendar se ti surogati v neizmernej množini, trosijo. Odprli so za nje mnogo tvornic, tako da se je razvila posebna veja obrta. Naravno je, da tega ne moremo nazvati prevaro,   dokler   človek take  stvari svoje*
voljno pod pravim imenom kupuje. Prevara je samo takrat, ako se taka roba v trgovini vr iva pod imenom kava, zlasti ako   se  ona še naziva   ^zdravstvena kava".
Za surogate jemljo zlasti korenje od cikorije (navadnega regrpta), pese, korenja, repe, potem plodove in semena naših žitaric, smokev, kostanja in žira. Mej vsemi surogati zavzema nedvomno cikorija prvo mesto. S početka so trgovci skrivaje cikorijo mešali v zmljeto kavo, a kmalu je ona stopila očito na dan, in danes napravljajo po tvornicah na milijone kilogramov cikorije. Ljudje kupujejo rajše slabejšo kavo, ne znajo je tudi povsodi žgati in kuhati, potem pa za trdno verujejo, da jim cikorija kavo popravlja.
Cikorija raste po naših tratinah. Kedar se cikorija na obdelanem polju vzgaja, omesni in odebeli jej koren. Ta rastlina je dveletna kakor repa. Prvo leto razvija svoj koren, a drugo leto še le cvete in donese plod. Korenje se že prvo leto na jesen poruje, osnaži in na tirobne kosce razreze in potem posuši. Za izdelavanje najfinejše robe jemljo samo korenje od cikorije, za slabejšo in cenejšo robo pa jemljo še drugih reči.
Kedar je korenje posušeno, praže je v velikih kotlih toliko časa, da postane rujavkasto. Spraženo korenje potem zmeljejo, presejejo in spravijo v papirnate za-motke. Tako pripravljena cikorija ni še za trgovino dozorela. Zametke postavijo v klet, katero z vodeno paro polnijo, in morajo tu tako dolgo ležati, dokler se popolnoma ne nasičijo z vlago, in cikorija ne postane po-polnoma gnjecava. To dozrevanje nima drugega namena razen tega, da roba postane težja, in ljudje so na tako gnjecavo cikorijo tako navajeni, da suhe še kupovati ne bi hoteli.
Za vsako in najboljšo cikorijo je denar zavržen, ker v njej ni niti jednega dobrega svojstva, ki je od prave kave zahtevamo. Jedino kar bi se dalo v zagovor čiste cikorije reči, je to, da ni škodljiva. No v trgovino prihaja tako malo čiste cikorije, da je moralo francosko ministerstvo izdati svojim uradnikom napotke, kako naj preiskavajo pokvarjeno cikorijo. V cikorijo mešajo pesek, prst in vsake druge reči, ena prevara se drži druge. Mali trgovec kvari zmljeto kavo s cikorijo. Tvorničar cikorije kvari zopet svojo cikorijo z beneškim „bolusom" (rujavkasto, rudečkastjo zemljo). Delavci, kateri kopljejo bolus, mešajo vanj zmljeto opeko, ker je cenejša, tako da naposled človek zemljo kupuje mesto kave.
Izdelovanje cikorije je danes v Evropi jako razvito. S tem se bavijo poglavito pojedini kraji v Nemškej, severnej Francoskej in Belgiji. V Francoskej se na leto potroši do 8 milijonov % cikorije, a v malej Belgiji do 10 milijonov. Preko Hamburga in Antvverpena zvozijo vsakega leta ogromno množino cikorije v Ameriko, in tako mora zemlja, v katerej rodi toliko obilje kave, ku. povati za drag denar surogat brez cene in vrednosti.
(Dalje prihodnjič.)
-----     381    -----