99.Hnllka.                                          | UMjnL i uliti L uji KL             ~"                           Uli. Mi
^^^^^^^*             ^^^^^^^^^^^^^^^B        ^^^^^^^^V       ^^B^V         BH^^^^^^B^^^'          ^^^^BV^^B^HH^^H^H     BBH^^HV                               SIHHH^B       Wi       ■MPHP^^M^^^^^^^^^B    ^^^^^^^^^B    ^VH^HB            ^^^^^^^^              ^^^^^^^^^^^^^^               ^^^^^
lM«ra« i Prostor 1 mJm X 54 «/« sa male ogtaia do 27 /m/im vttint l K,
nad to vliino vsl oglasi 1 m{m X 54 «/*t I K 50 v.  Uradni  raiglaal te
potlam tar notice Isti prostor po2 K, žtnltn« ponadbe in porote pavtalao
80 K. — Pri narottlih nad 10 c&Jav popust.
Vpfsjaajem  glede teseratov naj m prlloii sns.aU aa odgovor.
OpravBlitvo „Slov. ffaroala" la „Marotaa Tiskan««   KmafUva olloa M. l9 prttU6aex - *•!•!•• ftt S04.
„BIstsaKM  ■ara*   MH«  v IfhMaart ta pa pailli
r Joa*aUvl|li                                 ? lawM*amsto» i
cafaletno naprej plačan  .   K lifr-     ealotetno......KH0-—
poUetao.   ..•..•„    90*—       poiletno ..•••••   .»ISO*—
1       ..       ......«    15—                 ..                .....„ Jfr-
Pri mortUtsem povfSanJii se ma đaljSa na/očnlna dopIa£atL
Novi   oarofniki nai   polije to v prvfč  nsročnlno   vedrio   MF"   po nakasald.
Na samo pismena naročlla brez poslatve denarie se ne moramo ozlrati.
^^^_i_t-^ __JUaw_ BaflMsls^a af^^Hswsi siIImsi Ma A> *L aiaataavaiaai
VSlSfSa  št9Wm   S4a
Pomhmbimi ItftvMca vslia 1 krono.
Poflfilna platana v gotovini.
Ini. S. FerJanOč:
Jezikoono opraSanfe na llnblian-
skf nnloerzl.
Menim, da Je že čas, đa se začtie potom nepolitične debate diskutirati smerinnačin rešitve jezikov-nega vprašanja v Jugoslaviji. Nepolitične, pravim, ker iz izvršene ure-dltve tega vprašanja bo postal, ka-kor pri nas vedno — politikum.
Prevažno nalogo pri reŠitvi tega vprašanja ima ljubljanska univerza kot kulturni center Slovenije in Slovencev. KakŠno naj bo v bodoč-nosti razmerje med slovensko, hrvatsko in srbsko kulturo, med slovenskim In srbohrvatsklm Jezikom? O tem obstajajo med Slovenci tri mnenja.
Ena struja hoče, naj obdrže Slovenci svojo jezikovno in kulturno samostojnost, naj goje na večne čaše svoj slovenski jezik in vso svojo kulturo, humanlstčno in realno, v slo-venskem jeziku. Po tej rešitvt bi to-rej na primer ljubljanska univerza ostala vedno izključno slovenska. Dnigra struja stremi za tem, da bi se Slovenci, Hrvatje in Srbi stopili v en enoten jugoslovenski narod z enlm jezikom, ki bi ne bil ne slovenski, ne srbohrvatski, temveč bi se potom evolucije razvil iz obeh jezikov. Ta narod naj bi gojil enotno kulturo in naj bi se čut!! kot popolna enota; da je njegov pripadnik Slovenec Hrvat ali Srbin, to bi bilo prav tako Irelevantno, kakor je dandanes malopo-membno, da je Italijan Lombard, To-skanec ali Sicilec Nemec Prus, Saks ali Bavarec. Po tej rešitvi naj bi bili na ljubljanski univerzi slovenščina in srbohrvaščina enakopravni, predavanja itd. bi se vršila v obeh jeziklh, s cimer bi se zelo pospešilo poslič-njenje obeh jezikov, najprej pri znanstvenih lzrazlh (v terminologiji), potem v vedno vsakdanjejših, do-kler bi končno oba Jezika ne postala enaka ali skoroda enaka — pravopis bi bil že postranska stvar. Sevcla bi se radi potem ljubljanska univerza zanimala predvsem za svoj okoliš, t. J. za Slovenljo In Slovence.
Tretja struja pa hoče Slovence posrbohrvatiti, da bi se potoni uved-be srbohrvaščine v vse urade spravila slovenščina Iz ust meščanskega prebivalstva in potisnila na nlveau v pisavi nerabijenega dialekta ter bi vsleđ tega okorela In prišla popolno-ma Iz rabe, kakur se Je to zgodilo n. pr. s provencalSčino, Po tej re*itv! naj bi torej ljubljanska unfverza cioj-stvovala v srbohrvatskem jezik<i
Za prvo rešltev so slovenski konservativci in starej§a slovenska lnteligenca; za drugo — slovenski naprednjak! in mlajša slovenska in-teligenca; za tretjo mnogi Srbi in Hrvatje, Izmed Slovencev pa naj-ekstremnejši, predvsem najmlajšl, dijaki in drugi.
Prva rešitev je jako udobna za naše vodilne kroge, ki bi lahko vozila v svojem starem privajenem tiru dalje; a zoper njo sta dva težka po-misleka. Prvič je gojitev dveh Jezl-kov v enl nacionalni državi nonsens, ki more obstojatl samo kot provizorij. Umestna in potrebna je pač slovenska humanistična kultura, kakor slovenska filologija; slovenska zjro-dovina In slovenska umetnost; goji-tev realne vede in praktičnega znanja v slovenščini je pa silna potrata energije. Realna veda In praktično znanje sta po svojem bistvu internacionalna, in kulturni narodi Ju goje vsak v svojem jeziku edinole zato, ker se Se nišo zedinili na internacio-nalen dorazumevni jezik za vedo, tehniko in trgovino. Najmanjši narodi, kl goje realno vedo in praktično znanje vsak v svojem nacionalnem jeziku, so Holandci, Danci-Norveža-nf in Švedi, a Se ti morajo vkljub svojim velikim zmožnostim !n svoji \1sokl kulturni stopnji zelo napenjati svoj glas, da se ga čuje v zboru na-rodov; In tuđi izmed teh malih na-rodov vsak prekaša Slovence po šte-viln, njih kulturna stopnja je pa za najmanj eno desetersko potenco vlšja od slovenske. Jedva, jedva da morejo Cehoslovakl, Poljak! in Ju-gosloveni gojft! realno kulturo vsak v svojem etietn Jeziku, in m! Ju^ro-sloveni naj b! si prlvoščili nečuven! luksus, da b! Jo gojili kar v dveh? — Fn še en pomlslek Je, poHtičen: S potfđaiianjem «!ovenstira podfilnino državi operni separatfzem bi pa staro slovensko ozkosrčnost, 69 naši Intelljrcntle ne bodo vldell nIH preko Kolpe In Sode In s% čuHH med Hrvati In Srbi vedno —• tnice.
Druga re§ltev Jezikovnega vprašanja je najldeatnejša, a zahteva dolgotrajnega razvoja. Nov! edin-stvenl jugoslovenski jezik bo nastal najprej kot dorazumevni, potem kot državni jezik na ta način, da se bodo vrinile slovenske besede v srbohrva-5č!no, katera Ima zelo zdrav In čvrst ustroj ter mnogo lažfe tvori sestav-IJenke nego slovenščina. Verieten je ta način   izenačenja že zato,   ker je
srediŠČe države na srbohrvatskem ozemlju, ker je Slovencev manj nego Srbohrvatov in ker je Slovenec duševno gibčnejši — Že zdaj bo pri nas kmalu vsakdo znal srbohrvatsko, do-Čim zna med Srbohrvati le redkokdo slovensko. — Novi edinstveni lugo-slovenski jezik bo razpolagal z be-secinim zakladom vseh jugosloven-skih narečij in bo vrhu tega vsled svoje uporabe v vedi, tehnikl In trgovini tvoril sestavljenke mnogo lažje nego naša današnja narečja; ta »ju-goslovenščina« bo tore] jako bogata In izrazovita. Ker stoji dandanes slovenska realna kultura višje nego hrvatska in srbska in je vsled tega 5fo-venščina bolj »izkultivirana« nego srbohrvaščina, zato bi primerjal ta proces s prlcepljenjem slovenskega cepiča na zdravo In čvrsto deblo srbohrvaščine.
Tretja struja hoče doseči prav-zaprav isti cilj, ker tuđi v slučaju da se nam vsill srbohrvaščino, bo ta vsprejela vaše mnogo slovenskih besed In rečenic — primer! zagreb-ško govorico. Razloček Je samo v načinu izvedbe — po drugi rešitvi razvoj, po tretji nasilje, od zgoraj ali pa od spodaj. Tretja reSltev Ima to prednost, da se da Izvesti hitro in brez posebnih težkoč. Druga reSItcv se torej priporoča za dobo mimega razvoja, tretja pa za čaše prevrata, sile In stiske.
OdVočftf se moramo torej za drupo »ft tretfo rešitev.
Ljubljanska univerza Ima nafo-ro, da vrši pozitivno delo, da nam nrolzvede tolfko in toliko akademsko Izohrztenih ljudi In da povzđtene občečloveško kulturo — Internacionalno. Jucoslovensko In na htmtanl-stifinem polju tud! slovensko. Peaf-nec^a kuttiirnega defa se Je storilo v slovenščlnl In srbohrvaščini, če me-rlmo z internacionalnim merflom. 5e tako malo, da nIS ne sleoduje, Če pode remo sedanti nerodni stavblsamo-stojne slovenske In samostalne srbo-hrvatske kulture fn začnemo irraditf novo. moderno Ju<?oslovensko kulturo. Morda tlsoČ let ne bo več tako ugodne orilfke v fzvršitev tej?a nacrta, kot Je zdaj. Ce nam Je usmlllenl notres podrl naše sedanje nerodne državne in kulturne zjrradbe in moramo gradit! od tal, potem vendar ne borno gradili po nerodnem starem nacrtu z razlogom, »ker Je to že tako uveljavljeno«, ali »ker smo tega ie tako navajeni.«
Uvedba srbohrvaSčine kot edi-nega predavalnega Jezika za realne stroke na ljubljanski univerzi bi zdaj, ko univerza že deluje v slovenščinl, nekaj časa ovlrala univerzlno obra-tovanje.   Nastopimo torej pot evolo-
dje in uvedimo poleg slovenskih predavanj srbohrvatska! Oospodje, ki pridejo učit iz Zagreba in Beograda, naj se ne ukvarjajo s prevaja-njem svojih predavanj v slovenšči-no; njihovo delovanje na ljubljan-skem zavodu bo le koristilo ujednačen ju terminologije. Oospodje pa, ki imajo sestavijena svoja predavanja sele v nemščinl, naj jih prevedo ozi-roma dado prevesti v srbohrvaščino mesto v slovenščino; vsaj ne bodo imeli še enkrat posla, če bodo pre-meščeni v Zagreb ali Beograd. — Pravzaprav bi se morala ta načela izvesti na vseh trch univerzah sporazumno — vendar ne vem, kako se bosta o tem izrekla starejša zavoda. Upam pa, da bo vsaj ljubljanska unlverza razumela zahtevo časa.
Izenačenje jezikov se mora začeti pri znanstvenih, tehničnih In tr-govskih izrazih in se bo po maiem razširjalo na vedno vsakdanjejše izraze; ta proces pospešimo naiboij potoni medsebojnega seznanjenja. Na ta način bo nastala enotna terminologija, in naloga naših univerz je, da Fiksirajo to terminologijo in po-spešajo nje ujednačenje. Ravno na tem polju se zdaj vSlov. mnogo dela; priporočam vsem sestavljalcem ter-tninologij, naj jih sestavljajo tako, da jih bodo krez bistvenih izpre-memb lahko prevzeli tud! Hrvatje in Srbi, ne pa rekli, da nove slovenske terminologije n^so v duhu srbohrvat-skega jezika — Hrvatje in Srbi so namreč na polju terminologije še večji reveži nego mL
Ce pa ujedinjenje potom evo!«* čije ne gre, potem je pa bolje, da se nam od kateresibodi strani oktroira srbo - hrvaščina, nego da v pristni slovenski svojeglavosti naprej zord* mo jezikovni In kulturni separatk zem. Saj je bilo mnogo Izmed nas f e pred vojno in pred deklaracijo pre* pričanin, da je za Slovence Še nai-» bolje, če sprejmejo srbo-hrvaščinot kot znanstveni« tehnični in trgovskt jezik.
In končno Še en argument. Kol realni politiki moramo računati 2 vsetni možnostmi: izključeno je ti-* cer, a nemogoče ni, da nam usoda znova natvori tuji jarem. Kaj po^ tem? Vzgledovati se borno morali na Pol jakih, ki nišo bili v dobi svoj? razdeljenosti nikdar Ruskopollaki Galičanl ali Poznanici, temveČ vedno le — Poljak! z enotno poljsko kulttn ro. Tuđi Italijani, razdeljeni na kakii deset državlc, so gojili vedno enotno i talijansko kulturo. In če prfdej«* zopet čaši tujega jarma, potem nam bo ljubljanska univerza najdragoce-« nejŠa pridobitev naše »revolucije* In »svobode«, naš paladij, in boljše bo. če bo oznanjevala nam In svetu, da smo Jugosloveni, ponosni Jugoslove-ni, ki znamo držati glavo pokonenv kot pa da bi govorila le, da so tukaf ponizni Slovenci, tišti Slovenci katerih zgodovlna pod Avstrijo 1* tako sramotna, da bi se v njih &j^ pač najbolje poda) — pasji bič!
Promet in fraoDlna Trsta.
Sredi mlnulega meseca Je izSla statistika prometa m trgovine trža-Ske luke v preteklem letu. V tem prvem letn određenja se Je razpršll v iluzije velik del onih nad, ki so Jih Italijani stavili v Trst, ko so z veliko reklamo zvabil! tja vse trgovstvo Italfle. Sicer ne moremo smatrati lansko leto za popotnoma merodajn?-za nizvoj Trsta, ker Je v tej statist? k! obseženo mnogo demobilizacii sk!h In vojaških transportov, dalj^ poSrlJatev antantnih Živil za Čeho* slovaško m Avstrijo. 2a nas Slovence je ta statistika zelo zanimiva, ker Je bil ćelo leto promet med Trstom in SlovenUo zaprt in se je otvoril na Južn! In državni žefeznid Sele z novim letom. Preko Slovenije so vozili samo Izfcmoma antantnl žlvilnl vla-ki !n pozneje legijonarsk! transporti. Za prost promet je imei Trst v ml-nulem ietu nravzaprav samo eno železniSko zvezo in slcer preko Na-brežlne in VIdma na Pontebo in v Beljak.   Sicer   Je tudl iz   Slovenije
odilo izjemoma nekoliko begunskflj transportov v zasedeno ozemlje ii^ obratno, ndeoliko vjetni5kih, lesnib Tn blagovnih transportov, dasi ni bf-'o prometne pogodbe fn promotoei zveze.
Statistika železniSrega protw©t# v Trstu izkazuje sledeče rezultate:
Prispelo v Trst po železnlci fe-. ta 1919. 4,172.744 q; leta 191& T 4,822.096 q; odšlo po železofci r& Trsta: leta 1919. 9,611.418 q: leia 1913. 12,093.356 a, skupen železniškf nromet leta 1919. 13,784^12 q ra leta '913. pa 36,975.452 q.
Vsled zaprtlje naSti1 mef 19 vsled tega, da so odpadte vse ugwjf nosti, s katerimf Je bfvša ArstriiaV umetno favorizirala Trst hi poopc* ševala gravitacijo avstrUskih pro» vine v Trst. Je padel kljub veiflcem« demobilizactiškefnti prometu iele*? niškl promet proti mlrorneBaa pri importa na j/t, pri eksporta   om %
celotno na polovioa
Dt. Ivan Tavčar:
De mortnls nll9 nisi bene!
(»Dom in Svet«. — Cankarjeva številka).
V  zadnji dobi Je izšla Ivan Cankarjeva    knjižica    »Moje življenje«. Obsega nekoliko    mojstrsklh    črtic, pri katerih se čitatelju duša razvedri In razveseli. Tukaj me vodi Ivan Cankar po pfsametn vrtiću, kjer cve-te vsepolno malih, pisanih cvetllc, in najlepše od teh utrga In Jtti mi ponudi!
V takfli črtfcah Je Cankar v res-nld pravi mojster.Iz neznatne«* stolce takorekoč oekal posebne^av kakor  bi Iz umazane  školflce  tetlsnO mal, a vendar dragocen biser.
Svojo mater — In kdo ni tanel, kar nas }e rodila kmečka koča\ trnke matere! — to tvoto mater le Cankar proslavi!, te Clovekn, kl se se Je Caslh oglbal njesovera dnls-ma, silno dobro 46, da Je neki) ma-terinefira srca prelio tndl v njera.
Vzembno n. im*. »Flrbee«. Ne^ bou sci mile začeta kaliti oka to«
sem čita! to tragično pripovedko ne-sreCne pasje rodbinice.
Res, »Moje življenje« obsega nekaj mojstrsklh črtic, kf b! se dale primerjati skicam, katere so zapustili veliki stikarji Rafael, Michelan-ge\o9 Rubens fn dr. Vellkega pome-na so take skice. Vrhunec umotvo-ra pa nišo. Oloboko tore] obžalujem, da Cankar ni Imel prilike, ustvari ti večjlh umotvorov, kl bi bfll v so-srlasju z njegovim! črticaml. Tako pa Je najboljše, kar nam je zapusti!, zapustll v svojih črtlcah, in te se bodo čitale, ko bodo jrlavna njegova dela le maJofitevilnim ie priha-jala v roke.
V nrvnofet! doW le izdalo uredništvo »Dom In Sveta* posebno Caav karjevo ttevUka
Nerad, pa vendar odkrftosrčno poveo, da čitateU, če Ima ka| do-bre^a okusa, te itevflke ne bo po-bvallL Priznam* ih le težavno, te-datl ostaHno pisaldlev. Kćor pa iav da zasebna pisma kakega avtorja, ta mora Mtf moC fineca okusa hi — dovoiite uri ta dostavek — flnega takta. Pišate« so aamrtS tnđi IM-•scvansai cbuo wn^   iik w
drugi in podvrženi zakonom narave, kot vsl, kar nas Je na zemlji. Piša-telj, če ne zabaja v kopel, postane umazan pod srajeo, In tud! perilo se mu zamaže, če ?a menjava le od (edna do tedna. Vendar dosedaj nismo še nfkjer čitali, da bi se take rečl, in sicer neoprane, zbirale v muzeju, ki je posvečen kakemu Sha-kespearju ali kakema Ooetheju.
Pisma pisateTfeva sodi|o le te-da] v Javnost, če nam kažejo, ležo-čega v grobu, v slati hici bi če po-vtšajo In pomnože ime pokojnikovo. To je ena.
Mislim, da Je Ooetbe nekje 1a-plsal, da velik poet mora postati le onL kl le obenem velik značaj. Ce se tedaj nahajajo v ostallnl plsatelja pisma, smelo sa ijctobčiti, če sfofHo v doka*, da !• bil pokojnik lepega In močnega značaja. S pisml dofcaiovatl, da ]e bil pisateU neznačaj,da }• v pQa»o-stl kakor vsak dniti tsirabti sanes-Wvost svojih nog, da le bil hudob—, da le najboiHUm svoftga prOateUa ogrizel In opikal — to bi atoralo bftl pfspovodanOb ra siosv .sa vsako ošaol
V tem oziru nosi Cankarjeva številka »Dom in Svetac težko bn-tarico preirreh, ki so komaj izvirale iz tište navidezne temeljitosti, s katero se baha glavni urednik v svojih vrsticah, s koflml otvarja Car stno Stevilka
Najprej Je Izidor Cankar, ta zelo simpatična oseba v naii literaturi, prijavil doigo razpravo o ne-kem dijaškem društvu, k! Je morda Interesantna, ki pa nima stalne ra« nimivostl, kakor je sploh nimalo preplri In prepirčkl akademične mladine, ie manj pa, če j!h nprizarja sredniešolska mladež. Kako se Je ta mladež med sabo zmerjala, to SlrSe Javnosti gotovo rdč ne briga, ali konca* vzbuja vendar nekaj zankm*-vosti, če vidimo v muzeju potomlje-aega koaflOca, s katerta se le veliki mol, po kateireni le muzej hneoovan, igraĆal v tvojih otroSklh letih, Zato-fa£ hMorf* Cankada alfiessr ne ocKanL
Ofdi pa !• debu monsigiior Karei Cankar. brat pokofnega pisateBa. Umevno K da ima la da mora tme-II   obOo   sasebalh   pišem   svojeg«
Tem večja ie bila monsifimorov* đolžnost, položaj na vse strni ntJ» tanko premisliti — brez odra, da ffc< duhovnik, Id ima v Javnosti aasfcv pati ljubezen — prej nego se }e o* lcpčil, razobesitl po ograji častno #m] vilke različno umazano In raztrjpa^ no perlice svojega slavnega braCL, Bratu človek marsika] piše; fcer me^ ni, da to, kar Je pisal, ne prfde nflpg dar v javnost Da pa je mmsIgngEj Cankar vso te rečl bree vsake soo^ be, brez vsakega okusa razotoosdii to le njegova pregreha, katera mi| že v Imenu Ivana Csnkarja M odi postim lonalu.                                 .
Ne ozlram wb pff Um na «W ma!6 duhovito, skoraj M reket naj» večkrat otročje zabavllaflje Ivaiiac Cankarja na napredao alovocalsoi; stranko, ker se taka reO, poseboo^ če objavite!ju služilo v tobCba m božjem hnenu lahko priobčija Đw brega okusa pa pri ten vtadar mt opažam: vse, kar sa le priobčflc^ dokazuje, da Je Ivan Cankar, rw* Savii se v politiko, Igral neksga w*A lega Nsptan&a. vfhtaS svoie partM nate vVk*.o katerih >"faW»jfr"l
Z. stran.__________________________________________________________^SLOVENSKI NAROD*, dne t. maja 1E2U_____________________"__________'        ____________________99, Itev.
JasneJše Je razvidna đifereoca frri pomorskem prometu. Tu je zna-šal dovoz leta 1919. 13.566.568 q; leta 1913. 23,140.178 q in Izvoz lota 1919. 1.223.534 q; leta 1913. 11 mfl. 357,116 q; ali skupno leta 1919. '14,790.102 q; leta 1913. 34.497.294 q.
NafliuJše Je bila ortzadeta izvozna trgovina b Trsta. U te oadla na-pram mlrovnemu obratu na l/n. To pa je čisto naravno, ker ie Industrija y AvstriH počivala vsled pomanjka« nja premota-. Iz Ceškega ni priSel siadkor, niti Špirit, niti drugi izvozni produkti, iz Slovenije ni prtSel les, prehrana in drugi normalni izvozni produkti. Bflo je neekonomično, đa naša vlada ni ratificirala prometne pogodbe z Italljo, kl je bila v nacrtu Se koncem mala 1919. izdelana, ker na ta način Izvoz iz Slovenije ni mo-uel Izrabitl konjunkture, pa tuđi ne «a izvoz prlpravUenega ladlinega jprostora. To je tembolj nerazumljivo, da je naša vlada držala mejo naspram Italiji zaprto ćelo letof ker je jna drrrrgi strani obstojala trgovska Jpogodba med obema državama na jpodlagi klavzul najboli ugodovanih tfržav. KonečnI efekt je bil ta, kakor jyldimo, da je 1,230.000 ton ladijnega ■prostora ostalo neizrabljene^a. Mor-|skl izvoz je sploh skoro do konca le-Ito počivaL
Pri pomorskem uvozu so dosegle združene ameriške države rekord s 5361.000 q, kl je za 4 milj. 800.000 q presegel mirovni uvoz v fTrst. Na drugrem mestu stoji Anglija f 2,027,277 q, kar pomeni proti letu •1913. minus 5H milijonov q, uvoz iz Jtalije Je na tretiem mestu s 1 milij. &87.Š47 q, približno toliko dosega Sobalni promet z Dalmacijo, Istro in iReko. Import iz Levante in iz Indlis te padel napram letu 1913. na Vio. po vsebini se promet bistveno ni inočno izipremenil. Od celotne^ra importa odpade na:
2ita 5,923.865 q, premog 3 milij. 1527,315 q, od tega skoro 2 milijona q premoga iz Anglije, 609.122 q mine-ralnega olja, 528.000 q suhega sadja ln 411.600 q vina ter 218.320 q južne-&a sadja. Vsi drugi importni predmeti ne dosegajo niti po 1000 vagonov.
Glede izvoza tržaska luka že v {miru ni bila v ravnotežju z uvozom. Leta 1913. ni izvoz dosegel niti polo-Mco uvoza. Sedaj se je to razmerje Se poslabšalo. Glavni izvozni pred-teeti so dosegli sledeče množine:
Les 257.290 q, žita 213.996 q. bremog 138.740 q, rude 80.822 q, že-Jezo 66.290 q, stadkor 49.323 q, papir 517.759 q, vino 30.694 q.
V celotnem prometu so torej prevladale v preteklem letu zdniže-jne države s 5/i3 vsega importa, med blagom pa 6/n živil, dalje premog Šn mineralna olja.
Kar se tiče železnlškega prome-fta ozadja s Trstom je dovoz v Trst iz ozemlja bivše Avstrije padel od leta 1913. z 12*8 milijonov q na 1*7 imilij. q, iz bivše Ogrske od 1,096.000 jq na 22.460 q, medtem ko je izvoz iz [Trsta na ozemlje bivše Avstrije bstal skoro enak. Statistika izvoza iz (Trsta v posamezne nove države to pot ni bila še separatno izdelana radi tehničnih ovir. Po predmetih se Je uvozilo po železnici v Trst   lesa
896.966 q. žita 599.967 q in tsvodte pa moke 2J76.320 q in žita 2 rnOU. 220.310 q ter premota 869.098 q.
Zaporo prostega tranzita preko nas in pa zaporo prometa z Jngbsla-vilo so Trfačani zelo bridko občutl-li Podane Itevilke so najbolji dokument grmotnih posledic In škode, ka-tero je zapora povzrofiDa trtaiki hi-kL Ražen amerikanske pomotne akcije in pa pozneie sibirskih leirUo-narskih transportov ni bilo pravega življenja v pristaništa. Cehi so, kakor je bflo že svoječasno poročana, svoj aparat v Trstu zelo razvili; dobili so na razpolago velik del prista-ntečnih sklad išč in organizirali posebno družbo za promet z Orientom, katere namen je izkoristiti ladje, ki prihajajo iz Sibirije za izvoz čeSklh industrijskih produktov kot protl-tovor v Orijent.
Zaprtija prometa s Slovenijo Je povzročila Italijanom velike skrbi za bodočnost pristanlšča. Sprevideli so. da jim zveza preko Pontebe ne konvenira in da bo trdoglava nepopustljivost njih aspiracij o Primorju In krivična rešitev jadranske*? a vpra-šanja najbrž izzvala trajno krizo m politične komplikacije na i talijanski vzhodni meji. Napravili so zato nov poskus na mirovni konferenci. da bi dobili Bohinj, Bled, Jesenice in Pod-rožico m tako po karavanski - bo-hinjski železnici neovirano zvezo z Avstrijo. Ko jim je izpodletela tudl ta nakana, lotili so se z vso energija problema železniške zveze od St. Lučile preko Predela do Trbiža. 2 njo hočejo pritegnitl AvstrUo in Češko ter del Nemčije na Trst in mu tako obnoviti deloma življenje, tu<JI v slučaju bojkota z na5e stranL
Ni dvoma, da bo predeljska zveza imela velik in kritičen vpliv na naše železnice, zato fe treba prevfd-ne prometne politike* da se naSe lastno orožje ne obrne proti nam.
Še pred objavo prometne statistike sta izšla v »Timesu« v Londonu in v »Nautical Gazette* v New Yorku Članka, ki opisujeta vesretira-nje tržaške luke in kritične gospodarske posledice italijanske politike na Jadranu. Oba članka, ki sta se omejila skoro ie na številčna dej-stva, sta vzbudila v tržaških krogih neprijeten vtis. Borzna deputacija skuša pobiti to dejstvo s številkaml novih tvrdk in družb v Trstu, kl so se ustanovile leta 1919. Ta čas je bilo trgovsko - sodno protokoliranih 194 tvrdk in sicer 159 trgovsklh in 35 industrijskih, dalje 6 zavarovalaih družb, 4 bančne, 2 paroplovne ln 6 konzorcijev.
Ed&ia nada, katere se krčev!to držijo Tržačani, da si ohranljo vsai lansko letni promet še v naprel, je. da ostane Trst ie nadalje dovozna luka za živflne transporte. Na inicijativo »koraiteja za promet v srednji Evropi«, ki ima svo) sedež na Duna-ju, se je vršila v Trstu konferenca delegatov vseh interesiranih držav. Za naše gospodarske kroge bi bilo vsekakor važno, da ne iztjubljajo časa in vsaj organizirajo direktno porabo dražega ladijnega prostora, brez prejudica za vse one momente, ki so nas dosedaj silili k neaktivnosti.
Kako ie o nem£IHT
Na5o obSnstvo ie o sedanjih ra^merah {r Nemčijl splošno lako slabo poučeno. Z Ramenom, da odpomorem temu nedostatku, ccm se odloČU napisati naslednje vrstice in podati s njimi znajhno In pregledno sliko.
SpIoSno je pri nas razSirjeno mnenje, Sa vladajo onkraj Črno-bclo-rudečih meini-jkov iste neurejene razmere kat v soseduj! lAvstrlji. To napaCno mnenje temel}! na jelabf tnformacUL Vsakđo, kl prestopi nem-tko mejo, se čudi Že na prvi pogled kras-nema redu po železnicah In snažnostl po kolodvorih Kljub temu, da Ie morala Nem-fcija Izroditi prečejšen del svojega železnl-
škega materijala antantnlm državam, funfc-cijontra ves promet skoraj kot v mlrnem časa pred vojno. Dočim vozi v AvstrtH na mnogih valnih progah samo trtkrat na te* den po en asebnl vlak, io na nemildh 2e-leznicah na vsaki, Se tako brezpornembnl progl v prometu vsaj Stirje vfakl na dan, ▼ vseh važnejših smereh razentega ie naj-manj po dva brzovlaka. Tudl na pošti, v državnih uradih In posebno v organizaciji prehrane se je pokazalo, kako veliko prednost pomenja dobro disciplinirano bi ne-podkupljivo, moralno močno nradniltvo. Ravno   prehrana bi bila brts te prednosti
UH % Vtm tteU tenkal lako alaba Uve-đ*n !• aistem aakasilc Vilrrff )• bd tudl pri na* sm4 voJbs 4alMM mradML VIpbUo
Anhi aMpM^A lala% Hb^Ol Nb\ oaaa^ai a^BftAa na dan wm> 390 t Ivuta, 100 g hromplda
(koksi), vn to Ie m karte. Ceaa tega, kar m dobi )• pa iako ateka; Idtocram ateaV koria tteM n. pr. aaao I markL Dooata dingača* razmere to ▼ tem ozira ^ Av-strijl. T« |t uradnlRvo popolnoma korumpirano te podkupljivo. Kal posledioa ae rax-vijalo sakotna trgorlaa, IBlotapstvo fai ▼•-rižništvo, Id %o rodili v mastih vatikansko bedo, postimo na Danalo. V ĐerHm se al-cer tudl m Uvi tt)a)no» toda pretkrbljeno Ie za to, da vsa| l]ud)e nt milrajo trmuofna od lakote, kot se to godi na Dunaju.
Interesantno Je, kako slabo so v Nem-čl|l Informirani o raimerah na nalem lugv. O Srbin to mnenja, da so to napol dlvU Ijudle, kl prebivalo v malih koSah po pra-gazdovfh Balkana tn pred katerlml ni nlhCe svojega IlvlIenJa vartn. Poznalo Jth samo Iz voJaSkih poročll In člankov, kl so oplso-vall »die Oreueltaten der Serben« (»grozo-đejstva Srbovc). Oovorll sem % mnoglml Uadml tn opazfl sem, da so lako slabo poučeni o naši novi državi. Zgodilo te Je ćelo, đa Inteligentni Uudle, med njim! onlver-zltetnf profesorII, nišo vedell, da sptoh eksl-sttra naša država. Če Čitalo v Casoptsfh sem pa tla Va) o ladranskem vpraSanJu In sponi radi Peke, se- grozno hndujefo nad nenasltnfmt Ttalffani kl flm hočefo ntrga« »Čl«:to nem?5Vf> ozemlje« (»^tockdeTitsches Oehfet«); mlsttfo namreč, da |e ta spor med TtaTito ln — Avstrflo! Narairnost ne-verfetno sicer, toda resnlca! Sploh Je karakteristična tastnost Nemcev, da sfcer vsak tzmed nlffi v svolem delokrogn lako vestno Izpolrtnle svojo đoižnost o vsem druerem pa, kar prese^a ta njetrov orW de-tokro^, ne ve skoraf nfčesar. Upam s! trdf-tf, da \t na? pmmrečnf Človek mnogo sa-mo*tntnefSf, t citrom na st>!o?n© znanje vBJera obrrr-it m tndl mtelftrentnefSI.
Kar no tf?e t>o?ftf?!n©wi zivilenja tgrara natveCio viosro đv» glavni struji. Prva |e mnnarhistlčtuu M «1 felf vrnlteT ee^arfa Vflfema In »slatfh ča^«v« mUltaristi^ne diktature. Ta Ima za sebnf stara! vso fnte-Hflrenco In vrttaštvo z viSIlm uradnlStvom m ofldrTI na čelo. Dmtja strofa Je ranublflcan-sbtL M fo tvori masa proletarijata, to Je tfptavstva m n!?fe«ra nra<!nl5tva. ltatera te-med nffttt fe mf>čnef*fa. Je ix>fraza1 IjTđ nedavno »ret©We*a mftfr«rfsff??ne«a pnča, M *ta ga povzrftflTa K*m> m LflrttHfz m M se fe, fcaVor znano. Vončal z zmagr> repcnlt-kan«Ve str«1e Ttnlmtvn Je, s Iftdto fHa-vostf© se Ie ta bof vrSil. Talrof po proMa-macfn protfrevoltidjonarna vofalVe vlade Je stopflo delavstvo v generalno stavko^ kl Je bfla raz?lrjena todf na neobhođno potrebne obrate (vodovodi, elektrarne, plinar-ne, dovoz ŽTvfi po 2elezn!cati !td.> Stavka I« bfla fzvrstno organizirana m Izpeljana. Ude1e£fll so te Je namreč tuđi detavcl privatnih podle«}, natakarji ltd-, tako da to bile zatvoiiene vse trgovine, veČJe restav-raclje In hoteli Kakien katastrofalen vpltv Je Imela ta stavka v več milijonskem mostu, kakorSno Ie Berlin, si ml toka] sploh ne moremo predstavljati. Toda S* s mnogo ve£Jo 2flavo$t|o |e stopilo mešČansivo v boj proti delaTstvu. Organiziralo Ie čas noC meŠCantko brambo m takozvano tehniSno pomoč (Technfeche Nothilfe). V te| brambi te Je združilo vse, kar Ie fiutilo z meičan-stvom, od loletnega dljaka pa đo slvolase-ga starCka. Kljab vsel resnostl trenotka )e bilo smeSno gledati trebninega »Kommer* zlenrath«Hi poleg staraga profesorja, kako sta hodila s Selado na glavi, puSko ob ra~ ml in ročnfnri granatami za pašom, slednll tudl z defnflcom v rokt moSko po berlinskih nllcah. TehniCna pomoč Je zbrala vse za delo sposobne, po večtnl vfsokololsko ln srednleSolsko (BJa^tvo, ter |Ih poslala v vodovode* elektrarne ta pilnarne, kjer to nadomestovall ttevknjoče delavstva V doka* za to, kako tsvrstao organizirana Ie bila ta tehnična pomoč na| omenlm, da Ie pri-četa z delom Se Isti dan, ko te Je proglasila stavka m vzdržala obratovanje skoraj ▼ polnem obsegti. Ko |e pa hotelo volaStvo z orozjem ▼ rokl prisiliti detavstvo, da se vr-ne k delti, Ie prišlo do lako krvavfh po-nllčnih bojev med obema strankama. V teh dneh |e bflo ▼ Berlina lako burna V malo-itevflnlh im orvorjenih restavrari)ak Je bflo nabtto pri vhodu: »Ha nd grana ten m der Garderobe abgebenf« (ročne granata naJ se odđalo v garderobi!). Sploh Je nudilo mesto v tem Čtsn lako žtlosten vtis. — Kako te Je stvar končala, bo pač vsakenra znano fe te Časopis Ja: diktator Kapp Je mo-
ral odstoortf te ttara ^^tja^^^ ^^ a# !• vnOa v Btrlte.
Zanlmtvo ]• tuđi, kaktao ttaJHČe te za-rmmm v NwH\i prott prlklopfrvl Avttrtk:
InaBla^a^    av^ A^a^a.    a^^     ^^bMaaA^aJI    ^m    ^^*m^^,^^^^^                   ■
HBBOv   aHHBBv   OT   OHHavW   ▼   iWBQBIbV      OBaW*
n)aal dri«* ta pokret prtoaj rasSrla. Do-&m nm twšaA Nemd, potabao Bavarci am priklopite^ o«revafo* te tata o Prvtlh a+ mmrm trdHL Poslednli so nmenja, »naj a« potfl rale Avstrijo tamo atradatU Značll-no aa ajlhovo mnenjo v tem vpraJbuiln !• delttvo, da It skoro v vtah berlinskih ka-baratla aa daevnem redo tmcScnj« Avttrt-|a, tamošnjih razm«r tn oalo pokolnasa oa-tar|a Pranca Jožefa.
V zadnlen času, posebno v dneh proU-rrvoloci]«, ti )t pridobU v NemčIJI mnogo novih prlpadalkov tudl komnilzem. Znaćil-no za nemSke komuniste Je» da nišo pripadnik! te Ideje Iz tako Idealnih nagibov, kot at to opaža v većini drugih drfav. Imel sem priliko govoriti z nekateriml prlpadni-hl to »krajne levlc« ln eden tzmed njih ml ie razlozil svoje mnenje približno takole: »Jasno Je, da mi Nemci ne moremo m tud! nočemo držati sklenjene mirovne pogodbe. Sami nismo dosti moćni, da bi jo razveljavili Zato Je treba, da si poISčemo saveznike. Ker so nam vsi ostaH sosedje sovraž-nl, nam ne preostala niCesar drugega, kot da Iščemo savezništva Rusije. Zato Je treba, da postanemo komunisti )n si s tem za-slguramo to zavezni5tvo. Le na ta način bo mogoče, da te nspeSno maSčulemo nad staro sovražnlco Frandjo.« Ta enostavna kal-kulaclia priprostega nem^kega komunista Je jako značilna, ker nam kale, kako globo-ko Je vkoreninien v tem narodu nacijonalnl tat Sploh se opala ▼ zadnjem času velika
agitacija za zvezo t Bvttlo la ealo tudl a * Japoaaka Rasentega aavdaja Nemco vedno večji desinteftateinent Amadke nad evropaklml vpraianjl s velikim optimizmom Rasvol prihodajlh let nam bo laaneje poltaaaL ▼ katero sniar ae bo amgnilo teaV ifla »emlka politike.
KonCao hočem ooMBlti ie aekaj, kar bt znalo potabno zanimati naio lavnoat, . ker te tlCe tudl nas Jugotlovenov la aaie Ko-roika. Cltal sem med drugim v nekem ber-llnikem Časopisu okUc vsem KoroScem i domovlntko pravico v glasovah* conl A ta B, U prebivalo v NemčUi. ObraCa se aanl« t prosnlo, na) Javilo tvoja Imeaa podpUa-nenra odbora za glasovanje na Koroikem v ta aanten, da Jim odbor preskrbt bresplaS-no votnjo v potebnlo vlakih h glatovanju in naza). Kako dobro znajo Nemci organizirati taka glasovalna potovanja, o tem tem se preprićai I* ob prtllkl plebiscita na Scfaletwig-Ho1steIntkenL Val, kl so MU upraviSent da glasufelo* so bnell poleg proste vožnje rudi popolnoma brezplaSno hrano te prenočiŠČa. Razentega so bili na vseh veClth kolodvorih navduSeno tprejetl In pogoičenl. Ni se nam slcer treba batl za I osodo naSe slovenske KoroSke, toda opo-zoriti hočem tem potom nt§e Javne člnlte-l]e na deistvo, da te Nemd prldno gibljelo. če hočemo fmet! zavest, da smo stoHH vse, kar Je bilo mogoCe In kar nam veleva naša narodna dolžnost na) se tadi pri nas organizira paralelna akdja.
Ceprav so Nemd nail nasprotnllti at lahko vzamemo, kakor v mnogih drugih slu-čajlh tudl v tem primern kot vzglcd njihovo dlsclpltno In vestnost, kl Jo Jim moramo priznavati.                                          F. K.
PoHHCne oestf.
= Sestanck političnih društev ozlrotna krajevnlh orzanizacU JDS v LJuMjanL določen na 30. aprila ob 8. uri se z ozirom na tozadevno prepoved ne bo v r § iL
= Vesti o demlsig vlade. Za-jrreb, 29. aprila. »Novosti« poro* čajo iz Beo^ada, da se potrjujejo vesti o demisiji Protičeve vlade in o spremembi na banskem mestu v Zagrebu. Sedanja vlada samo §e opravlja posle do tega Časa. da se sestavi nova vlada, ali pa da se snova potrdi sedanja vlada. Protić sam Je ob priliki memoranduma demokratske zajednice izustil besede: ostavka ali demisija in dal mesta vseh ministrov kroni na razpolago. Obenem s spremembo pri centralni vladi se bodo izvršile spremembe tuđi pri posamnih pokrajinskih vladah,
=* Vesnlć ali Trilkovlć? B e o -grad. 29. aprila- V politični situaciji se je zgodila mala sprememba. Poleg: kandidature dr. Vesnića se imenuje tuđi ime Marka Trifkovića kot aspiranta na mesto ministrskega predsednika. Zd! se, da bi nekaterhn kromom mnogo boli usrafal Triikovlć kot mlnlstrski predsednfle, kakor pa dr. Vesnić. Eden aH drugi bi Imel na-logo sestaviti koncentracijski kabinet, katerega se Protić tako silno brani. — Slab vtis Je napravU v Beogradu tuđi separatistični oklic hrvatske zajednice, ki bobna v svet: Hr-vatje v Hrvatsko zajednica Terrm oklicu so se odzvaH na svoj način tuđi Srbi, ki hočejo združiti zopet Srbe pod eno zastavo ln ki jih podiplra v prvi vrsti radikalna stranka* kl se le zavezala, da stopi korporativno v novo »srbsko« zdraženje. Takšna je enotnost sedanje vlade, pri katerl vloče vsak blok na svofo stran!
«= Dr, Ribar ▼ avdOencL Beograd. 29. aprila. Takoj po včeraj-šnji seji narodnega predstavništva je odšd predsednlk dr. Ribar ▼ avdl-jenco k regentu hi mu poročal o situaciji, kl je nastala vsled dopisa vlade parlamentu. Čuje se. da pade v nal-bližjih dnevih definitivna odločitev In da je prispela kriza do vrhunca.
% Tuđi Rlbarčera zrmm se Ko odločlla za opozicijo! Beograd. 29. aprila. Včeraj je prispel v Beograd Stojan Rlbarac tn se 9odl, da bo njegov prihod v zvezi z definitivno odloCItvijo, kl jo bo zavzel njegov
klub napram sedanjl vlađL Zatrtule se, da bo tuđi njegova grupa preSla v opozicijo. Ključ za rešitev sedanje situacije ima dosedaj v rokah regent Zadnje dejanje sedanje vladine komedije se bo odigralo« ko prida v Beograd dr. Vesnić.
s= Proslava 1« mala v Zagreb«, Sarajevu in Splitu. Zagreb, 29, aprila. Policijsko poverjer^lStvo V ZagTebu je izdalo proglas, s katerim se zabranjuje proslava 1. maja v obl-čajnem obsegu. Tako morajo biti od-prte trgovine in vsi obrati, ki se pečajo s proizvajanjem živeža. Vsa-ko nasilje se bo zatrlo mirnim ali pa nasilnim potom, Obhodi, zblranje ▼ gručali in točenje alkoholnih pUafi so prepovedanL Slične prepovedi so bile Izdane tuđi v Sarajevu hi Splitu.
= Ugodne vesti Iz San Rema? Beograd, 29. aprila. V političnih krogih se zatrfrje, da je prejelo mint-strstvo zunanjih đel iz San Rema ob-vestila đa ie Jadransko TpraSanto ugodno reSena Potrditve te vesti še nL
«> Pocalanla zaratB Jadranskoga TpraSaflJa. »Matinc javlja Iz San RemšL da je Scialoja včeraj razpraivr ljal v Nlci z dr. Tnunbićem o jadraiu skern vprašanju, Pogajanja med Scialojo tn jugoskvvenskimi delegatf' se bodo v nekaj dneh nadaljevala.
«= Skader mora biti nait Iz C*% tinja Javljajo: Skoro po vsej Crni gori so bila protestna zborovanja proti Italiji. Zahtevali so na njih, da se mora Skader združiti % JugosUh v1Kx
«■ DuSevna nesnaga. »Napfefc očita nasprotnikom komunlstičniti prevratnih nasilnosti duševno nesnar go. Kako sodi »Naprej« o komuni stih, ki so te dni v Skocjanu oropall prodajalno. kl so v črmošnjlcah, So« miču, v Selih pri v. Duhu, Olobokem, Sp. Nemškl vaši in drugod vlamljali, plenlll In kradi i? Kako sodi »Naprel« o tišti korrrunlstki, kl je mlnolo sobo-to v Ljubljani na ZaloškI cesti sredi katastrofe na tleh ležečega ustreUe-» nega komunista nemudoma opienfl* ter mu odnesla uro In verižico? — AH so bile to moralne nesnage aH ne? Ali so ti delavsld izvržtd poživl-njenl, kanibalski, propala sodrga ali ne? — Filip Uratnlk piše v Isti šte-villd »Napreja«, da so bili komunisti »pripravljeni z gollml   rokaml   ltt V
liasprotnika, razdrobil pa pri tem ni tičesar* kvečjemu — vilice* i       Iz cele korespondence — če se mdl ne tiče politike — jasno Izhaja, !ch   je   bil   Ivan Cankar v vsakem bzim še nerazvit, nepopolen in da Je jlćtrt značaj taval iz ene meglenosti v J3rugtx   Iz vsakega pisma diha ne-[zdrava zaljubljenost v samega sebe fe  pretiravanje  svoje  lastne  cene. iMonsIgnor   je  pravzaprav   svojega brata slekel   ter ga sedaj   Javnosti predstavlja neoblečenega  —  ta to je, kar Iz vsega srca obžalujem ra-đi Ivana Cankarja samega. Njegov lastrri brat nam Je razodel sedaj, da |e bil malenkostan značaj, da značaja dostikrat sploh imel ni hi da le y  mlađem  človeku  vse  skupaj  Se / .vrelo hi đa se je  pri tem skuhalo dosti otročjega, kar bi bili Cankar-Jevi čestllci lahko zamolčall to sveto prikrili.
Kakor rečeno, to je ena. Zdaj priđe pa le druga 9In to je, kar ml Je pređvsem vsililo pero v roka
Ce korespondenco kakega rMsa-WQa daješ pred Javnost nimal pra-tlce, v tlsk poslati Insultov, katere
M vptentpPfc frifcrtvJi Bpotf tntt om«
bi. Taki insulti so vseiej sirovi. In kaj drugega biti ne morejo. Te sirovosti udeležtiješ se sam, In tvoja krivda je dosti te?Ja od krivde plsa-telja, ki je pismo pisal v trdnem prl-čakovanju, da ne priđe v svet.
V vsakem človeku tlčl sirovost; pri enem izbruhne, če Je razburjea, in vso sirovost Cankarjeve objavljene korespondence p!§em na konto — razburjenosti. Vsi tišti pa — in tukaj si morata Izpralatl vest monsignor Cankar ln Amnik fini-gar —, ki tirajo take tzbruhe v Javnost, stote to s premislekom ln hladiK*rvno5t)o, kar la vseittkor obžalovatl, ker s ten privlečejo rt-satolja takorekoč te groba ter ga coram mibllco prisflijo, đa zabavlja, kakor navađno zabavliajo gotovi pivski krogL Cankar ln Hnžfar sta storila slabo nslnffo plsatelju same-mu, In žele« fe, đa bi častna Itevfl-Va »Dom in Sveta« prav kmato V padla pozabljenju fe radi pokojnika voljo.
Dosedaj Je velialo trn vsem sveto načelo, đa Je objava Koresponden-ce mrtvih  absolntno prepovedana,
fiQ 8B t flfcJ lili 8MVbaHI fiMt Wš B"
većih ali pa tudl neživečih tretjih oseb. V tem slučaju Je monsignor, ne da bi mignfl s trepalnico, vrgel v Javnost ćelo kopo pišem, kl obse-gajo najgrše osebne napade.
Prva žrtev teli rmpađov Je naS trbogl Alkerc, kl Je zaslužen slovenski poet fn ki nlkakor rri vreden, đa bi monsignor Iz Sarajeva vozll ko-plce gnoja na njegov prer-KodnJI grob. Ml si ASkerčevega spomlna ne damo onečediti ter občotimo, đa Je bila Ivana Cankarja sođba o tem pesniku napfhnjona ostudnoet, Id ni spadala v Javnost.
Dru? Je runtefc, M đtatts fc H-vl V slovenski Hteraturi se trud! no6 Tn đan ln marsfkaj đo#>rew Je vznfkto tepođ f?leiroive«a prMneira peresa. Te« roofca. W Wvl v neVakl zagrizen! čemerriostf. ker obStrH. đa ga Javnost noče nravfC^o Tpo8te> vati. knknr fff fHHmvffti^ nlewve-im trnđn fn nf^^nvfm đniirftn spl-soili. ~ tetra nmf a rmstavfla Castna ItfvftVa »Oom fn Svet«« na neVak sramntffen odcr, ravnotafco kakor Onvekarfa^ No, Oovekar Ima đovotj hmrtora fn debelih žlvccv, đa ae **-mm CaakvtarUi kvasUk taamm +
razburil, to tem manje, ker Je Cankar ž njim zadnja leta ;opet čisto prijateljsko občeval. Ootovo Je, da M Cankar svojih psovk hi trđltev, zapisanih pred 25 leti, na konca svojega življenja ne ponovit.
S kakSno upravičbo Je storfl to HteraricTtf rod, kl fIvi fn diha đanes okrog »Dom in Sveta«, ne vem. Ce se poslužim Steletove temeljitosti, ml ta v tem ozim tuđi ničesar ne poman. Pač je bila ođ nekđaj na svetu navada, đa tlstf, k! svojemu bližnjemu niti Jermena odvezatl nfso vređtil, na tega bllžnjlka najbolj ra-bavljajoi Take narvade se v lHermtti-ro ne smefo nvafatL Ce ulfca nima ne offke, ne takta, ne đostolnostl — v literaturi bi teh red ne smeli pogrešatl!
Tn konCno Je gospod Flnžgar pti-občil Se »KaČurJeva rMsma« ter ž nflmi prlobčff natmđ na »Slovensko Matico« — nemoeoč narmd, Ver tako zabavila fn pile fe človek, Vate-rermi Je vino otnamfio mol?gaT!e. Vse-poino nas le žfvf, ki smo Že takrat btff pri »Slov. Matfd«, In sedaj moramo čitan, đa smo đrohal, - đa smo hm*m\ tolomB in Umwk U kaki
človeškf izvTžld, ker nismo hotel! kupiti mačka v vrečl ter smo tuđi Ivanu Cankarja nasprotf postopaH tako, kakor se postopa proti vsak©-mu drugemu plsatelju, posebno Če je mlad človek, kl sveta še ne pozna!
Obžalovanja vredno Je torej, đft S6 Je mogla priočitl taka korespo-ćenca Ivana Cankarja. Napadenl bodo pfsatelju Cankarjn ođpustilU ker smrt vse to samoobsebi poravna. Napađeni, kl spe žo po grobovfli, rnonsignom Cankarju tn iiipnikn rinžgarju ne bodo odgovarjall; U-stl pa« kl Se iive, se tuđi ne bodo togotili. Odgovorni to tišti, ki so ponovili blebetanje ln zabavljanje ter Ja takorekoč vzeli iz mrtvih ust mrt-vega Ivana Cankarja. S tem so proti Cankarju boli greiili, nego proti napadenrm. PregreSfli so se pređvsem proti staremu izreka: De mortuis nll nisi bene! Ce so ponovili Cankarjeve napade na osebe, kl deloma v zemlji počiva jo, delomt ie Žive, potem so grdo govorili o Can-karju samom. In to tolažl napa-dcnel
99. Itcv.                                                                          ______________»SLOVENSKI NAROD*, dn« K maja HEIU___________________________                                                   Z. stran.
ogenj  strojnih   pušk ter se zalomiti
Indijance«. Mi, liberalne In klerikalne »duševne nesnage«, pa naj bi tištim »indijancem« nudili svoje — skalpe, ne li? Ta nevamost je za en-krat odstranjena. Obžalujemo ne-srečne žrtve, obžalujemo vdove In sirote, toda katastrofo so zakrivili »Indijanci«. In le te obsojamo, kakor jih obsojajo najhuje vsi pošteni in ro-Uubnl slovenski dclavci.
= Zapleoitev komunlstičnega majskega spisa. Komunisti oziroma »Delavska socialistična stranka« so nameravali za 1. maj izdati obširen majski spis »Prvi maj nove sociali-stične intemacionale«. Tiskali so era v 10.000 izvodih. VeČino prlspevkov je spisaJ in£. Dr. Gustinčič. Policija je ta spis zapjenila, ker odobrava Ljeninove revolucionarne teorije.
= Zelezniškl promet na Hrvatskom* Zagreb, 29. aprila. Ker ie prejela zagrebŠka direkcija zadostne množine premogra Iz Trbovelj, se je pričel danes redni promet na državni železnici in ie odšel danes o pol-noči prvi brzovlak v Beograd. Vzpo-stavijen je redni osebni promet in omejeni tovorni promet
= Preprečene madžarske nakane. Zagreb. 29. aprila. »Domovina« prinaša iz zanesljivih virov informacije, da so bile naše vojaške oblasti že pred enim mesecem obve-ščene o pripravah Madžarov za napad na Stibotico. Madžari so zbraTT velike sveže čete in artiljerijo na meji proti Jugoslaviji in se pripravljali na napad Z naše strani se je ukrenilo. da se prepreci ta madžarska nakana in so bile poslane na mejo proti Madžarski tako močne čete, da bi moral roditi vsak napa-dalnf poskus Madžarov absoiuten neuspek
=: Madžari se pripravljalo na napad na našo državo. LDU .Subo-tica, 23. aprila. Madžari zbi-rajo vojsko na naši meji. Koncentracija se vrši proti demarkacijski crti. Opažaj o se priprave za aktivni nastop. V Kaposvaru se že nahaja organiziran vojni štab in vse priprave z* vsako eventualnost Tuđi subotiška (szombathelvska) divizija Je pripravljena. Naše oblasti v Subotici so ražen včeraj Javljenega topa našle na posestvn veleposestnika Madžara Nagya šest strojnic, mnogo pušk in municiie. Preiskava se vrši po hišah in so po-vsod našli municijo in orožje.
= Korošfci Nemc! hočejjo revteT-|o mirovne pogodbe. Pretekli teden so imeli na Dunaju stanujoči Koro-šd shod, na katerem so sklenili, da se obrnejo na zavezniško komisijo, k! ima nadzorovati izvedbo saint-germainske mirovne pogodbe, s prošnjo, da naf podvrže člen 50. ome-njene mirovne pogodbe temeljiti re-vfzi/f v tem smislu, da bi se dala gla-sovalna pravica pri plebiscitu na Koroškem vsem onim osebam, ki so s svojo domovinsko pravico stalno navezani na Korogko, ne glede na to, ali so imeli dne 1. januarja 1919 svofle stalno bivališče na Koroškem ali ne. Koroškl netnški Mihlji si oči-vidno predstavljalo mirovno pogodbo kot kos papirja, k! ga na njih že-Do lahko rastrga vsaka komisija.
= UbQaJo, kradefo! V pariškem Ustu »La Cause Commune« je napi-sal znani socijalni revolucijonar Vladimir Burcev članek, iz katerega po-snemamo tole: »RazkroJ Rusije, ki so ga započeli boliševikf, se nađa-ljuje nevzdržema. Skala se vali ved-no nlžje in nižie. Po Rusiji se kakor dosedaj, morda še bol! kakor kdaj preje, rarfega obupen krik: »Ubfja-Jo!« in povsod solze, trpljenje in krt, krt, krt... SedaJ pa se razlega po Rusiji ptfvsod še đrugt obupen klic mrjočih tisočev: »Ropajo In plenijo!« Ne<lavm> tega setn bfl v Južni Rusi/i. Rnska valuta Je tatn padla na 300 do 5009&, in tolpe tujcev s svojo valuto kttpnjelo «a sfepo ceno v Ru-sfjt vne, kar dobe. Poleg nafte, lesa kd. Inipt*je9o vso zlatnino In srebr-nfno, kožuhmrtno, oblekn. perilo, slike, dragrocenost! ?td. Parnlk za pamikom odhaja \z Rusije z nagrzb-Ijenlm blagom. Petrograd, Mo«Vva in vse pokrajine so ti tnjd po zaslttgf boljSevfleov že davno ctocela teple-nlli. Kar Je tvorilo narodno bogast-vo in kar Je Wfo v naroden ponos, vse to se seđal prodala za slene ce-ne na tržlSčlh v Stockhotmu, Kopen-hagira. v Londonu, Ameriki in Nem-čiji. Treba Je zdaj Se računati z od-pravo blokade in ž njo s tem, da sa bo Rusija % nova fzpfenfla in izro-pala. Prav gotovo Je, da se bo pole radio in ugrabilo vse, prav vse, kar bo mofroče ukrasti in ođvesti.c
= Ttalfemska Dofltfka na tzHo-chL V tri transkavkaSke republike so bili ooslati Italiiani misijo, o kate-ri nraviio v svoilh poročilih, da ni bila to Jedna onfh navadnfh nttsff. kl hodijo okoli v razne namene, mar* več prava trgovska ekspedicija te I ficif v tmitht nove iBnanjt ltatUn^
ske politika, kl stremi profl vtkođu. Pravilo sicer, da so opravili svoj misijski posel dobro, ali grdo so gledali Italijane Angleži. Amerikanci so bili pozorni na nje, FrancUa posije v kratkem tja svojo misijo. Ako bi bili Italijani le malce časa zamudiiL pa bi bilo vse prepozno tn bi ne bili m-česar opravili na Transkavkazu. Po-ročila o misiji zvenijo s početka ugodno, na koncu pa se podere vsa ugodnost v nič, kaj« pravilo, da ob sedanjem političnem položaju tam-kaj ni misliti na kaka večja podjetja. Poročilo hoče nekoliko potolažiti Trst in mu dati novo upan*e. Pravi, da Jadransko morje bo služilo prometu s Transkavkazom in tukaj priđe v poštev v prvi vrsti Trst. ne da bi se pri tem z^emanale B«netke Nam se zdi. da niti Trst niti Benetke ne bodo imele ooravila s trtrovino po Transkavkazu, kajti iz poročila je vendar dosti iasno razvidno, da so tam razvili usDešno svoje trsrovsko delovanfe že Anpleži in diwi. AH Trst je treba v današniih časih tola-žiti in mu obetati promet . . .
= Nakiražla zabavi m svotu. Graška »Tasrespost« z dne 12. aprila piše na uvodnem mestu: »Državni proračun obremenjuje vsakesra Avstrijca-mo^kega ali žensko, dete ali starca letno s 1500 K. Rodbina, ki obstoji iz 4 oseb, nosi mesečno breme v iznosu okrojsrlih 500 K. Je torej takorekoč na?dražja zabava na svetu, bit! avstrilsk! reouh?ikanec« Radovedni smo, kaj poreko k tej izjavi svojega glasila koroški Nemci, ki  oznanjajo    med    svojimi    rojaki
evangelilt kakor da na bi bilo večje sreče na svetu, kakor biti podanik avstrijske republike.
= O generala Dfentkimi pl^e vRuskoJe Djelo«: »General DJenikln, vodja in tvorec dobrovoljske arma-de, je izročil vrhovno poveljstvo ba-ronu Vrangliu ter odSei \z Rusije. Portal Je tako eden izmed Hstih '• n-vcrošteviinih beguncev. ki so se-j'ni kot širok val preplavili slovan-■ ■ e in dru^re prijateljske zemlje. Ime ^ "-rala DJenikina ostane na stia-ru^ke povestnice kot eden te-■ na*silneiš'*h noiavov n^Ve seda-rl Oeneral PieniVin Je bfl iskren rrKinhnb. čestu človek, vdan domovini in svojemu n^Vemu narodu... Tzp-inil je Djeni^n ^a^č^o je kon-čal Kolčak, liVvr(J;raTa 1*? začasr^a severna, rar^a *n ie rt'd? severo-7anpdna vl?da. V Pu^i'i so o<taM sa-rro ^o!j?5eviki, katerih pr"znan»e s strmi zaveznikov se že Javlja za ^rrmi. Kaj naf počno ruski držav-»'*.-»ni. ki jih ie t^^d^ vr^rla preVo me} n.rhove domovine? Ali naj priznajo eot^v fakt in sHn^ifo svo'o jrbvo nred neizopnn^jHn? Ali na} %e po-kloniio boliš^vJkom. kakor to nripo-ročato neka^eri ruski p^bl'c^tf v inozemstvu? Ne in nef Ruska emigracija predstavlja v sebi mo^očno novo državo, s katero bodo boliše-viki tuđi primorani započet* pokajanja. In ko nanoči ta rrenutek. je ne-izodhno, da reprezentira niska emigracija jako otgranizovano silo. ki bo v stanu tuđi boljševikom narekovati svoje pojroje.c
Telefonska In brzoiaona Doročila.
MINISTER DR. TRUMBlC V ZAGREBU.
LDU. Zaereb, 29. aprila. Danes opoldne je dospel na zagrebški kolodvor na svojem potovaniu v Beograd naš zunanji minister in delegat mirovne delegacije dr. Trumbič. Na kolodvoru ga Je prisrčno pozdravil ban dr. Laginja, ki se je ž njim v vlaku dalj časa pogovarjal. Z dr. Trumbičem potuje naš mirovni delegat dr. Rybaf in tajnik dr. Pavlovih Mirovni delegat dr. Zolger pa je od-potoval v Maribor, da poseti svojo rodbino. Poslanik dr. VesniČ odpo-tuje iz Pariza Jutri zvečer. V pogovoru z novinarji je minister dr. Trumbič izjavil, da so nameravali zavezniki resiti v San Remu jadransko vprašanje na svoj način. NaSi delegaciji, ki ni bila v San Remu, se je posrečilo, to prepreci«. Obenem je dr. Trumbič fzjavil, da so vesti italijanskih uradnih sporočevalnic in Halijanskega časopisja, da so na$e meje določene, popolnoma neresnkS-ne. Naša delegacija vsaj o tem ni bila uradno obvešiena. Naši dele-gatje petujefo v Beograd zaradi zu-nanie politike. Minister dr. Trumbič se Je pri časnikarjih informira! o stanju stavke in je s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje informacije, da so vse vesti italijanskega ča-sopisja o velikih nemirih v Jugoslaviji m zlasti o velikem krvolitju In pouličnih bojih v Zagrebu popoln^ ma neresnične. Mfnistrov tajnik dr. Pavlovič Je izjavi!, da se stališe« našega vprašanja na mirovni konfe-rend ne srne presojati preveč pesimistično. Naši delegati ostanejo v Beogradu nekaj dni in se vrnejo oo-tem zopet v Pariz. Potujejo v Beograd, da se posvetujejo z vlado in da dobe fnstrtrkcfje.
KOLIKO BI ZNASALO. CE BI SE UGODILO  ŽELEZNTČARIEM?
Beograd, 29. anrila. Poga^nfa s stavkuiočimi železničaril so prišla na mrtvo točko, ker b! znašalo enkrat-no zvišanfe, kakor sra zabtevajo že-lezničarji 40.000.000 dinariev.
AMFRT<5KA POMOĆ EVROPI.
LDU. Pariz, 29. aorila. (DKU.) Po ppročilih Iz Wa<thtfi«rtona \e od-sek 'tnrovskih 7bom?c v Z^dinJ*tiih državah rahteval od onsianske zbornice in senata, nai Izroče sklep o ameriški nrfnomoči nrt vzpoKtavitvi Evrrjpe. Trgovske zbornice iziavlfa-Jo nastorme odredbe kot ira^o potrebna: 1.) Dobavo snrovtn Evropi; 2.\ oficifalno udeie^bo vlade pri do-volitvi kredftov Evroni m p^rofra^ije teh akcij; 3.) probaš m^rovne^a stanja; 4.) omoročenje, đa se dvfnie v Evropi produkefta, đa se iz^načffo rnenični tečaft, da se na ta načfn vzfK>s^avi gospodarsko ravnovesje v Pvrouf.
AMERISKI DVf AVCff IN KOMU-NT7EM.
LDU. Drniai 29. aprila, (CTU.) »Wfener Jotimal« poroča, da se Je vodja amerišklh delavcev Oocrmers oštro izjavil proti kotmmlznra. Stro-kovne organlradje vs^a sveta se tnofasfo združiti proti komu nlsttc-nffm tendencam. kf pre^stavffajo naf-veCJen sovražnfVa d^favsfva.            I
SVET ZVEZF N Ai^nOV.         I
„ ^LDU. Pvfep 2A. april«. (DKU) I Kita JtvIMo im Jt dokOM  tat
dan prihodnje seje s\'eta zveze na-rodov v Rimu 14. maj. Seji bo ored-sedovai italifanski odposlanec Tltto-ni. V svetu zveze narodov bodo za-stopane Francima, AngJIja, Italija, Belgija, Grška, Soanifa, Japonska in Brazilija. Zedmjene države svojega zastopnika ne bodo poslale.
SAN REMO IN RUSL LDU. BeroHn, 29. aprila. (DKU.) »Vonvfirts« Javlja iz Milana: Posebni poročevalec »Secola« potrjuje vest, da Je konferenca v San Remu sklenila vzpostaviti vso odnoSaje z Rusijo.
ŠPANSKA VLADA ODSTOPILA. LDU. Madrid, 28. aprila. (DKU.) Agence Havas:     Španska vlada je odstopila.
NFMSKA OPSKOD^INA.
LDU. Bnfseif. ?8. aprila (DVh) 7 ozirnm na koiiferer.ro. K» se bo vršila v krafkem v Spiaf doznavala Agenciji Havas in Reuter. Vrho\-ni svet namerava določiti svoto, katero mora plač*tf Nem*ija kot odši:od-nino. Ncmčija bo imela plaCari vsako leto gotovo svoto, ki bi se zvi-ševala po njenem gospodarskem stanju. Ko se zaključi dogovor z Nemčijo, bo vsak izmed zavemlkov ugotovil odškodnino, ki mn pripada. Belgiji se mora iznlačati že določena svota v znesku 21/* milijarde.
Iz naše knrijeufne.
—  SkupSčinsko poslop}e#    Mini-strski svet Je skienil, da se dovrSi zi-danie skupščmskega poslopja na Ba-taldžani. V to svrho Je odobren kredit treh mflijofiov di^arjev. — Idu.
—  Smrtna obsodba. V SpHtu je bfl 18. t. m. obsojen na smrt na ve-šalih Marrfn   UJević    radi    zločina umorstva, tah'ine in groljnfije. Ustre-lil Je orožnika Stjepana MiloSa. Njegov sokrivec Mate Pavtčić Je obso-jen na 15 let težke Ječe.
IleiMlreleiui domn-Dlna.
—    Živo se zauhna za Poranilo
generalni komisar Mosconi v Trstu. Tako pravi »Piccolo«* ki ooroča, da Je nakazal za novo namakanje ravnine pri Tržtču prvi znesek 600.P00 lir. Kanalizacija, izvršena pod av-stnjsko vlado, je izborno služila svojemu namenu in kmetstvo je imelo zbog nje lep uspeh. Vojna J© napravila povsodi, tako tuđi tukaj, veliko škodo. Zato pa se ima Izvesti nova velika kanalizacija. Mosconi se zanima za Furlane. Prav fina! Ne zanima pm se za Slovence, ker ti pmč ne tfčejo pod Italija. Po tem zanimanju naj se izvrS! volja ljudstva: Lani k Labom, Slovenci k Slovencem!
Pogoport v lairaK
Tfit» 27. aprila. »II Ptccoto ddla sera« poroča ob sklepa sanremskega mirovnega   posveta,   da   se   Je po Uoyd Oeorgevi Izjavi napram ItaO-ianskfm časnlkarlem   dosegd   med savezniki v vseh vpraianjlh popolen •pofaauin.   Ta sporazunv   Je   rekel» UovdOeorge, Je aaJboJJia fanndJa i sa avetovil wtt*                            •
Danes ie ni mogoče presojatL pravi »Piccolov« poročevalec, v koliko je optimizem angleškesa mini-strskega predsednika upravičen. Ta hip je treba ugotovitL da se tuđi na tej konferend ni resilo Jadransko vprašanje, dasi se Je ob nje pričetku zdelo, da Je rešitev pred durmi. V očigled pokajanjem z Jugosloveni je bilo to priCakovati. Scialoja se je namreč na vojem potovanju Iz Londona v italijo v Parizu pogovarjal z jugoslovenskim delegatom Trumbi-ćem. Uspeh tega pogovora je bil, da sta se glede rešitve jadranskega problema zedinila v tehle točkah: Italija bi dobila nad reskim mestotn suverenost; Sušak in pristanišče Đaros bi pripadlo Jugoslaviji, resko pristanišče pa bi prišlo pod zvezo narodov; istrska meja bi tvorila crto z malim popravkom pi Scnožečah, preko Učke do planinskega rtiča. Italiji bi pripadel Lošinj in Cres ter Lastovo v dalmatinskem arhipelagu. Trumbić je zahteval izjeme za Cres in Lastovo in Scialoja se je kazal prlpravljc-nega dovoliti eventualno za Cres plebiscit. Trumbić je baje izjavil, da bi bil na tej pod 1 agi sporazum mogoč in je tozadevno takoj poročal v Beograd. Scialoja in Trumbić sta se bila dogovorila, da ne gre za razpravlja-nje, ampak za sklenitev sporazuma in Trumbić br imel pri ti v San Remo samo, ako bi dobil od svoje vlade poobiastilo za sklep takega sporazuma. Iz znanih vzrokov, nastalih vsled politične krize, pa Trumbić ni dobil navodil iz Beograda, vsled če-sar se je Nitti odločil, zvest svoji poli tik! direktnega sporazuma z Jugo-slavijo, odnesti rešitev na poznejši čas. Vprašanje je, nadaljuje list, ali Je Nitti napravil dobro ali ne, da je privolil v odgoditev rešitve. Brez dvoma je, da nova odgoditev rešitve vsebuje za Italijo nove nevarnosti. Kdo pravi, da bo novo beogradsko ministrstvo naklonjeno direktnemu sporazumu? Kdo more zagotoviti, da bo Trumbić tuđi naprej še predsed-nik jugoslovenske delegacije? Kdo more nadalje zagotoviti, da ne pade Nittijevo ministrstvo in da njegovi nasledniki ne bodo mogoče odkla-njali direktna pogajanja? Koliko časa borno potem še morali čakati v tej situaciji, ki obtežuje i talijansko bilanco s 600 milijom* na mesec? Neka-teri politiki so mnenja, da bi bil Nitti lahko drugače napravili zahteval naj bi bil od zaveznikov dovoljenje za izvedbo Iondonskega pakta ali pa spomenice 9. decembra. Ko bi enkrat imela Italija to mednarodno sankcijo in ako bi potem novo beogradsko ministrstvo kazalo dobro voljo za di-rekten sporazum, bilo bi nam še vedno mogoče temu načinu rešitve dati prednost Sedaj pa nam ne kaže drugega kot požuriti se in pospešiti pričetek novega zasedanja mirovne konference in tam doseči rešitev.
Poliske strokoone olsoke Iole.
Poljska država ima poleg petih unl-vct» (▼ Krakovu, Lvovu,Varšav1, Foznan]u ta Vllmt) več strokovnfli visokih ioL Opo-zar}amo na sledeče:
»Rvdarska Akademija« v Krakovu (Akademja coraicza w Krakowie, ni. Lore-tanska 18) ima v svojem nacrtu polet stro-kovnih predmttov tudl Jezike, m sicer: |e» fik poljsU % literaturo, Jezik angleSki, fran-coskt ruski, nemSkL
PotlteluiflLa v Lflvovu (Szkola poli-teehnlczna we Lwouie) obsega tndl zgo-dovfno poliske literature za vse slušatelje. Strokovnf oddelki so: 1. Komanikactl-sk! (cestnt vodni % melioracljsko in hidro-tehnfCno skupino, ždezniSko); 2. arhitektonski s konstrukcijskim in artlstlč-nlm oddelkom; Z. mehanlčnl (maSinstd, elektrotehnički s pripravijalnfm kurzom za rudarstvo: maSInsid oddelek Ima s&opino komtmkcllsko, železnlSko In novo nastav-sko); 4. kemiCnl za kentfke Iaborator3-ske in tvorničke.
»Glavna ImetHska <ohi« (Srkota Olow-na GosfK>darstn-a Wle]skieso) v Variavi Je visoka Sola. H za redne slušatelje sprelem* absolvente srednjih Sol in Ima Stirl letnfte.
Veterimrska Akademija v Lvovn (Akademja woferynaryl) nam poroča sle-dcCc:
Sprejemalo sm na Akademijo vsi Ju-costovanl ob Istih pokojih, kl veljajo sa dr-favljane DriFave Poljske, to Je, maturanti klasičnih ffiimtazii In realk, pa tudl slnia-teHl višjih očnih zavodov, U stole na isti stopnjl kakor Veterinarska AktdemDa v Itovjl Poljsko ministrstvo ver m Javne prosvete Je pri ten dovolllo Jnsoalorvanom Itto otejtev^ kl sra*> PoUakom U statuo ▼ polhU vojrfd ki ao dobUI trtamaćal de-pmk ta itedHe. Za te vojne slušatelje   Je
ftmed katerih traja rsak tri mesece; fteft m pa Tsak za aJA kot alarfaailfao poflei-|a. btl privflefU pripada duiatellem Ja«o-alovaaom.
LetošnJI tnm trbmslir ta Je začeJ 14. aprila ki ko trajat do 30. JmJJa. Tako v Ulaieaiie bo razdeUtao pafi tadt al«d*6e iolako Mo.
SeoMSirl« prebili n teatfranf t druaja ¥alor|aaratt jolal^ btovraUlh % hrovsko Akad#inQo« ta IspHi, pololeni tam a pozi*
Mkitarth arcđanIoT fa ▼ 8. tonestni. kakor Iz bakteriolog* higijene mieka In mesa s farmakologijo. Jugoslovanl hitro razuraeJo poljska predavanja in po par mesecm ko« lokvirajo ie poljski, deloma si pomasaJoS z rodnim svojim Jezikom, kl ga profesorjl Poljak! dosti lahko raznmejo.
Stanovatij ske razmere v Lvovn ao dosti težke, a ne težje neco v drugu v»#« učiliikih mestih. Na vsak način pa je dobro* dosti rano se pobrigati za stanovanje, in sin cer po tovariSih, kl so prej prišli y Lvxrt| in se nekoliko seznanili z lokalnim! pri* likamL
Kolikor bi imena taklh kolezov w§ bila znana, posreduje »Poljsko društvo Đratskepomoči (rowarzystwo Bratniej Po^ moći sluchacyow Akademii wetar., Lwom^ tx\. Kochanowskiego 67, Gmach Akademii *eter.)
Zavod ima bibHoteko In v nlej čitat* nlco s priročnimJ knjigaml, a ta ne zado^ Sča, če jo rabi več je število sluŠatcljeM. Domov se knjige no dajejo.
Drugovanje z domačimi kolegi le P* polnoma pravilno, da, ćelo prijateljsko. Od« kar Akademija obstoji (skoro 40 let), nj prišlo niti enkrat do kakega narodnostnega prepira, a ne enkrat smo imeli dokaze <$ prijaznih spominih slovansklh tovarUev nđ Akademijo in njene domače tovarUe brea^ ozira na pripadnost in konfesijo.
5 svoje strani so imeli poljski kolegi in profesorski zbor najlepše dojme (vtisei od svojih inozemskih pobratimov, med ka-terimi so se mnogi odlikovali po vlsokfS sposobnostih in skoro brez Izjeme vsi po veliki pridnosti in dobrem nmevanjn dUa> svojega bivanja na Ivovski  Akademiji.
Z obeh strani je silno feleti. da se J*-goslovani In Pol jaki zbllžajo na nančnenl polja; ceniti se moremo Ie tedaj, če sg dobro poznamo in se zbližamo; Iz zbilžanj^ nastane prijateljstvo, Iz prijateljstva meo% sebojno zaupanje, a zaupanje đa možnost se združiti za istinito obrambo, ki Jo £e danes vzajemno potrebujemo in jo borno potrebovali v bodočnosti. —«
Mi se temu topletnu pozivu poljske visoke Sole le pridružujemo ter se nadelamoi da se bo pozivu odzvalo prav mnogo Jn« goslovanov.
Izredna sela Hnb-
lianshega obEInske-
ga suefa.
Ljubljana, 29. aprH% !
Župan gosp. dr. Ivan T a v č a r otvori ob 5. popoldne sejo, konstatira sklepčnon ter Imenuje za overovatelja zapisnika ob4 činska svetnika gg. Mallyja In Šerjaka. Žrfy pan se spomlnja ntto tzgredov, kl so m| vriill zadnjo soboto ter poudarja, da ni nj** gov namen, da bi delil očltanja na eno aQ drogo stran, da pa Je nujna potreba« đa^ ln:a v redni državi vlada skrb za rzdrfe^ van je reda in avtorltete. Obenem Izrazi 2n^ pan se na to spominja Izgredov, ki ao ao so dne 24. aprila izgubile življenje ter po< udar ja. da bo mestna občina, v koiDcoc spadajo padle žrtve v njeno podroČJe, akr< bela za zaostale. ObCinsU svetnlld so se K5 znak sožalja dvignili s sedefev. — Nadal]q naznanl župan, da ]e namestnik obSInskeca: svetnika gosp. Pipenbacherja gosp. Korens bejavil, da ne more tpreletl ponuđene n«t funkcije ter se vpokllCe mesto njega gosp.-Ljudevit Jaklič, mlzarski mojster. — Župan poroča na to, da Je prejel dopis odbora za Krekov spomenik, da se nagrobnl spomenfle odkrije dne 30. maja t L s prošnjo, da ga vzame mestna mestna občina v lastod oskrbo, obenem pa prevzame v ta namen tuđi vsoto 5000 kron od odbora, žnpan predlasa, da se tej proSnjt ugodi. (Spre)e-to.) Končno prečita gosp. župan le darfla* kl so došla me«tnl bčinl za mestne nboco« — Zapisnik zadnje seje se odobri
Poročila flnančnega odseka.
Podžupan gosp. dr. Karei   Trlll*^ poroča o županovem dopisu v zadevl ave£ be novih zviSanih občinsklh takt na podla-* gi naredbe deželne vlade za Slovenljo, It 177 z dne 1. aprila 1920 tn predlagt, da a* uvedejo zvlSane    občinske takse v maM* malni vBlni s 1. majem 1920. dohodkl   idi taks pa naj se stekajo, tevzemšl točke \2* 13 bi 17. katerih donesld se a«ekajo v ubeJU ni   zaklad,   v   sploini    mettal   zaJdad.   4 cimer se olačljo mestne flnance. (Sprejelo ob   navzočnostl   kvalificirane   večine,) -*. Podžupan poroča nato o Županovem dopisu glede nvedbe nove občteske đoklad« trn avtomobfle hi ekvipože ter pređlaga, da •« na]  naSeloma sldene nve<lba    take đokladei m sicer v najvtlll   toneri   za   avtomobfle 2000 krem, za okvipažo 500 kron letno ter Izdela in predloži natančen nacrt za to naklado prfliodnji sejt  (Sprejeto ob navzočnostl kvalificirane ve«ne.) — Nato poroS* sosp. podžupan o županovem doptm cled* nvedbe nove občinske naklade na hotelske!. postelje. V Unbliani Je kiklh 800 taklh po* steij, ki se oddajajo dnevno sa najmanj ^ kron. Poročevalec predlaga, da naj se irre-đe načeioraa 35ocbtotna   naklada,   ka*   bf značilo za mestno občtno dohodek    kaldHi 400j00O kron letno. (Sprejeto ob asvsoCao^ sa kvalificirane večine.) — Končao porocai podžupan o prošnji vpokojeofh maglstratnli. oradnikov In nslnžbencev za povttanje dra^ ftnjsklh dokUd in predlaga, đa so đofot sa dobo ođ 1. decembra 1919 do 31. ma)a 1920 kredit v Iznosu 75.000 kron m am w*** sec Juni 1920 kredit 12.000 kros. Ma ta aa-i Cm bi se Izenačfll prejemki rpokofenla ma-sfatratnlh nradnikov m oslttŽbeaooT z oa§4 mi TpoMeafli državnih aradnfltov.   (Sam letoj
ReT  19   DD   9  Tam  anVrn  m   BwPm,
to sledila vpraianja ta MterpeiacHo. Obahvi skl fvetnlk g* Kocniv f% tatarpateal jM^>< sapana o rajmn    oraapoinaBajaai Mvw^wf
aato saktW9 sofo«                                 •   "
«. stran.______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dnt 1. Buja 193g                                                                    .                            W. Ite*
Poglaole o aotlattkl.
t Pri nas čakamo, čakamo vodno, <3a nam to, kar imamo, slednjič vza-mejo drugL Sele pozneje, navadno Je potem že prepozno, spoznamo, da smo to, na kar smo čakali, sami imeli ln ravno s čakanjem Izsrubili.
Inicijative nam manjka. Najboli se to občuti v tehniki. In to bode trajalo, dokler %\ ne bodemo postali ■svesti svojih moči, dokler si ne borno svesti, da ni Slovenec iz stališča 'duševnih zmožnosti nlč manj. kakor kak Anglež ali Francoz, da vrši slovenski inženir danes lahkd isto, kakor angleikl ali francoski. Otresti se tnoramo nazorov* da ie a priori vso :tuje boliše kakor naše lastno. V last-*ni državi imamo tehnične strokov-cjake - inženirje, ki bi bili sposobni to ali ono stroko tehnike pri nas v iugroslaviji postaviti na lastne nose. ;Ni nam potreba vedno in vedno iska-;ti strokovnjakov v Angliji, Franciji fali Nemčiji. Zakaj hoćemo vedno le -kopirati — prevzemati, ko smo ven-fdar sposobni za izvirno. originalno In inicijativno delo. Kdaj bo boljše? Ko si borno postali svesti svoje sa-jnostojnosti — samostojnosti v vsa-Ifcem pomenu besede, ko se borno odradili imeti tuje vedno za boljke, ko borno sami organizirali, vodili, ko itodo vplivna mesta zasedena po .lastnem življu in ne po tujih vešča-jkih in strokovnjakih. Ako nam pri-jmanjkuje prakse in rutine — naj se :nam dodeli — koordinira izve?hane 'tujce — a ti naj nam bodo samo po-jmočnjki, glava pa ostanimo sami — Ivodi naj domaća moć sama.
Iz tal ni mogoče nekaj grotcve^a IJzKopati — a enkrat se pać mora za-•Četl. Zaćeti moramo sami — m ne Čakat; na druge.
Ena najmodernejših tehnično-kulturnih strok je avijatika. Pri nas >se nikdo ne zanima zanjo in vendar sta stanje in razvitek ravno te stroke dokaj znaČilna za moderno 'državo. Ali je ta veda rreviioka. pretuja, premalo zanimiva? Naj nam ostane še nadalje avijatika kn:l*ra s Isedmimi pecati! Knjisr c te] stroki nimamo ne slovenskih, ne srbo-hrvatskih. Oni maloštevilni. ti se izanimajo za to stroko, so navezani na. franooske, angleške in nemške jrazprave. In vendar je bil kot piva "Strokovna moć v preis'niševalnem oddelku avijatike bivše avstm-oRr-!ske armade nastavljen inžen»r — Slovenec, konstrukter najnodernej-[šegra in priznano dobreta aeroplana đe istotako slovenski inženir. Većina jprvovrstnih delavcev - specijalistov «V aeroplanskih tovarnah (W. K. F„ ;Offag, Uffae) so bili Slovenci.
Da danes naša dri iva ne bo hi ne more biti vodiina v avtjatlfci. Je razumljiva Manjka nam potrebnih denarnih sredstev. A radi te*ra vm vendar ne smemo posolnotn* zano* marjati te stroke. V Jugoslaviji imamo dovolj materijala — osebne«a ta stvarnega — s katerim iahko začne-mo brez posebnih stroŠkov delaći« s tem pripravljati tla poznetfemu razvitku, seznaniti z avijatiko *?rše kro-Ke — sosebno naš mladi inženirski narašćaj — in vsem praktično raz-kazati njen kulturno - tehnični po-men.
Poldrugfo leto ie že preteklo po razsulu Avstrije, poldraaro loto ima* mo že ćas, da zaćnemo polaconia z normalnim delavnim življenjem. Človek bi mislil. da smo v tem času vsaj ogromni dragoceni materijal, ki so ga umikajoće se bivše av-stro - ogrske armade pustile v naših pokrajinah, — pospravill. po možno-sti popravili In oddali v narodno gospodarske in prometne svrhe. 2all-bo£ ne. Le specijalno vojaški materijal, će tuđi najmanl vreden, — se je pospravil.
Pod vsako kritiko Je pa omalo-važevanje velike množine dračem elektro - tehničnega, avtomobllskega in avuatićneira materijala. Mesto. da bi se ta materijal, sosebno elek-trotehnični in avtomobllni, rlgoroz-no in po potrebi razdelil in oddal v ! narodno - gospodarske svrhe, po | možnosti obdržal v deželi ali pa vsaj v državi — se je ž njim — kar se ga ni pokradlo, kar ?a še ne leži na prostem ali v skladišnih — u$ra-njala prava verižniška kupćija.
Za aviiatični materijal, o?iroma njega racijonalno vporabo se do se-daj ni nihče brigal. Kolikor'oliko se ie te#a blaga spravilo v skladišča in hangarje, kjer počiva in ^azpada. In kako premoženje, kak kapital tiči ravno v tem materijalu! Kako premoženje tiči v aparatih, kaka nefz-rabljena moć v modernih 250 HP jakih letalnih motoriih. Aparat in motor se nafboHe konservirata s tem. da se iih v^porablja, ne pa, da se jih pusti ležati.
Modemi, za drasr denar nabavljeni francoski skoraj popolnoma novi nemskl avijoni, povsem sposobni za službo — njih števflo cenlm nad 1000 — leže deloma montirani deloma demontirani v hangarjih in skladiščih, radi defektnih streh Izro-čeni ćelo vremenskim nezgodam — sp6 in razpadafo. Ž njimi zgtnevafo neizrabljeni milijoni narodnegra pre-moženia.                                   J. K.
Dnevne vesti.
V  Ljubljani, 30. aprila 1920.
i — Prihodnia številka našega li-feta iziđe sele v ponedeljek, ker praznuie naše tipografsko osobfe j&.aznik L maja.
\ — Župan dr. Ivan TavCar je od-Sel danes po zdravnlškem nasvetu na večtede^skl dopust. V tem času ga nadomešča v poslih občinskega sveta podžupan dr. Karei Triller, ki Je strankam na razpolago od 11. do 12. ure dopoldne; v zađe vati ob-činske aprovfzacije pa sprejema tuđi podžupan le vsak torek.
—   Povratek naše mirovne delegacije. Včeral zjutraj ob polu  de-.Vetih so dospeli v Ljubljano z ekspresnim vlakom Člani naše mirovne rde!eg"acije gg. dr. Trumbič, dr. Žol-
ger in dr. Rybaf ter so nadaljevali Z istim vlakom potovanje v Beograd. Na kolodvoru jih Je pozdravil pred-sednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu okrajnega glavarja dr. IVodopivca,
—    Gremf} trgovcev v Ljfubljanl tmznanja svojim Članom,    da    bodo Jutri, dne 1. maja. trgovine cei dan 'odprte. — Načelnik.
—  Vlak!   Iz   Lfribliane v Italiio Sutri ne bodo vozili, ker praznujejo v Jtaliji prvi majnik".
—   Zaka| tako?  Današnji  »Slo-Mec« piše pod glavo    »Po r-onesre-čeni stavki komunistova:   x>V Liub-Ijano se je vrnil voditelj komunistov nadrevidenf  drž.  Železnice  Vencajz, ki je že neka} dit! pred tebruhom že-lezn?čarske      stavke    odpotoval    iz Ljubljane.« AH je ta alibi za to zabe-ležeti, da bi se tega nemirnega bto-
fispoda Bog ne daj ne klicalo na odgovor? Morda b! bilo vendar dobro, če bi se z razmerami tudl tegfa »voditelja komunistov« nekoliko pecali pri naši vladi? Kolikor smo poučeni, je grospod voditelj komunistov Ven-cajz glede železtiičarske službe ft dolgo časa »na razpoloženju«. Ue-luje (sic!) pa pri stanovanlskl komisiji v nadomestilo. Da ga država ne plaća zastonj, se Iahko vozi v komu-nistlčnlh zadevah »blagovremeno« v Beograd. Pri nas so razni Uudfe državni Stipendisti v ta nameru da ima priliko ćelo svoje delo posvetiti kri-xl poUtiU ta »nedarHanii monta m
tuđi vožnje v komunističnh zadevah stipendirane. »Slovenec« je dobro poučen zadnje čaše o mišljenju pri naši vladi. Morda nam bo znal Izve-deti in razodeti, ali In kakšno želez-niško službo opravlja komuntetični voditelj Vencajz, oziroma pod knki-mi pogoji se ga pušća pri 3tanovanj-ski komisiji sodelovati. Nalbrž za to, da kontrolira, ali je državni aparat v redu. Na vsak način želimo p^J-tsnl-la, ampak nekoliko utemelj^nega. Glavni hujskač Lemež, rudi državni stipendist je od gospoda Krislana proglašen za moža, ki brenči. Ocspod Vencajz t'jdi ne sme biti kriv. on je že nekaj dni pred izbruhom »odpoto-val Iz Ljubljane«. Nazadnje proglase vse duševne voditelje komunistov za bolne. Ubogi delavcl pa naj da-je}o kri in ŽivHenfe in svobodo, ker so jrj?. voditelji čisto nedolžn! Brenclji.
—  Agnosclrana   —   13. sobotna žrtev. Neposredno pred pogrebom je bila  aernoscirana  13.  sobotna  žrtev, podla na Zaloski cesti, 221etni mlade-nič, o katerem so mislili, da je trbo-veljski rudar.    Je Josip    Oode^a, delavec v Ljubljani,   Hrenova   ulica št. 21. — Po Ljubljani še vedno trdo-vratno vzdržujejo vest, da je padlo Se najmanj deset žrtev. Ta vest ab-solutno ne oderovarja resnTd. Od onih težko ranjenih ni od nedelje dalje Se nikdo umri.
—  »Pobolfšahtio se!« »Slovenec« navala  v  današnji   Izdali  neka)  od-lomkov iz na^ej^a uvodnika pod tem naslovom In primerja nala fevaja-nja s pisanjem ćruge&tu njemu na-sorotnega Usta, Najprvo bi želeH, dl bi »Slovenec« objavit nekoliko ve2 \i naše&ra članka, da boda tuđi njegovi bralcl izvedeli o tenu da igr* »neodvisen« dnevnik »Večernl list« dvolično vlogro. Včeraj zooet učenja staro lajna VrhvteRa očita dru sinu da so zajci. dasi nišo bili me<! štrajkom zastraženL   Na vprašanje komu naj veruje. odeovarlamo »Slo venoif takoj: »Za to, kar smo plsa U mi v svojem Usta. Iahko mirno ve-ruje nam. Za nazore druitlh mi hIsiih odgovorni. Ćelo med pteaniem »Sto
asllke. Med nam) In Ustom, čiear »tsavo primerja »Slovenec« s naSim Sankom, je hvala Bogu prav velika azlika zlasti glede komunlstlčnega lupana ¥ Zagrebu. Nam je državni )1agor prva stvar, potem še le priđe 'se drugo, in prav pozno Se le >sebne bolečlnice hi aspiracije.«
— Bajke. Tele bajke Sirijo goto-f\ Uudje po Ljubljani: Da je prisnela ie dni franeoska komisija v Ljubi fa-io, ki je s svojim nastopom izposlo-^rala pri vladi prost dostop vsako-rnur v mrtvašnico sobotnlh žrtev in slovesen pogreb, da je dala fotografirati vse one, ki so v soboto padll ali bili ranjeni na Zaloški cesti ter vse te slike na to poslala naravnost v Pariz, da se franeoska vlada prepriča o zločinu, ki so ga izvršile Ju-goslovenske oblasti. — Ugotavlja-mo, da so vse te vesti pravljice in izmišljotine brez vsake podlage. V Ljubljani ni nobene franeoske komisije, zato tuđi ta komisija ni mogla v nobenem oziru intervenirati pri vladi.
—Orijent ekspres. Od danes dalje začne zopet redni promet z orl-|ent - ekspresnim vlakom. Odbod iz Beograda vsak dan ob 8*20.
—    Razgreta    kri   kommifstov. Par ur po dosrodkih pri LeoniSču so prihajali ttidi §i§enskl komunisti do-mov, prepadeni, raz-tr^ani, umazani in tihi rn zamišljeni. Samo nek! Ka-rič ni spoznat resnostl položaja In Je hotel ohladiti jezo nad svoffm nolttlč-nim    nasprotnikom      sprevodnikom Oodcem. Ustavi! pra Je s svolo družbo ter ga začel zmerjatl. češ da je on sokriv smrti žrtev, ter mu groziti s pobojem, nožicom *td. Ko bi ne bilo pripisati takih napađov na rova §  razburjenosti,    bi    te    grožnje utegnlte npravičeno Izzvatl bojazen. tako pa upamo, da si je tuđi ^r. Karič med tem ohladi!   svojo   razbuđeno kri.
—  Aretaclje ▼ Zagorci.   PonočI od sobote 24. do nedelje 25. t. 1. so bili v Zagorju    aretirani ti voditelj! komunistov   In    stavke: strolevodji Valentin  Mlakar in Rupert Šafner; rudani: Fortunat Lojtra, Alojzij Kopriva, Franc Ravnikar, Karol Odla-zek, Tožef Marn, Viktar Bregant, Karol Bregancln In kamnolomec Franc Farčnfk. Vsi so bili v nedeljo pcpol-Jne cddanl đržavnemu pra\dn!§tvu v Ljubljani.
—  Kaki Oudje postajafo prf nas odvetniškf kandidatfe?  Iz  Maribora nam pišejo    Iz pravničkih    krogrov: Jusroslavija   je v veliko   večli rneri dežela neverjetnostf    kot    Amerika. Dcvkaz temu }e sledečl slučaj.    Kot eden najhuJSib sovražnlkov Sloven-stva je bil poznan v Marboru svet-nik Modrinjak. Posebno se je Izka-zal za časa srbofilske gonje. Kadar se je vršila kaka obravnava radi žaljenja časti  In je nastopal  kot zas. obtožitelj Slovenec proti nemškutar-stei poturici, Je g. August Modrinjak, ki je kot  »zanesljiva oseba«  stalno razpravlfa!  v  takih  slučajlh,  besnd proti našim Ijndem, kot sodnfk za-ničlUvo    pačll naš Jezik,    ki ga niti zmo?en ni, in kmečko ljudstvo ob-kladal  z najgrSiml  priimki  In psov-kami. Posebno z^nlmiva je bila ka-zenska razprava U VII. 1308/14. Ko je   slov.   zastopnlk   zas.   obtožitetja Dr.  R.,   pozvat   g.  Modrinjaka,   naj pokliče nasprotnega zastopnika   Dr. Kupnlka  radi   neprestanih žalltev k red«, je g. Modrinjak naravnost div-ial in te malo je manjkalo, da ni šel slov. zastopnik v zapor, — radi veleizdaje   kot    dominus Iltis mendal Prišel je prevrat in ž njim pravična kazen. O. Modriniak je bil od naše vlade odpuščen radi svoje nac za-grizenosti iz službe, pertrijoniran pa od nemško - avstr. Justične uprave. Mož Je dolgo časa upal, da se povr-ne urelšnj! režim, ko ga pa le ni bilo. je   zanrosil pri   naši justični upravi za zopetni   sprejem   v službovanje, ko so g"a pa tam hvalefno odklonili, izposloval je vzpre^etje   v  —   listo odv. kaiKJIdatov. Dozdaj v> bili  na Slovenskem če že ne nar., vsaj državni ideji zvesti odvetnlki in kandidati. AH je možen kak dvom, da se s takimf kandidati   ne   bo   okrepila naSa državna misel? NaflepSe je pa to: Q. Modrlnlak je Sel kot odv. kandidat k dr. StrasserJ« v Dol. Lenda-vo. Po znani naredbi o začasni ju-jptični   upravi   Prekmurja,   ondotni madjarski   odvetniki ne morejo za-stopatl   strank   in vršiti zagovorni-§tva pred okrožnlml oz. dež. »odi-5fl, Iti le manj scveda pred v«JimJ instancamL O. dr. Strasser ne zna niti slovenski, ne pozna avstr. zako-nov In nima pravice zastopanja pred viSflml Instancaml — kako naf tore] vztrojnfe kandidata? Farsa, da Je ni večje! Kl^b nfeffovi vbc. rairrizeno-$tl prlvoWmo sr. Modr^lakit m'ren kotfček v Ju^os1?»v!!?.   Nal   postane kar hoće. H odv. kandidate pa gotovo ne ^nad^.
— fVvgodkl ▼ KoCevftc Iz Ko-gevfa nam poročajo: Kofievskl pr*-moffokop Je vendarle »aseJlo vo|a§t-|nW artttnto ^6 bo«itv«kfli ^
dij, med njimi tuđi ortdnlka okrajne bolnlflre blagajne, bivšega ttrojnika Tišlerja, !n znanega Ursicha, kateri-ma se Je posrećilo v kratkem ^asu spcljfeti dober del kočevskth rudar-Jev v bolj$cviSke vode. Pretekli t^-den so se gospodje boljševiki že popolnoma čirttli ta gospodarje sl'ua-cile v Kočevju. Vsak dan so prire-jal! obhode po mestu In skltcevali vkijub oblastveni prepovedi siioilc, na katerih so nemoteno .'čuvali pruti državi in dinastiji. Odredili so rned me$čanstvom nabiranje pr^tovolj-mii prispevkov za stavkjvni sklad. Dne 2fi. t. m. so stavkuji^i Izvršili med postajama Lipovec In Stara Cerkev sabotažo. Odvili so žel'jzni-Jke tračnice in jih položili ob Istrani proge. K sreči je pridno železmško cschje pravočasno opazilo stvar ln rcskrbelo, da je bila proga ob prihodu đupoldanskega osebnega vlaka že ropravljena. Zločincev §e nišo iz-sledili, zdi pa se, da so sabotažo izvršili nahujskani kočevski delavt:! in kmet je v okolici Koflerjev. Znadilno je, da ?o skupno z mda^ji stavkali tuđi kr ":ki obrtniki, ki so se stavka pri- U se veda zgolj iz političnih ozirov.
—  V Pariz odpotuje te dni g. dr. Pran Novak k zborovanju    med-narodne parlamentarne zveze za trgovino    in    gospodarska vprašanja kot delegat narodne^a predstavništva iz demokratske zajednice. Zboro-vanje se vrSi od 4. do 7. maja.
—  Ljubljanska   kreditna   banka prl&ne   že   letos   z   zgrradbo svoje velike nove bančne palače na Du-najski  cesti  in  ob vokalu Aleksandrove ceste; vsled tejra pa hoće že preje zaraditi na istem stavbišču s fronto   na   podaljšano   Bethovnovo ulico  veliko   stanovanjsko   poslopje za svoje uradništva — Upamo, da bo naSa prva in najstarei§a domaća banka našla obilo posnemalcev — in pa potrebno podporo vseh pokllca-nih javnih činlteljev.
—  Kam ladramo? Dne 25. t. m. popoldne se je zbralo v Skocijanu na Dolenjskem kakih 60—80 fantov, ki so   vdrli v trgovino  Pungerčič  ter jo popolnoma oropali.    Odnesi!    so blaga   v   vrednosti   150—170.000 K. Nimamo poročil da-li  se je orožni-kom   posrećilo   Izslediti   ln ?iretirati krivce,  upamo  pa,  da  se  je to že zgodilo. Takšni dogodki so danes na dnevnem redu. in zdi se nam, da se ne bodo dali drugače zajeziti, kakor s tem, da poseže vlada po skrajnem sredstvu samoobrambe ter proglasi za vse takšne in slične zločine pre-ki sod.
— Moj odgovor. Clanek v »Slov. Narodu«   minule srede z naslovom »Epilog ali prolog?« sem podp'sal s polnlm imenom.     Dostaviti ali pre-klicaci nimam    ničesar.      Anonimne hroljante v Četrtkovi in pelkovi šte-vilki »Napreja«, ki nlso pobili niti ene mojih  trditev  in  očltkov teT  niti  V psovkah nišo originalni,   pozivljam: Fodpišite se! Izza plota zna zmerjatl vsaka baba in izza grma zna streljari vsak strahopetec. — Fran Govckar
—   Brzovlakl  Ljubljana - Beograd ln nazaj. Danes začneta zopet voziti na progi Ljubljana-Beograd in nazaj brzovlaka št. 16 in 17. Iz Ljubljane odhaja brzovlak ob 20.20 zve-čer, prihaja pa v Ljubljano ob 6.30
zjutraj.
—    Demobllizadla. — cenzora.
(Uradno.) Ko se dne 5. maja dokonča demobilizacija vojske, preneha od tega dne tudl vojna cenzura, o čemer so že obveščene vse vojaške oblasti. Tuđi minister za notranje stvari in vse pokrajinske vlade so o tem obveSčene. Od tega dne bo tisk podvržen zakonom, ki so v raznih krajih pred vojno bili v vellavt.
—  Iz vUHegorskega okraia nam pišejo: V 96. štev. »Slov. Naroda« se nozlvljajo vsi begunet. da se vmejo čimpreie domov in to v teku enega meseca. Po tem roku   bodo   vsem besnmcem. ki se ne vrnejo, ustavlje-ne begunske podpore. Da morejo be-jninci odpeUati se na svoje domove, morajo se oglasiti na okraino glavar-stvo v LitUI in tam dobilo potrebne listine za to potovanje. Potovanje v Litilo na glavarstvo pa dela begun-cem velike sitnosti radi oddaljenostl. kajtl od višnjegorskega    okrafa    se mora begunec peljati z    vlakom    v Ljubljano, od tam pa Sele v    Litijo. od Litije nazaj v    Ljubljano    in    od Ljubljane   zopet   preko   Višnjegore zopet v svoje blvaliSče. To potova-n}e provzročuje mnogo   denarja   in zamudo časa. Tbofc tesra prosimo, da si. okrajno jrlavarstvo v Litlji ukre-ne potrebno, da dobilo becunci vse potrebne listine na »Becrunskem so-svetu« v IJubUanL ter si s tem prihranilo vožnjo totir in retour v Liti-Jo. Morda bi se pa dale listine dobiti na m*sečnem uradnem dnevu v VIS-njigoii.
—  Iz Rogaške Slatine nam piSe-Jo: Sezila Je pred vrati. Nekaj dni še in prihajali bodo ffostle od vseh strani. Priprave od strani zdravfllšča so
.   it ikoni dOfotovl)ate>   Veodar pa
• ne moremo ftrinjati t neko akd» >, kl Jo Javna tajnost Vgnezdili so e namreč semkaj f idje, kl se sučejo 4coll hotela »Đauerc. Tam hočejo apraviti igrralnico po vzgledu »Moor e Carlo«. Poleg te^a nameravajo v lotičnem hotelu narediti neki vart-ete, kjer se bodo žldje ln verižnlk! ahko zbirali v poznl uri, ko boda ti5e v središču zdravllišCa nadzoro-ralo oko policije. Naše Slatina Je ;dravilišče, kjer tjčejo ljudje :dravja^ noče pa postati razuzdano etoviSče z življenjem velikomestnlh »ropalic ln verl3?nlkov. Vlada, pozor! — Tuđi s pošto nismo zadovoljni, rsaj oni, kl poznamo obrat v sezliL Pemu so krivi premajhnl lokali, kl likakor ne odgovarjajo obratnim ht unitarnim predplsom. Upajmo, da >oseže vmes, kdor se bo Čutll kri-^ega za te razmere, bodlsl nađpo-tar, poštno ravnateljstvo, ravnatelj-;tvo zdravillšča ali pa občina. SedaJ e še čas za popravo lanskih pogrel* cov, da ne bo w>pet suvanja, prert-/anla in prerekanja pri poštnlh )kencih.
—  NcdeHskl kamnlSk! vlak,   kl >dhaja v nedelje in praznike Iz Kam-lika ob 21. (9. rvečer), prične vo-citl že prihodnjo nedeljo dne 2. maja* la kar opozarjamo planlnce.
—  ProSnla Iz Koroške. »Da te probudi narodna samozavest In raz-5iri ljudska prosveta na naši najse-^ernejši meji, se je v Orebinju na Ko-roškem ustanovila Narodna Či'talnf-:a. Ker ljudje, stari in mladi, že prld-io se^ajo po knjigah, prosi Narodni ^italnlca in knjižnica v Orebinju vs6 Dospeševatelje narodne prosvete na Koroškem, da JI darujejo knjigo, tudl nemške. zlasti z lahkbn čtivom, ln jih |i dopošljejo. Imena darovalcev prt-občimo v obeh koroških listih.          •
—  Oddaja tobačnlh zalog hi trs« Pik. Oddajo se tele tobačne trafike* V Oabeilu pri Celju It 3; v CeUm Ljubljanska cesta št. 1, fti v Ptuju, Mlnoritski trg št. 5, do 20. maja, To-bačna glavna zaloga v Smarju pri Jelšah je razpisana do 27. maja t L
—  Mestna ljudska kopelj   ie   i današnjim dnem zopet otvorj«na tn na razpolago občinstvu.     Ker so se izvršila velika popravila v kopeljt, kl so povzročtla ogromne stroške, ao so cene kopeljl primerao svlšalo.
—  Jožef Breskvar, strotevodj«, j naj se takoj zglasl v upravni na-j šegalista.                                    }
—  Rop&rskf umor v MaCkovdfc (Prekmurle). Dne 31. marca t. L to našli nad tunelom    pri    Mačkovdh, (Prekmurje) žensko, k! Je bila umor-i jena in oropana ođ neznanih zločin-< cev. Popis oseb: 20 do 25 let stara, dobro rejena, kratkih svetllh las te Istih obrvlj, okroglega obraza, ma-lega nosu, male okrogle   brade,   nal zgomji levi Čeljusti je Imela 4 zlate j (1 podočnik In 3 koinike), na desni-z^ornji pa 3 zlate kotnlke. Roke S0: bfle mehke in  * negovantml nohtL, Obleka: mestna nosa, ponoSen čnio-i suknjast plašč fn crno krilo, napr»-< nik okrašen (raznovrstne   cvetllcei. Polzvedbe po neporntrnl so še bre*-. uspešne. Edino ena oseba priča, dat; Jo je videla dne 29. marca blizu Oor-, nje Lendave, Prekmurle, v spremv, stvu 301etne, srednje   velike    žen«| črnecra polta In črnooblečene (oglav«i ni robec ftm). Obe sta krošnjarfll *t nc«avicaml, robel in dru^hnl maleni kostml. Govorili sta slovenski (Ita«*] jersko narečje).   Untorjena ni Imeli. robea, ampak zfmskl ovratnJ robacvj Spremltevalka Je trdila, đa Je OŽO*] njena. Opormri se, da posedujejo vsa; orožniške   postaje     v     Prekmurja; nmorjenklno slika VsaK, kl o umor** Jenki kaj zve, na] to sporoči okrajnl sodnifl v MurskI Sobotf.
—    Verlženie   s tMiofrieou   U Beosrrada in Zagreba nam prihajajo, vesti, da zahtevajo Izvestnl nekršče-j ni in žal 4fkR krščenl trgovci sa na-, vani casnikar. papir do os em đNi n a r j e v   za   kllogrram. — Intornri-\ rali smo se v paplmid v Vevčah tet noizvedelU da doslef takesra paplrja še nihče ni plačal dražje, ko najvefi 9 kron 75 vin. za kj? od tovame. Ker se je moralo   zadnje dni   povlšatl mezde delavcev za 70% tn uradnl-štvu za 30% In ter tuđi cene vsera surovlnam nepretrsroma rastejo, b6 tovarna sicer prisiljena, da podra-ži  papir   za največ 20—25%,   tođa tuđi v tem slučaju bo zsroraj označena lihvarska cena še vedno vsaj za 50% previsoka. — Ker se s takim nesramnim oderuštvom   ne-la   neoM rravičeno draže vsi tiskarski izdel-ki, temveč tuđi šora vila ob rfas mlado    domačo    Industrijo,   svetulemo Udruženim   naplmlcam,   da   stavilo svoje ndtemalce pod nalstrožjo kmi-trofo ln vsako zlorabo prodale kaz-nuielo    nelzprosno   z    odrekanjem vsakesra bfa?a.   Pobro bi bilo tuđi, da se vsakokratna tvomiška    cena nanlrla objavi, tako da bo prlza« deto občlnstvo samo zamojrlo kontrolirati nrodalne cene.
— Prevaran podstreSnf laf. Tam na Bleiwefsovl cesti Je biK V pod-strehe neko htte se }e priplaiO pod«
99. ttcv._________________________________________________   »SLOVINSKI NAROD\ 4* K —Jt im                                                                           ________& tran.
stresni tat ter tam zapazfl tetak kovčeg. »Aha! Tega sunemU... Tako je tuđi storil. Potem pa Je bilo veliko razočaranje, V kovčegu ao bile same pevske note, zanimlva pisma in drugi papirji, vse lepo sortirano ta svezano. Okraden je bii neki operni pevec slovenske opere. Tat-vino je Še le sedaj zapazi!. Škodo ce-ni aa 3000 kron.
— Kronika. Kaj vse kradejo! li podstrešja hiše št 1 Za gradom so odnesli 5 m dolgo slovensko zastavo, vredno 300 K, dalje 18 m belega, 1200 K vrednega domaćega platna in 8 prtov, 1000 K vrednih. — Posest-nikovemu sinu Ignaciju Mostarju iz Ilovice le bilo ukradeno »Puchovo« kolo._____________________________t
Kultura.
Reoertolr kraljev, slovenske«« aleda-UlCa. Opera. V petek. dne 30. aprila: Trovatora, abonma A.— V soboto, dne L mala: Prodana ne vesta, Izven abonma. — V nedeljo, dne 2. maja: Paust Irven abonma. — Drama: V petek. dne 79. aprila: , Golgota, delavska predstava, izven abonm.
—  V soboto, dne 1. maja: Saloma — Slepci, abonma E. ~ V nedeljo, dne 2 maja: Smrtni ples, Uven abonma. — Vsled    policijske odredbe,   da   ne   srne  biti   po   10.   uri   nikdo veC    na    cesti,    se   vr5e   do   preklica  vse predstave v opernem In  dramskem  gledaocu ob 6. svečer.
Koncert »Ljubllanskega Zvona* dne 3. maja 1920. Sodelovanje porrno*enegii EledI5Čnes:a orkestra pod izbornim vodstvom gosp. kapelnika BresovSVa. jam-Q sa prvovrstnl ufttetc Znamenita Berli-szova sinfonija »Harold v ItalUI«. cfsana sa Pasanhtfja, bo nudila gosp. Ladislavn Černvju, solovioifstn opernesa orkestra, ; priliko,  da  pokaže  svoje  velike  z-nožnosti.
—   Vstopnice ea koncert  v Dotenčevl  tra-
nid                                                      *
Soltolsfiio.        i
Sokol II. se 1« posebno v zadnjih letih razmahnil,    kar je tudl    pokazal s svoiimi , mnogobrojnim!  tn  dostikrat  naravnost  pre-senetljivimi nastopi.  2aL da  se  resno delo, |d se ravno v telovadnicl vrši s trudom  in požrtvovalnostjo,   veliko  premalo   upošteva j pri občinstvu, kar se mora t falostjo kon- ! itatira«. — Vkliub temu pa upamo,   da se bode telovađna    akademija   naSih msičkov in vaših ntjdražjih, ki bo v soboto 1. mal-nika ob pol K uri zvečer na realH posetila
dobro    tako  od  strani  startev kot  ostalega cbčinstva.   Pokažite   z   obilno   udeležbo,   da  j eenlte resno delo! Vstopnice so v predpro- j daji    pri    br.  M.  KrapeŽu,    Jurčičev    tr*. Vstopnlna naravnost malenkostna.    Poseb- ! »Ih vabfl se z ozirom ni Stedenje ni razpo-slalo,   Vabljeni pa so vsi,    k! imajo dobro voljo m srce za naralčaj. Zdravo!         k
Telovadno druStvo Sokol v štepanji vaši. Namcravana telovađna akademija se ne vrSl v nedelio, 2 irrnia. ker so vsled vladine naredbe vse prireditve prepovedane, temveč m praznik Vnebohoda dne 13. maja, na kar
«e bratska druStva opozarjajo. Odbor.        (k)
Dramatični odsefc Sokola I. vabi svote (Hane na važen sestanek dne 2. maja ob 10. dopoldne v društveno sobo, Tr« Tabor Št 2.                                                             k
Sokol v šlšfc]  naznania, da Je moral i svoio telovadno akademijo, kl W se imela J vršiti dne 25. aprila, odnosno 2. maja, preložiti  na pozneiši Čas.  V predprodajl  kupljene  vstopnice   naj    blagovoll    občinstvo »braniti za takrat — Odbor.                   k
Malnikov večer, k! ga priredi đruStvo za zgradbo Sokolskega doma Sokolu I. dne 8. maja v veliki dvorani hotela Union, bo nudi! oblskovalcem relo mnogobrojen spo-red. Ker Je namen prireditve ta, da se čim pre} zbero zadostna sredstva za zgradbo lastnega doma, v katerem se bo Sokolstvo nemoteno razvijalo, upati je, da se tega večera nđeleže v mnogobrojnem Jtcvilu bratje m sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstva Pomagaite nam, da si čim prej »gradimo   lastno   streho!   Zdravo!
Vidmarfeve prosto vežb© zv člane hi članice so izšle v posebni, Hčnl brošuri. Sokolskim druStvom se dopošl)e)o potom žap, naročita posameznlkov pa se na) naslovilo na Sokolski Savez SHS v Ljubljani Narodni dom. Cena 5 kron.                                  k
Tnrlsfflifl In sport.
Ustanovitov nocometnef* podsave««, tportne zrerm In fososkiveiiskes« ollmpi]-skega pododbora LJnbllaiia se Je vrSila ▼ soboto 24. In nedelio 25. aprila v posveto-
valnid mestnega magistrata. V soboto so se vSila posvetovanja ta sprejele nekatere spremembe, v nedeljo pa je bil po pordrav-nem govoru dr. Ciril 2iz1ca tivclien sa predsedu'ka zborovanja li r*r. 7upanc. Sledila sta dva temeljita lo lepa ter stro-kovno zelo zanimlva referata in slcer: dr DemSar: sport In higijena, In ravn. Jug: splošni referat o pomenu sporta. Nato se je prvo konstituiral odbor nogomernega pod-saveza in je bil irvoljen za predsednflca ravnatelj ljub!Janske«a liceja A. Jug. Odobrila so se pravila* nakar se Je osnovala sportaa zveza. V odbor so bili izvoljenl gg.: predsednlk dr. C. žlfeV. t podpredsed-nlk A. Jug, II. podpredsednHko mesto le ostalo rezervirano za fzveulfubilan^ke Ha-be, T. talnflc Pv?. Bctetto, TT. tajnik St Pla-nfnJtek. !. blagajnik K. VtlaSek, U hl^rainfk .Tos. Knnaver; ražen teh so gastopanl v od-bnro Se te-le odseM: ve^lalnl. dirkalnl. simi-čarsH lahko atletlčnl, kolesarskf In moto-ciV!i!«vi. ptavalnf. tenis tw preglednl^a ra-čunov «g.t J. MafenSefc fn V Logar. Ražen tesa se Je Izvolllo le razsodliče, oh^toječt iz predsednlka g. dr. Al. Pratmsdsa In ^la-nov gg. đr. J. Berceta. dr. Clrila Paitilna, dr. Jemeja Demiarja In tng. Matka Prelov-gkt. _ KonCno te le omoral le »ngoslo-venski olimpijski pododbor U*WJamu ob-stofeč   Is prodsednlka   g. 4c Orila 2ll^
tren ooflPffjflMOUvov« dveli tajvton^ dveli blacajnlkov. odboislkov mriMIrii eUrn*
pllaktM odbora ttr itrtoDti(hfwr a Ah boeoSastle« relerenta sa toNaao vag°to» poveHeailtva sa aocljateo tkrtetvob hm raiuega komisvla aa bUskl »roitt drav-ako dtvtstlake obJaatl ornta UvblJiM udnilenja logoslov. aoviBaitt^ soavete at tolesiio vitojo pri idravatvejnej« odteim aa SloveoUo ta Istro ta aportne sveae) U«b-Uana, — PrečitaU \m odobrila so ae prV pravljena pravili, raspravljalo o ddovn«« programu sa tekočo sesono in sUeaiki ls> dajanje sportnega lista. Nadalje se ic skle> nilo prirediti v iesenj sportnl meeting i« !•* rekla topia zahvala generalu SmlljaiuSti se njegovo naklonjenost pri sgradhi dirkall&ča In stadiona. Po zaključnem govor« f. pred* sednika so se sborovaloi razili s ssvestlo, da se Je i osjiovanjem teh tako potrabeib sportnih oreanlncij postavtl nov. trden temelj za uspeJen razvoj sporta v Sloveniji
Draf točne oesM In priredltoe.
SekctJ« LhibiJaBi UdntZMl« |MfO9lo-vensliib laženlrjev hi erkilektov vabi svoje člane na sestanek v sredo, dne 3. maja 1920 ob 20. uri v posvetovtlnico mestneta n>agistrata. Razgovor o glavni skupićmi v Zagrebu o Binkoštih tn predavanje vseuči-lUfnega profesorja Int. Vurnika o organizaciji Člov-SVeffs stanovanja.                       k
Zadnja sobo- čritosIlkarjeT In plee-karjev slavnemu ob?in?tvu vljitđno nazna-njaf da se je v teku enega meseca pođra*il materiial za 100 odstotkov ter delavne moči za 50 odstotkov. vsled tesar je imenovana zadruga primorana, svoje cene dela primarno poviS«ti, kar naj slsvno občinstvo blafjovoli vseti p»a znanje. — N a Č e I -s t v o.                                                       3002
Zadnura zidarskih molstroT. Lista iz-voljenoga odbora naf se opravi v toliko, da s« name^to portiotoma navedenega odhrr-nika Karla Pnf*3, Ormof, postavi pravilno Sfosp    Citrk   M^tka,   Ljubljana.
Objava »Zadrtipe fcostnnfčarfev In k*> vr»rnariev« v FJnbllaiil. Med gostilnfSar-sHm in kavarniSV-im uslnfbenstvom Je sadnji (as vsled hulskanja brezposelnfh posto* pačev komunistićne^a duha nastala sbesa« nost In neposlušnost, kl se ie favljala v naravnost sovraT'nem raspoloženju napram eospodarjom. Pri vseh obrtnih rađrusrah Je xa T>rit>adnike zadrti<re, to je tud! za pomoč-nfke po «ikona dolove« pomo5nl?W zbor, M Je kot korporadja pristojen sa vsa pogaja-nja ln v vseh zadevah, W obstofato med gosoodarfl m pomočnikl. Gotovim brezpo-selnim življem t>a ta korporacija ni bila po godu,   ker ie delovala preveč s?o£no t gr>
spodarff.     Zato   so  osnova?!     novo    drrr*rvr> Katakarjev  in   drujrih   nsltjfbefK;ev   jrostiinf-5arske obrr!. To drnltvo $1 le prilastfl© kar diktatf>r«ke   oravieei.   rarve^avljajo^   ob«to-Ječe zakone ter po^tavlfafoč na nllh mesto svoje odlnčbc, skovane na svoifh polnodnib sestankfh. Gostflnbarska organizacija, vpo-Stevaioč    svo|    pomočnf^M    žrhor,    !e    ITa uslužbenstvn    rako pri me2dnfh    zahtevah, kakor tuđi v vseh    drnglh    ozirih vseskozi kulantno na  roke,    ^er vr>oštevala    Interes T>on»o*nikov kot elanov sadnice, a to vt^no le twvl esrldo ivmto^nlfVesa zbora, ne raJ!u-najoč  s  poHtiJnJm   strankarsMm   drtiStvom natakarjev,   katerega    ne priznavs fn tnrfl neCe vpoSteratt,   to tem manj,   ker se fe radnje Čaše Jasno pokazalo, da Je to dm-Stvo popolnoma v rokah kormmlsfiSnfh hnj-skačev.    Uslu?benstvo ne k»i« ▼«€ noben« I uljudnosti    nar^ram    jrostom bi nobene poslušnosti napram gospodarjem, tako da fma-Jo le-ti ntis, kakor da bf Ml! obdanl od sa* mfh sovražnikov v svojih obratlh. Tak do-ložaj pa je nevidržljlv. Zato so gottilnttar-J| sklonili, da se kratkomalo otreselo taklh elementom, ki so zadnji Čas kazali simpatije za  komuniste  in  so sodclovali    pri zadnjih državi nevamih nakiepfh. S taldml ffvlji ni sporazuma m je najbolje, da se Jlh odstovi \z $!u2K Kdor gori za komtmlstlčen enrati-gelil.    Je sovražnlk    obstoJeCeea    reda    m ?5kodlHvec dH?ave, isto mora od hfte.   Od j druStva nstaksrlev   priporoCfilh  se splon ] ne bo sprefemalo v slofbe, marveC le one, W lih prlporoči    zadružna    posredovalnica. Policijo  opozarfamo  Isto^a^tio,    da  hl  bilo umestno   Izgnati   tište   brerposelne   elemente, ld sprijalo 1b zavafajo dobro   usfaiben-stvo v drnfbe,   kf   kafejo naravnost protl-državne  tendence. Solidna đekleta, kl lele dobiti dobrih mest natakaric v gostflnfčar-skih in kavarn»5kfh obretlh, se nal oglasilo v  zadružni  plsarnl.  Zadruga  gostflnjčarjev In kavarnarlev v LJnblJtn!.
Daueh na uolne doblčfce.
(DaU«.)
NakazJfai ▼ Tolne dobrodelne » jeoe ee  M  morejo opoisevn«    kot  tedatki  niti
| pri drnžbah z Javnim raCunodaJstvom, niti
| pri fizlčnih  ln pravnih  osebak
I          Pri  Izrn&raiavaBlei   fkapnesTi   dohod-
! ka se Ima saračnnlsvatl dokodke «> ti zeralilK* b) U starb, c) od kapMili, d) službe otstaen    dele ki obratov,    ki
: e) vsl dragi dohodkl Is kakiluegsfcoB vire.
Ne    obvesnottl    plačevanja    vofiiega
dtvka   nlčeser   ne  spremlnje    delstva   da
obveznik ni prcje* dobodkor. ld so mu prl-
tlkmlL Izvzame se samo slupaj, ako se do-
i kaJe. da ga ne sadene nobena krtrlca. da se nm dohodVI nlso UptocsR Tt slnCale Todl fTnsncna uprara ▼ evidencl ln ▼ pri-mem, da se mu porneje izplačajo, se bo naknadno obdaven na podlagl nalmadne prilave. Ako se glede kak«*« dohodka se nf izvrSn obraCmi s Interesentu more se 30 dnl po obractmn podati orifeva «t naknadno obdav€«nfe Ako H ebreConl ne bodo končani do konca leta 1030, |e obveznik dol*an prtlavi« |fh »rl^tolni II-nanCnl nonvi na'pornefe do 31 fnarea 1911. ka tem lahko odredi, ćm se davek le pred  končnlm obračunom odmeri.
'          Davčnemu    obvezniku,    kl    bna   ▼«€
obratov ali   »odjttn,   ee bodo vsi obra«
i     -*----   -       .A^A^^jejte    a^    iv       ^i^M       ^^^L^A       eVnnflh
a A^n^HBpHnHp^K   ^nnBHnnWvnnnl   Ans   Hnv      AnnnnB       nnnnnnnnš     ^nnnnp
•bf«« ale* ▼ sveel li «js4slo   po* ns>
Itfne] fltossose) oblestL  Pfel #h4BvCejHM ee Mpoisevaje) stapnl chmmmiI aepfejca Im Qa«
es ^e> M^s a^ ^^fl^a^ ^rf^Ml ^A vbV^m ^^^
ilntliie,
Ufot«vt|ene ttnbe se storaio odbM •4 eW0*kov red»e«a leta.
Ako |e ve« fsuMk cer«v »rsHolnBi sa obdavče«ie posamesaftt, obdavd v^e samo ooa ftnaačna uprav«, kler le glavni obrat ozirosftt poslovni «e4ti davčneia obveznika   ta   njegovo  bivali«!*.
Vlilno dahodkov. kl se davku podvr-lent bodo ugotavljsli davčni odbori t«-stavljenl po a W. zakona o neposrednem davku
Prrlaro mom poda« vsefcdo, katere-9* sknpnl eVkkodkl sa pertfedo 1914—1918 »reees^lo ae,eoo dtaerfev to trn 1919 ne !&**• dtanrlev bres oštra na to, aB le tn»l vofm 4ob\čk+ tM mm. V prljavi mora navesti svoje dohodke ti leta 1911., na Wlatf česar se doioćtfo potem vojni do-blčkL
^đor ne poda prijave, se kaznu]« s karn'ir, TO—25 ođstotkov od vl«lne odmer-Jeno^a đavka In ako nJtl na pozrv finančne up-a\e   ne  poda  prljave,    tzgttbl    pravico
pritoke.
Na ozemlja blvf« Av«rrlj©, torej r»ri nas v Slovenfll, veHajo ral zakoni in z?*lron*ke naredbe o davltn na vojne dohlrko, kl ao tam Terjall do 1918 in ki nlso »T»niir«»nleiil « te» sakonorn. Za Slov#nijo r#lja to s to Izjem«, A* veli a Bftkon « dne 16V f«brnar|a 1919 s»an»o sa oMu^fmj© đohl&ov Ie vojnih let 1^1«, 1017 ln 1917 nedtom ko ▼* llaio za odmerjenifo davka za teto 1919 dol^iU oaaarsire naredbe od 16. aprila 1916 in izvTžilne nnr©dh« ■ dn^ S. av-ffu^ta 1916. v kolikor )IK eedanjl sa« kon n© i»rjr*minK !n eakon od 17. »nrlia 1918 pa s© rasveljarlja pop«K njoma.
Pri obdavčenjn drnib ee smatra va sa ▼ložo© (lattno) glavnico Tpla^ana flflfcVTti^a in v«e prave rezerve, ki so ▼ bilnri kot take nvedene,
Izjemoma k tem dolo£ban se> ne \TačunJ[avajo t vToino glavnico one rezerve, ki ao nastale Ib vojnih dobi«-kov ln poviSnnJf* osnovne glavnico iz vojnih  dobičkov  in rezerT.
Kov« v-plačila na osnovno jclavni-eo. ki eo ee isvrilla tekom let 191$ in 1919 se tej glavnici no »melo priradu-na ti v toliko, v kollkor je bila nabava nove glavnice ner^trebna »a ▼«drža-nje ln mzSirjenJe poelov t dotienera letu.
V slnčaju tozađevnlh đvo»OT, »e bodo zaališali m trokovnjakl eventualno tu Hi oMaati, ki ao povišenje glavnice dovoMle.
Davkfl  n*   voine   dobiCke   ia  leta
1918   in 1919 fizične in pravne osebe) no    plačajo,    ako   je   njihov   dohođek 1. 1918 manji kot 26.000 fcron in leta
1919  manijši kot 30.000 kron.    Ako Je njihov   dohodek   aicer   večji,   tođa ne preeega   dohodka,   oziroma   srodnjli   do* neđek ta predv^^nili let ▼ leta 1915 sa 6000 ln v lefu 1919 za 9000 kron, med-tem ko sa prefšna leta veljajo sgoraj navedeni sakonl ln naredba.
Kar se tiče đoločb plede đohodkov od seml.fiske posepti, se Holo^ila ve-ljftvnih aakonev nadoneMaJo t toliko, da dohodki aenljiie; kl se potom proporcije doloSijo, od onega dela, ki ga obdeluje laatnik ^anj v lastni režiji, ne morejo bit! manjli od 75% povprecne laknpnine, ki i« plača v dotični oko* lici za podobno r»n*p«ti »« hitro ««n-lje v jeseni onega leta, ki shiit za pod* Ifigo izračnnanja đoHodkoT «a odmer-jenje dohoduino, oslro-ma davka na vojne dobitke.
Temu nasprotnjoea maenja etro* kovnih organov bodo uredili finnnžni organi na podlagi službeno dognanih podatkoT.
Zadnje vojno leto je leto 1919 In toBadevso ae imajo rokt, kl ao v navedenih sakonih dolodenl v iveii i sad-rijim vojnim letom, sa leto đni podal]* Jnti, v kollkor to ie oi v drugih sakonih dolo&eno>
Morebltne igobe let 1918 In 1919, kl ae ▼ stvarni srvesl m poslovanjem poprejinjlh let, ae bodo odredimalo od večjih dobičkov iz dohodkov predhod nih let iz katerih Ishajajo. To se srne, vršiti naj već do one visine, ki odgo-varja darku, ki je določeo na vojne dobičke.
Davek ma refne debfe%e, kf fe lili plafiav aa podlagl doeedaf veUsTafii sakonov, ee bo odraJNinal od one viil-ne, H ae Ima plaćati po temn zakonu.
Družbam, ki imajo svoje eedeie v Inozemstvu se odbije samo oni del pla-canege davka na vojne dobičke, ki od-]>nde na tusemeko podjetje, Tozademo ugotovitev Uvriijo pristojne finaotea oblasti.
Flnaaflnl sninister je poobleaSem. da ▼ naMh pokrajiiieh po potrebi zar tnenja davene komisi^ A^Ptavljene po doecdoj veljavnih sakonlh s novimi la odredi nanovo njih praviee,
IsprefnenKe, lratere ao napravile nekatere pokrajimke vlade b ozirom tia Iirr#evnn1e odmere davka, lahko fiminčni minister prisna, «ko «e mu zd\\o potrebne. In »e bo v tem primam vrilio ođmerjenj* dnvka nndalje po dc^edaniem na*lna. Privico ismenjave prodsednlka In *l«nov rm^amesnth kf>-mUij. lahko f»ren*«e finnn^ni mmlrter aa avojeva delegata ali na kuko drago •vojo oblast
Ake e* «g»teW ^« «o 4av4fnl odbori Is let 1914—1918- v |Mwamecsiih sla)sa^li esMs#»t»o serajLmei — aspiav vllne e4nH»r1"H i^vrk, lahko fln*p>wl stlslsser mšrtšl^i* •• ta **1F**a*ss»
4bvobsss1 ejifctti la Is Mu taiai eJu> Je te otearjeni« aosUlo ie ps+vomot-9#> ta podaaja takih proJeo) ln prijav, le dolteeii tok 9 »esaoe od dnova uve-ijavljeBja tega sakena.
Ossm Ju si darek sa vsjne deei^ke m sm* plašiti v «**» ehrsktlL Prri •arak, ki sa iaaa »laaatt tek** tn*+-saela tok pe featarttvi plaeiiaega na-lega anaja 50% e4m«rjenefa davka; drugi obrok, ki saaaa 2d% ae. pla^a ▼ naslednjih dveb mesecih in «adnii obrok, oatanek 2951, zopet v nadaljnlh dveh meeecih.
Onim davkoplaeevaleem, kl dopri-neseio aadoetae dokase, da odmerjene-ga davka ne morejo v zakonito dolo-eeoem rokn plakati, lahko delegat fi-HJAonega mlnstra do voli pQvol]aepi način odplačevanja, ki P* ae sme razteg-niti aajve^J do osem mesecev od dneva ko je bil dostavljen nalog za plaćanje.
& a ženske odredbe po prej pri nas vol javnih »akonov ne veljajo već in ▼*ljajo tozadevno eamo navedeni pred-piai  novega sakona.
6ospodarsHe ossfl.
—  Ogromen razvoj angleške la-đuatrile.    Kapital, vporabljen v an-STleSki industriji prvo letošnje četrt-letjet znaša 147 milijonov Jtcrltngov proti 398 v istem času lanskega leta. Prve tri mesece    letos    registrirao 42*3 milij. Stcrlirgov    v    januvarju, 35'2 v februvarju ln 693 — 4 milijo-ne   veC   nego   ćelo leto 1918 — v marcu.
— Izvo* lafee. Vlada ]• dovoltla tzvo* 1S0 vaffosov jajoe in sedaj se razSirja ne* ver)etna vest da ie od te mnoline dobll v t*voz aek Marbach v Mariboru, ki se slcer peča s manufakturo. Od ostale množine pa je dobila nokaj neka angleška banka, drugo pa kavarnar)!, knjlgotrlci ln pa tvrdKc, kl so nastale Čez noč v svrho eksporta Jajec. Fovdarjamo, da le ta vlada zelo veliko obrekovala rvojo prednico ln H predbaci* vala l«vo«nice hi uvtrenja In sedaj pa samt vganla ke.nmeUo, sa) dodeHtev Izvoza lalee manuJakturtstu, ali kavarnario ali knllsotrfca ni drugega kot korupcija. Pri takt vlactt Se lahko doživimo, da bo kotijle-derec uvažal zdravila, Cevljar pa bo dobil nakupovanje nmetnfn. V obrambo trgov-sk«ga slovesa naše domovine moramo od-to^fio zahtevatl, da nai izvažajo ta predmet IJođJ, M se razumelo m se z nlim neSaio. Nevc$CaV| b^do nam pokvarili taja tržllfia, ■as sprsviH eb dobro ime.
—  Javna dražba le?a v ^irovniški planini pod Stolom. Dne 9. maja t. 1. se
vr§i ▼ hostah pri 2irovnici (Gorenjsko) v proetorin gostiTne Mati«5 ©b 3. nri po-Doldae javna dražba bale ih 1000 m* je-lovesra in amrekoreara le«a is srenj«ke-ga croida pod SMom. Lea se lahko o?leda vsalr dan od 3.-8. maja t. 1. na lica mesta. Vsa rjoiasnlla daje načelnik Ivan Mati5 v Moetah.                       (3)
I — t>v aa Javno dmiaat Ka bin-kefttai ponedeljek Qb lOmri v Zaaipu pri Bledu v prosUuib gaa. doma, od-dajai m bode lov i* <lobo ilirib lel, lov je t Triglavskem gorovlu in obeega približno 800 johov ter obstojl I« điv-ffls kos* peterfnov ln mSeveev.                (3T
—   EiektrlllkađSa  itltsalo  v AvesHIL Oiresftiie pomanjkanje premota aa ieloc-nlcab in v industrlH U prisililo Avstrijo li temo. da ae ie za£ela resoo b» s llroko za« snovanim programom bavUl z vprašanjem elektrifikacije  posamtmih    prometnih    M državnoŽeleznlSkih    proc.    \z tega eelega programa  nas posebno sanlma in  se tiče elektrifikacija   državnHi   feleznlc  aa  Mver-nem Koroikem, kl direktno wie|ljo aa vaš« državne proge hi ateef prosa Beljak - Spi* tal  -  Schwar?ach  • tur&ka prosa  djo Sol* ■ograda, ker   i« to  na Sa bodoča  aajblilia zveza  z Nemči}o in Svtco.  ter    ttntio $1 Mihael - BeMak z odbočkaml Si Vid - Celovec • Vetrinje. V ta namen bodo falrort-stili vodne sile MamM sa prlitedill letno 40 000—50.00Q  ton   premoga.  In   1000    pre-mo«ovnih   voz.    Projekt  se  Ima  izvrSiti V octih  letih   In  bo  stal  3*4   mUlfarde  kron. Venđar |o to edhil fzhod tt sadolženo Av« 5trljo,  kl  Je skoro brez premojja. Vsota le 9e zelo nr2ka, ako se pomisli, da }e seilal stavba  želeinto v  Avsrrl)!    SSlertt drsfJs* cene žlvil so ae 50krat   podralUe. to pre**, mog pa do tOOVratno,
—   Av«trl?s!re   tr??ovhwke   organrzacffe* v J»«:o9l»vlt!. Pod tem naslovom pfSe »J»» Sfulovemkl   FJovd«   z   4ne   21.   maja:   Primam« od jedno« trgovca s orpatetma pre-« t>K Jednog    r>lsw»a bečkog    %Altelsen Maa-i deliverelnifuns Q. m. K H.«, n koJhna OV«. anstri^ka   organlzacU«   aaooću)et     »da    le njn? povjereno od ti  Jugoslaviji te salase-v i*I1i  fabrika  gvoždia, da kupuje sa nllh tt, Jugoslaviji  potrebne  srrovtne  (staro  gvoZ-> d}e), I da će se usffleđ toga u  Jugoslaviji osnovati posebni  odsjek  onfanlzadje!  Dole rite postavljena  filijala,  neka  sa mnltertfe Izvole obratiti Izravno a Beč« . . . Ovo le1 pismo na  jugoslavenske    traovce naravno sastavljeno na njemačkom Jeilku, a predstavila drski atentat na, hlstorfjslca Clnjcnlf ew, da Je prestala austro - ugarska monar* M!a I da se danas nalazimo u Jugoslaviji. I Karakteristično ie, da »u Jusoslavi}! ae na-! lazeća   Industrija«  povjerava  dobavu  alro» vina  Jednoj   austrijsko]   mstrrucJJl, ć*\ perhoreselra   Izravni  saobraćaj  sa  Juffo«!a-venskim trgovcima. Treba znati, ds so tlnt; »u Jugoslaviji se nalizeCIm fibrlkimat   f* stvari   ravna,   tmatoč   raznim   »nadonaUza-ellimtt,   Iz  Beča.  Samo  tafro  se   Je  moglo i <!'>ffod!tl,  da  su beCka  nađravnatellstva »fl. Ju£©rlaviM   se   nalazeći    Industrije«   staviti i jugoslavenske   trgovce    pod   tutorstvo  a*» + stfi)ske organlzacHe. Protiv ovoc postnp* ki    mora se najoštrije   prosvjedovati,   t nema sumnje, da trgovci n Jugoslaviji Ml će htjeti da stupe n veću sa filijalom »Alt« eisen     Handelsvereinigtmjf«-a,   koja  Je  ▼eć4 T>o5ela da dJduie u Ljubljani, na lio nartH čitr>   svraHmo  potornost  ljubljansko  feC&J vačke komore.                                    ""    ^^^
*—*-----'
nalnooelSa noraCila.
Nil II O SA^VRrTMSKI ICONTC-RENCL
LDU. Rlin, 29. apr?1a. (Brezžič-flr>.) Mfnlstrsk! predsednfk Nlttl Je glede usp eri a sanremske koriference izjavil. da sta Ansrlija in Francija đo-vf>!!H Italffl Izključno pravico eksploatacije obsežnfh pokrajln. To ozem-Ue se jačenja pri Adramitskem zalf-vu, se raeteza čez rnaloaztjsko visoko ravan tn konca zapadno morske-ga zalfva. Italija !e tuđi dobila zago-tovilo, da srne eksploatirati premo-sovnike pri Herakleji. — V Jadran-skem vprasanju je Nitti drasre volle ti^odil felfl Juiroslovenov, potom neposrednih posaianj čiinpre] reSitl ra-đevo.
POSLANFC PITACCO O JADRAN« SKEM VPRASANJU.
Trst, 27. aprila. »Piccolovc poro-čevalec ?e imel v San Remu pogovor s tržaškim odposlancem PItac-com, ki mu ie o svojih razgovorih s Scialojo in Nittijem približno tole po-veđal: NaSa delegacija Je Imela namen sporočiti Italijanskim mirovnim delegratom zahtevo shoda, kl se }e vr^il 22. febniarja v Trstu, da nai se jadransko vpraSanJe ClmpreJ reSi na podlaci đoločb londonske pogodbe. Scialoja, kakor Je bilo pričakovati, seveda nj dal nikake obvezne Izjave. Izjavil Je samo, da zaveznfki prizna-vajo londonsko pogodbo. Seveda Je povdarjal tud! težicoče, kl Jfh ima ta pogodba vsled Wnsonove8ra stalISča. Posameznosti Iz pogovora z Nittijern Pitacco Se ne more poveđati. Reši-tev Jadranskega vprašnfa Je po Pi-taceovi Izjavi nujna vsled gospodar-skega zastoja v sasedenem otetu* Iju, vsled zavtafievanja obnovltve, ld je poaledlca^teira zastofa in vsled ju-goslovenske propagande mad socijalisti Zarrtevml |e nujne odredbe« ki I naj odstranilo med ljudstvom neza-dovoUnost trt sfeer pred vsem zgrad-bo predelfske feleznfee. ker vodlta dve Mesnat zve«l nreko Jnsr^^^ovemk^ra rwemHa. I^totaVo v te?V?b odn^iaffri se r^a^^!Ta OalrFiacf-ia. ki ima še rianes kremsko vs*lirto in f? }e rm^mr^rtčr** nrorri** s Tr^tom. B-'net^arnf »* .f»k?nnm. 7?l?nttn jfe pri tef rrT1TVi frr^n. f^a le Palmama prf-nr^vt'^na *+ v fn^še >rtve. «?mo da
IH bT1a prt^iorHena m^^H Tt^1?j|l. ITALIJANI  7h   W AVARSKE KOMUNISTE.                 ^ UJU Mtoptift,» aprtsv 0X
Ku, — OKU.) Na današnji se*i narod* ne skup?5?ne je poslanec grof Szlg^ ray (kr^Čansko - narodna stranka^ hrterpeliral rad! vzroka nenadnej?^ odpotovanja italifanskih delegatov Bi Madžarske. Mintetrsk! predsednUd] Simonji - Semađan Je odgovorfl. dk mu Je italijanski vrhovni kotnisaf sporočil, da vlada v italijanski aocfJ alnodemokratski stranki vznemirje^! nje, ker Madžari ravnafo barbarsko, 55 komunisti, ker Jih zapirajo in keff i?m ne dajo zadostne hrane. Ministav ski predse-dnik je lojalno dovolif obfsk Ječ in taborišč za Iirternirance^ kjer so nastanjeni komunisti. Mini* strski predsednik Je na to preCitat uradno poročilo, po katerem so itall* Janski deleprati potdravill internirana ce v Hajmaskerii % govorom v Imenu*1 italljanskega proletarijata in tretfef internacijonale. (Velik nemir na vseK straneh rtomice.) Pri obisku, je na-daljcval ministrskf oređsednflc, so %% Intemfranci pritožttl radi hrane &t radi oblek, kar so si Italijanf zapisali* Vse te pritozbe so pa po uradni ugo^. tovltvi pojpolnoma neopravičene. Ita>; lija ni so tola2!H komuniste; češ da s* bodo razmere kmalu Izpremenile ta( da bodo kmalu osvobojeni. Italijanf so v duna*skem listu »Arbelterzrg.« tuđi objavili članek, kjer so rrpeČ«! pozdravili v irnemu svoje stranke, W pripada tretji irrternacionali, in na^ znanili, đa se bodo zbirali darovi Pol vsem tem, je deja! ministrski predsednlk, vlada ni đovolila, da bi Ita-lijani nadaljevali oblsk taboriSč. Nf mosroče, da pustimo v današnjih ča^ sih k zaprtim komunistom tujce, H tam ttuvajo. Kimamo ničesar tatar Jitf, toda preprefiill bomo, đai se fj ?menu rostoljubnostl v na§Ih tabori* ščih hujska. Odgovor ministrskettjf predsednika je zbornica vzela im? znanje. RAZVFL.IAVl.fENT MANDATI ZJtVI
GREĐSKIH KOMUNISTOV.
LDU. ZagrtA 29. aprila. Danes Je vlada izrodila poverjeniku za mašto Zasreb naredbo, s kat ero M razveljavijo mandati vseh -0 kormt-nističnih mestnih svetovalcev ter mandata dr. Hinkoviča In Bukšegi, in to zaradi tega, ker so položili imenovani svetovalci prisego s prt-držkom, kar pa zakon ne dopuščl. Nadalje pravi naredba, da je izvoli-tev Svetozarja Deliča za župana i»* ytliavris\ ta Ji Ml fljeto* wA|4
6. stran.__________________________________________________________.SLOVENSKI NAkULr, dne 1. auja 1920._________________________________________________________99. Itev.
razveljavljen. Radi tega pozivlje vla-
Ia poverjenika, naj tak oj skliče se-
o mestnega sveta, na kateri se bo
/ršila volitev župana in podžupana.
Namesto zastopnikov, čijih mandati
-o bili razveijavljeni, stopijo po vrsti
ni, ki so na listi.
V ZAGREBU LOVE 2ELEZN1-CARJE-
LDU. Zagreb, 29. aprila. Včeraj ce je v mestu izvršila racija na že azničarje, ki se nišo javili v službo. Mestni    komandi    je    bilo izroČenih približno 100 železničarjev.
%. MAJ NA ČEŠKEM DRŽAVNI
PRAZNIK.
LDU. Praga, 29. aprila. (ČTU.) MMstrski svet je sklenil, da se 1. maj obhaja kot državni praznik.
SPORAZUM MED ZELEZNICARJI
IN MINISTRSTVOM. LDU. Beograd, 29. aprila. Priča-?fu]ejo, da bo danes ali jutri dosežen sporazum med stavkujočimi železni-čarji in železniškim ministrom.
NITTI  O   ODGODITVI   REŠITVE JADRANSKEOA  VPRAŠANJA.
Pariz, 27. aprila. >Matin« poroča te San Rema, da je Nitti izjavil glede odgoditve rešitve jadranskega vpra-^anja: »Trumbić se hoče z rnenoj pogajati, predno se izjavi definitivno o tem vprašanju mirovna konferen-ca. Seveda nisem mogel storiti dru-gega kot v to privoliti. Spomenica z dne 9. decembra Jugoslovenov ni zadovoljevala, ker bi z vzpostavitvl-jo vmesne državice izgubili preveč svojih sorojakov, ki jim jih nasprot-no zavezniška nota od 20. januarja prlznava.«
UPOR   RESKIH   KAPUCINOV.
Trst, 28. aprila. »II Piccolo della sera« prinaša z Reke, da so se uprli
kapucini tamošnjega samostana. Na superijorjevo poročilo v Rim se Je odposlal na Reko poseben generalni komisar, da zadevo prelšče. Komisar je zahteval od upornikov, da se pod* vržejo samostanski disciplini, čemur se pa nišo hoteli vdati. Civilne oblasti, ki so bile naprošene za intervencijo, so Jo odkionile, češ, da gre tu za izključno versko zadevo. Tudl grožnja suspenzije »a divinis« ni za-legla.Sedem bratov je predložilo komisar ju spomenico, v kateri pravijo, da ne morejo delati proti svoji vesti in da so vsled tega sklemlL odložiti redovniŠko kute. Predno pa zapuste samostan, zahtevajo, da jim samostan priskrbi civilne obleke, oziroma da da za njihovo nabavo vsakemu po 5000 reskih kron. Ko vstopijo v civilno življenje, bođo zahtevali od samostana odškodnino za svoje de-lo. In kot začetek so izobesili na zu-nanjščini neke samostanske hiSe napis z D' Annunzijevim motom: »Hic manebimus optime«.                             I
VTIS VESTI V WASHINnTONU O DOZDEVNEM   JUGOSLOVFNSKO-ITALIJANSKEM   SPORAZUMU.
\Vashirtgton, 21. aprila. Kakor javlja »Daily Chronicle«, je bil vtis, ki ga je napravila vest, da se je dosege! med Jugoslavijo in Italijo sporazum, velik. V vvashingtonskih diplomatskih kroerih se je čakalo potr-ditve te vesti, ki bi bila imela za po-sledico, kakor se je trdilo, prijateljske odnošaje ne samo z italijo, am-pak tuđi z ostalimi zavezniškimi dr-žavami. Amerika bi bila v tem slučaju pripravljena zopet sodelovati pri reševanju ostalih nerešenih vpra-<anj na mirovni konferenci.
BOLGARSKI    TOBAK   V   ITALIJL Rim, 28. aprila. Vesti, da bi bila
vlada pogodbenim potom ođdala ameriškim tvrdkam režijo za tobač-ne nasade v Toskanl za znesek 30 milijard lir, se od strani vlade de-mantujejo. Istočasno se tporoča. da Je vlada sklenila, opustiti dobavo ameriškega tobaka, ker se namera-va dobavljati količine iz Bogarije. DVE DENJIKTNOV1 LAD?! ZAJEII DELAVCI   V   Gf:NOV»   V   LJEN1-
NOVEM fMrv?.'
Genova, 28. anrla. Pp> ' ^ar die-v? so fiospefc semV^f nf*r • ladje* *Crno", »Moor«\ »Pmcran «, *So-erias;;a« in »K!afacija« iz O '« c pod r^en'?konovo zastavo. PretoVio noć \e šio nekaj pooblaščercev rr.arroar-ske zveze na krov prve »n tretje ladje po nalogu peneralnesra tajnika uitiletlija fn so izmvIH. da %\ ? rUaste ladje imenom v!?H« sovjetske repti-MiVe, ker nen'?1<?nnva v1ada rt* >h-ftoji več. Prišli so karibn^rji in kraljevske straže, ki so prisilili odpo-slance. da so zapustili ladie. Na fadjf -Klafacija« so mornaHi simpatizirali z od postanci. Oiuletti Je odnotova! v Rim. da preprečf. da ne bf ori*!e ladje v last Angležev, ker so nn*r?ftnje-ne v angleška nristanišča.
Raznoterostl.
• Major bi prostak. Kakor prtpove*-đule neki vojak, kl }• prtspe1 pred kratkim z Madžarske*«, se I« dogodila ob čas« boljševiSkega preobrata sfedeća zanlmiva prigodbica: Major feneralneca Itaba dela že eno uro v pistrni, pisarniSkeci orđo-»anca pa ni Se nikjer Končno vstopi Žvlž-ca]e In ne salutira nlč, ker |e btlo vsako salutiranje na]strož|e prepovedano, tem-več pozdravi majorja s besedaml: »Dobro Jutro, baratom. Zaka) si pa priSel tako zgoda] v pišamo? ZdaJ smo vsl enakl ta bomo vsl prihajall v pišamo Sele ob de-vetth. Not pa če |e par minut čes, tuđi aK
ae de\« Major te |e nasmehnfl b rekcl \ tlust da popdbioma sotlasa a tenu da to val enakl In da delajo vsl enako. Pristavu Je, da se botta menlavala a t'ugo: en dan bo sluga njemu £tstfl obleko, Cevlje In pl-sarno* doCIm bo reševaJ major akte; drufl daa bo pa major posnažll plsarno In oći-stU sluti obleko ta Cerlje. — Sluga le bU presrećen« Je bria pospraviJ ao plsarnl, prinesel vode, pobrisal prah la ob desetih lm odšcl. Major Je detal ves dan naporno. — Drufo Jutro le major 2e davno lepo osnaži' slugi £evlje ta obleko ta potpravil ■isarna ko sluge le ni bilo v plsirno. Okoll pol 10 priđe se obtastno vsede za pfsalno mlro In vzame v rok« prvi akt Ko ga natanko preherc, se uvert, da Je ?c v^e rešeno in da ni nlčesar ukrenitl. Vzame v roke drug spis. Prečlta ftrko za črko, tnda vse Je lepo reSeno, nl£esar ni ukre-pati PoSIJe oba spisa generalu. Le - ta ga tako) pozove, zaVa) al reSli splsov In mu namoči, da mora, ker Je nujno, ▼ dveh urah rcSUi Vzame spisa v roke, obra ča Ju In suce. pa nfkaVor ne vć, ka) naj bi na-redil. Va| zapisa!. Odlofl oba spisa, dokler ne vride major. Vzame tretjl spis, kjer se zahteva, naj Izračuni po karti viSino ozna-Cenlh totk NIC ne vi Skrb te ga loti. znoj mu strma ni čelo, razburjen Je. Oknlf 17. ure priđe ma|or, da prinese v »isine sveže vode Itd. Vojak plane po konc1!, strtimno salutfra In ponizno prosi, naj <v*»-avfjata v«ak ^voje p^e^nle deto, «eš, da ne moreto ni' vsl enaVf Ver major ie ranim H obol no delo prav dobro, on. sluga pa le svoje.
HproDfzacUa.
t »Samopomoč« v Ljubljani oddaja od ponedeljka, 3. maja 1920 nadalje svojim članom moko po 5 kg na osebo. Vrstni red: od St. 1 dalje po 550 članov na dan. Vrstni red, kl Je že dotočen 7a ostala Žlvila, ostane nespremenjen. Nanovo se dell tuđi zom-borskl sir, paradlžnlke, dmt, slanike, čev-lje MneJŠega Izdelka In navadne za moSke, ženske in otroke, — Moka se oddaja na levt strani glavnoga vhoda, Cevlji v pisarni. — Clane te opozarja,   da   oddajo   ćim   prej
atadkorn« karte pri »Sjutjopomoa«. Ravno-tako se pozivlja vsakega člana iz okrožja IJubijanskega okrajnega glavarstva. ki hoće prejemati sladkor pri »Samopomoći«, naj odda pri tej sladkorne karte, katere Je dobu pri okrainem glavarstvu. Kdor ne oddev sladkornih karr, ne dobi sladkor] t pri Sa* mopomočL Razdelitev sladkorja se objavi takoj, ko dospe.
t Stadkor. Odsek xa prehrano obiav* lja, da se Je pošitjatcv doma£ega sladkorja te Velikega Đečkereka radi ieiezničarsk* stavke zakasnila In da Jo moremo v najbolj> jtem slučaju, če se promet In vamott na 2flczmwah UkoJ vzpostavita, prttafcovatl Sele začetkom prihodnjega maja. Urgenc* radi odkazila sladkorja so popolnoma brez-uspešne in odve£, ker odsek sa prehrano ne razpolaza z nobenlml družinu zalogamL Pri tcj prilfkf odsek za prehrano ponovno Rpozarja, da Je ta sladkor radnli, kl ga prejnemo do nove kampanje iz domačih tovartn. Zanapre) bomo Izključnc navezani le na sladkor, kl ga uvaža prost« trgovina Iz Inozemstva. Pričakuje se sicer večja po-<ltiatev amerl^keea sladkorja preka Trsta, ki sta ga kupili tvrđkl A. Krlsper Colnnlale v Ljubljani m Zveza slovenskih trgcvcev v Celju. Ta poSfliatev se Je pa radi &ro* metnih težkoč na morju In drugih ovir za-ka.snfla, tako, da se ne ve, kda) bo na rax-polaso. Vzpričo tesa položaja Je nujno potrebno, da se trgovci, radmge in konzitmne oriranfzaciie same lotljo nakupa ▼ bo-temstvu.______________________
Pofzuedbe.
Izgubila Je ves svoj denar zatebnfea Karolina Kočar, stanujoča v Ulici na grad St. 6. Tzgublla Je denamlco s 160 K m droge dragocenosti. PoStenl najđltelj na] bla-govoli vrniti, ker Je reviea.
— Nekaj denarfa Je naSel Alolsf) Po-Kačtrik. Izgubltel) ga dobi v ponedellek, dne 3. maja med 9. in 10. pri na!dlte1Ju na Ml* klošičevt cesti St 4 v I. nadstropjo.
Glavni urednik:             ~
,.'■   Rasto Pustoslemlek. -£*s        Odgovorni urednikt Rn#fdar Vodeh.
~'\dlllilllaCR.    orjeneea  kamnoseka kot ompanjona.   Kapital nepotreben.    Po-.udbe z   referencami   na   Jovan   Tomič ;iitrevica (Srem),                                2928
'^ilnvi hro7 ntrnk w odstopi ^ol sta"
JllUll  UllL UliUn,    novanja mirnemu varu, plačam ceio stanovanje in oskrbim r. hrano.    Ponudbe pod:   .Prilika 3010" na upravništvo Slov. Naroda.        3010
ipretBO kropi pomcčniK zan «!:io
^elo se takoj sprejme v službo, hrana v hiši, plača dobro. M Bruaskole, kroja-'.Jci mojster, Semič,  Dolenjsko.           5015
Mna nafakanca ^r ^e^
raciji .Amerika" Glince št. 28. Istotam st sprejme piidna služkinja za vsa dela.
3011
l/nhr se i§2e za mestl}0 pristave Hra-
lUllal   na in stanovanje v niši. Zglasiti
se je: Ljubljana,  Cesta na  Kodeljevo 8.
2977
Ihrfflna hrmaFa izvrstne v*sme pfOr
JldOctld Iclillaia dam po zmerni cem. Ja ogled pri mesarju KrnšiCn v Zeleni jami st 147.                                        2994
Wt6lpta m le ™ve4mLd5ecreot
Prednost imajo one, ki igrajo klavir Ponudbe na Antonijt Čnček, vinska trgovina, PtuJ.                                           2938
Hotanti kandidat SJf^
pisarno v Liubljani. Ponudbe pod ,0. 2922' na upravništvo Slovenskega Naroda.__________________________2922
Upokojen sortni oradnik, S^.
žnih zadevah, se sprejme za poldneve ali ves dan v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe pod: .S 2923" na upravo Slov. Naroda,_____________________2923
1 at Kupim večje količine na vagone LES. jelove dasks, gradju, late i vapno. Posrednike nagradjujem. Vladimir !»fcov Sztapar (Vojvodiot).                            2926
-Tkalje-
kratkočasne zgodbe, spisal Biat Pohlin
NajzabavnejSe berilo  za samske in po
roCene!   Cena s   poStino   K 850.  Na
roča se v
Narodni  knllgaml
t LJablfanL
Kompletna wm \n ^"a?
pove upravništvo Slov. Naroda.      3037
fiiralni etrni bnn'm    N«siov pove
illGlOI SIIUj  RliP Ul.  upravništvo Sl-
venskega  Na.oda.                           2999
ISCGm   l   Đljljarja  traino delo proti do-
bremu   plačilu.   Ivan  Botar,   Lltila.
2738
Pamh lerega, nepokvar^enega, rroda aBUd, 9000 kg tvrd ka Tršan & Gorja ne v Kranju. Cena po do^ovem.          29 2
Portir se sprelme takoj v«ret-
r.ost imaio doslužer.i orožn ki. Ponudbe na   DelniSko   pivovarao t Laškc«   tren.
2v31
Prvovrsten Kromnir po K 3*50 za lig
oddaia Kmetijska dražba v Ljubljani iz skladišta bi TarjaSken trga $t 3, vsakemu v poljubnih množinah.          2946
leblotaDO neseleo solio: braio
Bče jtospod za takoj. Plača dobro. Ponudbe pod „MeseĆna soba 3039* na upravo Slov. Naroda.                       3039
riotankeaa kandidata f,^^"^;.
pisko   (tuđi   začetnico)   sprejme  takoj pod ugodnimi   pogoji   notar   v   lepem obrnejnem kraju. Ponudbe pod: .Kotarska pisirna 3041"   na  upravništvo Siov Naroda^__________________________3041
Proda se velia hiia ^drgroopx,v
trgovina in pekanja, stoji poleg velike industrijalne tovarne na Kranjskem. Pismeno je interesentom podati naslove na upravo Slov. Naroda pod . Proda se večja hiša 3030"                                3030
Izohralena leprša, ^h^n
nem§kega jezika v govoru in pisavi, i§če službe natakarice v restavraciii, kavarni ali tudl v gdstllni Sprejme tuđi službo sobarice v bol'Sem hotelu. Ponudbe pod: .Tojlna 3038* na upravništvo Slov. Naroda.                           3038
Dntffa mm v Tinjah pri Vellkovcu staro rlDUd K šolsko poslopje z vrtom vred.
HiSa je pritiična in krita z opeko. Dražba se vrSi 16. maji t i. ob 3. uri po-Doldne na licu mesta. IzkMcna cena ie 30 000 K. Pod to ceno se ne proda Poslopje, ki je pod cerkvijo. je posebno pripravno za trgovino. Krajni ftolskt svet Tinjc.___________________________ 2934
VniinnffftHta      Jedn0 veliko mlinsko RDligUlflaja.   rodjzeće   u    Hrvatskoj traži sa   nastupom   službe   za   odmah samostalnog   knjigovodju,   perfektnog bilanci5ta,   vieštog   hrvatskom  Hi slo venskom, te po mogućnosti njemačkom ieziku, kao i svim ostalim kontoarntm poslovima. Plaća piema pogodbi.   Ponude slatii na upravu   Siovcn.   Namda pod: .Mlin 2944a.                              2944
Potrti gioboke žalosti naznanjamo vsem sorodnfkom, znancem in prijateljem, da Je naSa ljubljena hčerka oziroma sestra in svaldnja
STANA PATERNOST
po kratki tođt mocnl bolezni dne 24. iprfla 1920 UdihnlU svojo blago dnio.
Priporoća se jo ¥ trajen spomin in moliter.
Scaažctt, 24. aprila 192a
Hleparskeia mm ;<;.r*^:
kleparsk!   mtjster  ?  tibaici,   Mcajsk*.
3022
120.000 R je na nmlm v.A
Ponudbe pod .Pesofilo 120.000, 3020* na upravništvo Slov. Naroda.              3020
finske tame nm ^Tstt
popravila potrebnih proda po 1 K za liter. J. Kravagna, Ptaj.                   3028
Baska iSe ftf valiikif V^»no
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z na-vedbo dosedanjega službovanja naj se naslovijo pod .Baaka 578, 3020* na upravo Slov. Naroda.                        3026
flaimfej je g§toMi ailoiat
(orehestrion Marjeta) Cena po dogovora. Kie, rove upravništvo Slovenskega Naroda.                                          3029
Drnda « hi nlh z "^^11111 "•-
rliHd JC ICP nlll pravaml s gospodarskim poslopjem in sadonosnikom v blizini državne ceste in železniSke postaje. Pojasnila daje notarska pisarna ? Slo?. Bistrici.                                3049
Kupi se parni stroj. ^ ffi™
Ponudbe pod .Fami straf* na AnonCni zavod Draga Beseljak, Ljibljaaa, Caakar-jero nabreije 5.                                 3034
Pi Hjfttli teli hjifl slare Hfiie
kakor: baker, aluminij, dn in nikel. Ponudbe z množino in ceno pod: ptftai predal 15. Celje.                      3042
Ubi knilitii ztM deliji
s 500 rezervnimi zob ml In z vsem materijalom te po icofil c«ri oroia. Pratji Littert lUriitc, Tatteibacaofa 8.    3032
fnii mm za jedno veliko mlinsko pod* ITiU SE uzeće u Hrvatskoj leđna hrvatskoj i njemačkoj stenografij! te strojepisju pod puno vješta maska III ženska sila, koja je ujedno I svim kontoamim radnjama vješta. Nastup po mogućnosti odmah. Ponude pod naznakom plaćevnih za itjeva uz Kratek opis dosedan eg službovanja neka se laliu administraciji Slovenskog Naroda pod: .Sila 204S-                                          2942
I        Brez posebnega obvettila.
latili IraiK tunela Rraajc ni. Mm
p«ro>toaa
Vrhalks, dne 9. maja 1920.
nHHIklf
tail)« poftor ea pootilitfk
BHutrUbiD
*tš*U*9nmL v afrthi ISU.
DihlOl  ain     pnstno medicinsko nudi IIIJE KjC lelcarna Plccolt   UiiUaat, Daaajska cesta.                                                |
Rrelfle nmHiie ",:Z\.lt
AI»JHJ Uakv, Sf SMU, IJrtlJtt«.  3024
Več tesapjev se sprejme
tako) r traino delo. Asom Stolaar, iorasova mL lt9 L|wM|aBa.    2773
iititetDiiTinstHta
Nastop od 1. do  15. maja 1920.
Blato   Sacrska,   iaađlil,  Tasla« ao)«na.                  296;
TW!komoč
v vsen strokah dobro Irvežbana z večletno prakso želi svojo dosedanje službovame kot poslovodja v trg. z mešanim blagom premenit* In prevzeti kje na deželi podružnico kake veletrgovine Cenj. ponudbe pod .ZaaesUtva ■o£/90tl"   na   uprav.   Slov.    Naroda.
Slamnike in klobuke
vaaa vrat aarafaoaa v aaaravllo)
Fraajo  CERIK, totataa ftoamlkov t
Stoka« paita BoadMo pri UaWlwl.
V Ljubljani se sprejema pri trrdld SavaaavM la Taraaa« v Prešernovi ulici §t 5, kjer so na razpolago tuđi najnovejSi vzorci.          1771
Vanilinov —sladkor-
praSek za pecivo .Mirodije': po-per, dmet, kltnčed, pirnent, ktt-mena, paprika, ođprto In v kar-tonih i 130 omotičev, eaj v orao-tih vseb velKHn. Cimet italijanski v orig. omotih po 1 kg, spece-rijsko in kolonijalno blago na veliko. — Kupujem in prodajam vse vrste živih Zahtevajte in po-šijtte ponudbe. 9\*t4\9 V«6ka vit lagraa\ HlliaUaeva aOlaa.
Vabilo
na
:: redii obini zbor::
rcglstrmao saaraga s aoaaMjcao ta?cio ki se bo vrlil
w a#»aaat šmm t. ml* MIO
* **» ■rif.jy|IMttlfc
DNEVNI   RED:
1.) Porodio na&lstva.
Z) Porodio nadaorstva.
3.) OJotormJ«  tetiKga   raCuna   ta
kto 1919.
4.) Volitev naMstva. 5) Volitev nadaofstva. 6.) SaCaJn stL
OPOMBA:  V shičaju  ne k'ep-'oo 0 s* vili  obćni  zbor vro poz ejr t Mm   dacvitm   ted m  ne g ede   na itvilo 4»Mh saaružntkov.
Neselno soho
s posebnim vnodom, lepo oreteno ter električno lazsvetljavo v blizini kolodvora isče sollden gotpod za takoj. Plača dobro. Cenjece ponudbe pod •■eteCat oola/2952" na uprav. Slov. Naroda.                                         2952
EdvordPohor
tapatnik fa propragar
v Lescah St 46* Gorenjsko,
se   priporoča  za tozadevna  popravila in nove naprave po zelo zmernih cenah vsak čas.
PrMtavollna đratbm
pohiitvo
se vrSi v ponedeljek, dne 3. maja ob 9. uri dopoldne na. Sv. Petra cesti 5. pritllćje.                                         3050
Trgovinska
Z hiša ^
I. a lega, manufaktura, Špecerija, skladilče, 60 sob, restavracija, 16 kamric, veliko dvorišče, vrt 2,000.000 K. Elegantna vila, garaža, vrt, 500.000. Mlin z lokomotivo na vTOči par 40 HP in obratni materijal. Fin hotel z mebl. sobami 1,000.000. Pisama za zemljišča „■aptd" Maribor, •♦apoaaa mL 2S._______3043
Dobra samostoina
kuharica
z večletno prakso se takoj sprejme proti dobri plači v restavra-riji na gl. kolodvora v Ljubljani.
aflBflMBjBMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
Ivan Košak
sobni slikar,
Blalvielaooa c 15,
se priporoča slav. občinstvu za vsa sobna slikarska dela od preproste do najfinejSe izvršitve. Prevzamem tuđi delo izven Ljubljane.
Dela to 61 m leuta.
Sp#dnja Slika, Cttovika e. 82. aa dnriMm.
________________________________3000
ilitn Cerac ______M-gravar Uubliana,imritn1
Ljubljane na lepera prostora iell prev* zeti solidna tvrdka v lastnih prostoria zdrav predmet v zastopstvo oziroma v komisijo proti ugodnim pogojem. Ponudbe pod ,Iepa prUlka/27441* na uprav. Slov. Naroda.                       2744
KMii po laioti teaah
fino stri (aed),
$nU ». 20f
flio nstlino poVsy V4, v> ia 1 kg,
fino, vratio mito podobno „Je*
lenckottnm*4 toaletno milo sortirala, milo a krttfc pmlni   pralek ^tontut1'  v
zar. po 'A ki plavilo, rauuttsttniievro.po Vikf,
nadalje
razL otroSkt smlnikc (cncllc), snkafttc,
pravi stenj ». 5 ta 8, čistilo 3Hri|a (krema), krtaft n ribanje, žimnatt voalke, • Ule in bffevnikc
Osvald Dobeic
trgorftu   u  tebeto,  ^iUjua, Sy. Jalrota trg ittr. 9.
\m i Knslai M
•ktosttea* p*?erjeai ttafkal loteier
L|«U|aaa,  Blli«rleva -*'. T.
•pMtala« stavka-     Jhtff* ■• poilatl« sa Im-     ^Š5^ teaska, talamba-   jSagtfl katovakaln vatea f^jmt —    sgradba.    — ^fB a   l«r«b.   wm   JWT vodnih sil.  U\\
99. itcv.                                                                                                »SLOVENSKI NAROD*. aaa i. amaja im                                                                                                 7. ttran.
Vsakovrstne slamnlki,
rarfifiie torbice, predpražnike,
slamnate šolne in druge ple-
tarske izdelke prlporoEa po
primerni tenl g. trgovcem
Franjo CCftAlt, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani,                         1772
fKavo, laf
Cofcol«**,            1-1
Kakao,                    c^»     ,
Bontone*              Sa   5 Kavitf prfaateli,    *= m
Mamdeffn*),           -gg   <
Rozin«.               1Z3"   a
Paradllnlha,        #_-   g
Rit,                    m    0
Sliv«,                 JS    I
Konja*,                 *■•—   7
I tampaitject         .»
■ Namiim vln«,   L-^»—-J
Irazpošilja  po  vsem   kraljestvn. J
JJifli totnU i Mili lp. Iti. , Pnrl itffflt bm pur!
IKdor želi kupiti prima suha bukova  drva
'   po otzkt ceni, naf jih naroO pri   _CĐI->  mu MTV* Aaadjtia catli li, faaataj. ika ftU)*: Sv. Petra cerket. Postiežba '  totoa in kulantna.                            1549
„NADA
tvornica dvopeka
Neumann i. dr. Zagreb.
Rrolzvadia:
Kekse, biskvit,   dvopek  i  razno
pecivo   za   čaj.    Zastopnik   sa
Kranjsko
-Lr#   J e ^ e k
I Ljubljana, Stritarjeva ul. 7.     900
eova^ata  Jas«   RaSola^
cn vago« pnrc kafcovoati, Cisaj polovici brri glav Hi itog proda ■ pamte St-uk ftftli* 1 drmaj. aUak, ftaiaJ. *«.
Klavirie
soja AJtaaa aVeaalk. afjtdja ulaga
naa aaaaaiL. aauBaBl   ia ataaa. Laaaliav
• ^wbwp   BM^aa^^^a^ * aj   ^■mb^b^bbbbjbbbj      hbv     BMBa^BBBBj    BBBBB^a'* p^a^
aa, laajftaai trf II                     Ml
Prva Specijalna trgovina z ;n rokavlcami In parfumi :r
O    BraČkO,   Ljubljana, Durrjaka   cesta   itev.   12
VaVl« aHVTUV          ^
• raznašalk -
■e sprejme takof
pri ■pravniitv«  .Sloveo. Naroda* v Narodni tiskand v Ljubljain
Tj     ■/?*    gamaie
^^^H    ^ajai    l^*m     amai           ^ najcenejše in najbo-
■   ■ Mm Mm um       *!*«• Ustni kdciek, **-
■     WrwJk/m    ^^BaJaaO    Iika zaluga  v   ^oviat
IM* M
družabnik
I aajtnanj K 700.000 za vpostavitev avtogarage*, delavnlet in prodajalne. Prostori, vozovi, delavnica in inženirji že nazzočL Samo resne ponudbe pod: ..Antokoafunlitara 442" na Anon-čno ekspedicijo JADRAN MARIBOR, Gosposka ulica 44.        3046
lakoj se proda
kompletna pivovarniška naprava za 60 hl, avstrijski liv, in sicer kompletna varilnica, kletarstvo, sladarnica ter še 19 kipe Inih kadi in 50, hramnih sodov. Prvovrstni izdelek, kakor novo. Vprašanja na
Oberingenieur WILHELM PULUR. SALZBURG, Reichenhallerstrasse S.
I                                                                                              ^aV       ^J \C^£  *f\ m    JaT                                                                      C
Bez konkurencije!\*S^*iLS Bez konkurencije!
JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA
telef. br. 6-38  GUSTAV SELI©MANN TtLtF. aa. e-3d Brzojavi^Jip-Nikoličcva 3.   ZAGREB    Niko I i deva ul. 3.
*»'cfntfta tfotm In boftto tfcTtđmt: raznih vrst papn* fctttr: ttalromfa, tlsUMfa ^onccptnc^a, dolnuntntnega, konctptntgi bdcga Ftd. papirnatih pito?, paplrfa za polkt (ftefažc) trgovskHi  Hi kane, omotov,  map,  katat  ki estatega v to široko spada-
io?aga blaga.
|bh Pohištvo ®®i
HSpatne, jedi I ne, In gosposke sobe, kuhinjska oprava, podloŽId, mo- rjjl drod, otomane, spatni In dekoracijskl divani, postelje, omare, mlze |P| f-~l in sto I i iz mehkega   in   trdega   lesa,   Zelezne   postelje in umivalnlki ■—■ ■ ■| ter vte vrste lesenega, feleznega  In  tapeciranega  pohiStva v vaa- |B|
I*—j kem tlogn od proste do najfinejše izvršitve po jako nlzkib cenah jZZi LM! pri rnđkl za pohiStfo KAREL PREIS, Maribor, Stolal trf t. « [Fl STOboden ogledi                  1118                  CaaUkl lastoajl [■]
EH®®®®®®®®® 13®
I     Pnevmatike     I
1b   tfičnlea  v  ¥iah   dJmenzi|ali   w  iilogL   I
„PROMET"      I
tehnifno industrijsko podjetie družba z omej. zavezo   ■
Automobilno odeljenje   I
Ljubliana, Selenburgova ut. It. 4.  ■
S ^^  Modni salon  JSjh I
m Wlj- Maske BI
LJUBLJANA.
Židovska ni. t»                              Dvorski trg 1.
Priporočam veliko iibiro najnovejših icodelov, svilenih kloimktvi *#Flo Im sluaulkav sa dama In dakliaa.
Popravila fošmm Ial                               ialaU klobvki vadno «
Ioeao.                                                     talog*.
h SODI hl
I  \S\ I it vino, rakijo, oljt, ia#d aa* m patrafe), a Mobi-1  iSl  I
■            Ito Udelujcm todt ta trantportirtnjt piva kakofl           ■
H   rjjl  I tuđi xa brtmbo, vte aolidna lzdelava ii prvovritnc ■   I—I   H
H   I5J  I fiavonskc braatovlac, aaoai]« aodartkl ajatfffi|al sa I  iBl  H
H             ■ sode vtdno na salogt, na malo In vdika. Tvornica I   ^^   H
I sil Antun Novosall m I
Razglas.
Dne 5. maja se bo vršila
prostovoljna Javna dražba
razli&iih v6z na dvorišču g. Predoviča nasproti klavnice.
1 Mirofci lama ? Iliji |
Bli(ania  U   udelujc ^ ^46 ^**1^ **   u  Ilifain
lUlllUlll              aUkah, paroriam. Habah, rokojH-             UliUH
mmmm—a—^^^              »Wi ta fotofrafijah sa tno in vać-             ■^■—  .^_-
barvnl tiak. Dobavlja ItHieJe ta vsakojakl tiak od preproste do nalftnejSe izvriba. Raatar xa ča-aoptse, revije in reprodukcije umtt   alUt,   aao ali ▼ećbanrnih.
Min ptfutji tt mti i fliram.
_______Centralna banka d. d. u Krapini._______
Osnova
ia povišenje dioničke glavnice.
Redovita glavna skupština dioničara Centralne banke <L d. u Krapini, obdržana dne 14. travnja 1920. zaključila je:
PoTlšcuje dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000,000 kruna.
Izdanjem od 350.000 komada novih dionica po 100 K nominalne vriednosti 1 povjerila ravnateljstvu, da to povišenje provede.
Na temelju tog zaključka Ulažemo na Javnu snpskripcUu: 350.000 dionica po 100 K nominalne vriednostL — Za upisivanje ustanovljeni su sljedeći uvjeti:
1.  Nove dionice koje glase na lonosioca, učestvuju na poslovnom uspjehu od 1. srpnja 1920. te su prama tome providje-nc kuponom sa pravom na polugodišnju dividenda za godinu 1920.
2.  Rok supskrfpcije počima 20. travnja te traje za dioničare do 10. svlbnla 1920., a za nedionfčare do 15. svibnja 1920. — Dioničari, koji do 10. svibnja 1920. ne izvrše svoje pravo opcije, gube to pravo.
Starim dioničarima prepušta se pravo prvenstva na 150.000 komada dionica na način, da na svaku staru dionici: mogu upisati (optirati) jednu novu dionicu i to uz tečaj od 180 K po komadu.
4.  Ostalih 200.000 dionica kao i eventualne po dioničarima neopurane   dionice   mogu   upisivati i nedioničari uz tečaj oa 250, K po komadu.
5.  Kod supskripdje imade se odmah potpal Iznoe optira-nih odnosno upisanih dionica na Jedanput u gotovom položiti
6.  O uplaćenim iznosima izdat će se   blagajničke potvrde. na temelju kojih će se izručiti tnedjutomnice vrhu dodijeljenih komada, dok će se medjutomnlce izmjenitl originalnim dioni čama, kad Iz tiska lzadju, i to u pojedinim komadima ili složenim komadima po 5, 10, i 50 dionica.
7.  Posjednici starih dionica, koji u smislu točke ttttit ove osnove žele izvršiti pravo opcije, Imadu prigodom supskripcijt predložiti svoje stare dionice odnosno medjutomnice, koje će fm se nnkom provedene   opcije sa blagajničkom potvrdom na njfhov trošak povratiti.
8 Ravnateljstvo pridržaje si pravo repartJdJe (podjelbe> upisanih i uplaćenih dionica flašom točke četvrta ovog poziv s ^- Uplate za nedodijeljene dionlce.povratlt će se uplsivateljimn do 30. svibnja a g. bez kamati I to na blagajni zavoda« f dja K uplata uslijedila.
9. Uplaćeni višak nad nominalom privesti te se po odbltki troškova emisije pričuvnoj zakladi.
10. eventualne neoptlrane odnosno neuptaane dionice preuzima postojeći sindikat, koji zajamčnje uspjeh emisije. • avaia pOfajBaiia i arpunna aajavcaj e«nacaqai ae:
0) Cea^rnlna bantoi d* d* Kraa%aa te njezine podmnnce 0 Varaždinu, Pregradi, fvancu, Klanjcu I StnMcL
b) Brodska hrrmtskm eefcomptna I n^enlafina tanka n Za greb« te njezine podružnice u Brodu, Osijeku, I DJakovu.
đ) Prancatlce-Srpslre tanin notlrnlnica n Taamta
0) Pnra poit&k* Itedlonlca ■ Paiad t                            v
w9 ivinnnorSKn aaajpBaaajBjai oaunui n JtiannonL
U Krapini, dne 15. travnja 1920.
I           ~" MtlMM*Mll 11l«kl
KiinčavDiair]! ielezostrasarjl
Hlzarll Uvorll
wm spr#|ma)|a. Plaćamo na uro do K 9*50 po sposobnosti In marljivosti. V akordu je zaslužek do 35% večji. Reflektiramo samo na popolno vešče in marljive delavce. nSmev" tvormloa atrefeva, Bjelovar.
— ŽENSKO 2DRAVILISCE —*
TOPUCE DOBRNA PRI CELJU       I
papraj IC0U88 MJ ČILU                                                    ■
Nadomestuje v polnem obsegu FrantiSkove Iazne (Franzensbad.        I
Uredni   uspehi   pri   ženskih   in  živčnih   boteznih,   boleznih   irca»    I
ledic, slabokrmosti, revrnatlzara, lrotim  In vs*h poiavitl oslabelostl,         I
Termalne naravne ogljlkovt kopeli, termalna pitna voda. Železttati vre-    I lec, masaža, električne, »olnčne in ziatne kopeli, ter kopelt v vročem zraku.    ■
Krasen park. — Smrekovi eozdovi. — Divni izleti.                   I
LNflcdar mefleno! — VoiaSka zdravtlttka godba. — Serija: amj-aktiaer.     ■
Prospekti lastoni pri upravi kopaltSća.                                   ■ aaaaaaaaaaaataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^
I     Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško steno-     T
I      grafijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško      ■
korespondenco,   računstvo,   slovensko   knjigovodstvo,      I
nemSko knjigovodstvo, slovenSčino za začetnike, hrva-      I
Iđno,  nemščino  za  začetnike,  lepopisje  in   ćirilico      I
se saineie dnm 3. mafnika 1920.    I
Zasebni utm zavod Legat u HorlMn, I
▼etrtnlaka nttea IT, U naaistr.   Obilnd proaanart kree*      I »latee, talafoai ŠU S4 TIH.                                ■
Dnrabc kristaliziran
UUiaild LanalciM
— oddaja na vagone —
M. Usaauar a Ci«. Wl«n UWlhburgg«s«e 9.
Bnelavli OZTD.                                  301^
I                    Prvm znolentska-tesviifca                     I
I      tvornlcai   kaimarMnlli   iconserv v Znojmv      ■
išče skladišče I
1       če mogoče v Ljubljani ali okolici.    Dobra pitna voda       I
1       pogoj ter te mogoče kanalizirano ter letezniiki tir do       I
I       hiie. Dopisi na zastopnika €• L. Wondra v Uub*       ■
I      l|anl,  Pred IgHKtMi 1, U nadstr.   Tam ae      ■
I       tuđi   najugodneje   kupujejo  steklenioe  sa   kumarica       ■
I                                     in etnbalaža.                                      I
fHoCete obdržatl svojo tepotol Ho2«te imetl kakor baržua mehko kožo? jtofete solntnih peg, ™*oljevin ogrcev? Hotetej^ttjtepvz£rm tase? ^™SS ¥•*• »•• >k mmw a^***a L Mapts       .^B^Bau'^^^aai ifaSo Vas knSTotesa? jrjTZph. a^^A^^^^a^^^> ^^^^^Bfl eaMPaaa^H^^^aA ^^^dBB  ^^aa^^a^saM ^^h^i     ^^                 ^■■■aaa^^^tfa^^^^a^^r ^^^^ajB^^^
kiit&k aai* ai iaMaa^Ml l#ii^^^attiii                      Jt^^^aaaaT
attaM m* k«ti Bat« oattjka % ■ m i,    A^^aaaaaaaaaaaaT cOliU   S0   Kb| i   »inou    ■•-          ^'^■aaa^^
a«c (fmanala aja* i natija IL VMafiv atfiaai na^ct proti mmIj 1 «»dja • a. r«««ict iwni»i trt«« mftr gu**m »»'*>et«i i ikitgfia dllfh. rtaalai 0» flttt • itijiim ali 1 ffcUU »t*-                     im1a   •
toft^^^a^a a^^^^^^^^^   a^ B     aia^a^aaaaM    aaaaaaavk   a)   aaaMaB^^ai^i  ataia^aan                                                       § A^^^a*v^Wak   jF
VlTflHaH  B^PVVBnaai   Bw Bjb   aaaaa^B^aaap    aaajvaaaa   a   aBaj"»aaajaaaM  ajaia^aaai                                                 ^^^^^               ^      ^^^
«i a liaa*. a>jaj«a lunu rfc. th«r7wCrtta n                   HaSfOT
J1    Ma, in3aa aSaTili TlbSa rram^a ? itckicaual                    n&~y
^^_   — _.     ^a. a   aaaaatt^ BB §aaaaaa   ^^^^^^^^t  ^ a^ea^^aaaaa-                                                         .^Baaaa^^BaBBaBr                    ^_^^^^^
SaaaNtf OOlfJal^ SlSatra •!• 23aV    ^^^^^^^Sw
Ugn^i^k^                          aaaaaBr^ *&^^w
». stran.___________________________                                                   .SLOVENSKI NAROD«, <tae I. —]■ 19»._______________________________________________________99. ftev.
^Ttaroicii^1™ Dnilriiinif'] brnititimiifi ranih to tramiinA in nlipf u linhlimii     Rw»rwJ7^krol"™"
»oo.ooo.ooo ...... puDlUZDllfl KfcOlIDBOo Cdfflufl 28 uUDiUI II ODU I LJuDljdul, »m-— *"-
Pra*ar«owa ulioa Mav. 80, v ImIiimi potlopj«.
Pro*a|* in nakvp vređnsstelh paplrfmi tema ■■!»Mlt| iprejeai ti Mkrfct iaptlM 1 ***«» rOTimft|* irrtaMfc efekttt; ■■■artafli (Safe-Depottts) pod Uttnim ziklepom struk; krtilt! te pr^chil«U Tsake vrste; l»fca»o !■ «»k»»t »enlc; «aka»il* fai U»UiiU at m tato ta* ta teoimatva; potovaftaa kr#iltra pUm«| spre|eai teatrnl* vloff na knjižice In tekotf račmiLtd
w ■                                           —                                                                             ^
Prodam vagon
lanenoga semena,
kupujem zajfie  kože
Gjorgje Grujić
BcograH piletina uL 15.
„BALKAN«
Trgovsfca ip*jtflcii*ka In komisijska ctotutiiui dražba. — trzolmal naslovi „Salkanspad«*« TRST,                            UUIUANA,                       MAHtaOR,                   Ekspozitura WIEN,
tel. int 20-30                                    HL Int 366                                      tcl.   int 375                                     Opernring 21.
Spedicija vseh vrsi Sprejemanie blagi v skladlSb. ZaradnMa. Nedoarodnl prevozi. SeIHra s patentiranim! vozovi  na vse strani Skladište spolno  s Urom Južne   žeteznlct. —  L M«ui*m*« javao skiadiu*.
_____________Spedlcil« - Import - Eksport » Komisija.   __________
Ml*l - podgane stenice - ičnrbl
fi ni nlff• aort Hfiittl tko ■^•treb»U ■tjt MJMIJ trti*«« hi p«m4l Unije«* trdstvi kakor: proti »ol)tkiBi alila 8 It u potffisc fi alii iuie K 8-—; ta iterke K ir—; f«tebu mču tlakteri za ttcalcc K7-—; OTlCetaiec ■•Ue? K ••-; pra$ek proti ereetoa 6 R; aaxlto prati ■lea priljidek 4-8R; aaziM xt ili pri tiftil 4 R; priiek uiih ofeleki li p+ rili 6 R; tinktori proti arćesa na MđJ« Ui zeleitadi (umCevalec rasti i n) R ••—. PoSilia po povretju Za?t4 ra eksport M. J«ak«rt Isareb tl.a FctHaJtka nlloa 9.
Radiotermalno kopališce
Toplice pri Novem mestu.
Otvoritev sezone 1. majnika.
lahtevalte prospekte I                              3021
enonadstropna krasna vila v sredini mesta Maribor (K 750.000) 18.000 m2 stavbnih prostrorov v Mariboru a K 35.—. Vprašanja na:
Zemljišno posredovnlnico
K. Troha, Maribor, Slovenska ulica Itev. 2.
Št  237.                      ^^                                                                 2M
Razglas.
Proda se enonadstropna hiša z ▼rtom la ledenico tik
pred kolodvorom DravogTad - Meža. Lokali so pripravni za vsako obrt.
Prodajna cena 300.000 kron.
Reflektanti naj pošljejo v zapečatencm pismu ponudbe do K). maja 1920, na trsko občino Dravograd, toda ne pod prodajno ceno. Pri sklepu pogodbe se mora položiti najmanj 150.000 K, drugo se iiplača po dogovoru.
Skaboform se zooet ilva!
Proti srbenju, svrabu, lišajera, nečistostim kože zahtevajte v naj-btižnji   lekarni   preizkušeno    in   zdravniško    pri p oročeno
9r. flcscha originalno Skabajormovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder ,,Skabo-Iton. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubijano
in okolico
m—^&s— „pri Zlatom |elennu IV. Mari|ln trg. —^sms—
lj        fi novo ottorjcna restavradja        I
||   BELLEVUE.
ISlavnemu  občinstvn vljudno naznanjara,   da se 2 majnika 11. nanovo otvori restavradji Postregel bom vsak čas z gorkimi in mrzli mi jedili, s pristnimi vini in z najbolšira pivom. Zagotavljaje točno in ceno postrežbo se priporočam
■                Z odličnim spoštovanjem
I                                R. BenedetHL
JP^r     Pre«:   ^1^1
$laikoni bolczii, bolenri }ttcr i» lrtk, rtckliai žtloft-       I
f   ca ta frem, krosKicm katirji fcltica ta Ertra,   11
želodčimi karnetu, hcwroilm li Mezai Mhnjau      I
pitiki ii dcbtlostU \t iaiboljic srclstvo nnru      I
zJravfbia nbitralu vrti „rogiSb slatlia".            I
Rogaika slatina I
največje in   naj moderne jSc  zdtaviliSče v Jagoslaviji,  hid<ote-         I
ranija, elektroterapija, inhalatorij,   gtflMusttfca  za sdravl|en|e,         ■
kopali % »gltftovo klsUttO, tolae, tmrečne, parne, zrtfcie,         ■
solnfne kopel! In kopeli z vroCIm zrakom.                        ■
Vcjaška godba (42 mož ned njiml abaohrtranf koniervatoristi).         ■
^    Za   vMkovrstne   zabave   je  preskrbljeno  kakor v najveCjIh     a   ■
svetovnth zdravlliifih.   (Umetnlškl  koncert), tombole, plesni         ■
^ venčkl,  gledal«ke predstave,  Uno, izleti Itd. — Stttf* f)« ^ ■
H                  1. avaj« «• 11. •ktokn 19M.                  ^ ■
»».         ■—» .ivi
Tovarna        Barva V^^S^.
JOJ. PPIfli Kemi{no čistioM.te
itobii™. ™,,*\ „«iP ^ jvetiolika ž£°"K.'K
Podružnica: Selenburgova ul. 3                                         i       j
■——=*==    F*odrvižnice                       ■
Maribor Novemesto   Eočevle
•o>»—ka«L 18.___________Mmvml trg________________tUf %%.
Pnevmatike Nadebeioi
sa avto in koleta ^|   WnS4uIaa
Giunljeoi tndcool fl. HUSiTIII
za trte
Usakoorstne žice JZZT2 n
xm  atoktriCn« nap«l|.v. DUnOJSRO KSlII SI. ZO.
Mestnl stavbenlk
Jaroslav Breuer
tehnKna pisama in stavbeno podletie
Untllonii, Vojnika ulica 16a (na Frlikovcn)
BrB#ft«T: lM«MrstevlM.                                              Tolaio« kito 44T
izvrtujc vse mmš in pođtmln« stmvbe, kakor bUm vseh vrst, laiiuMIsk« stavi)«« totosnlM, ceste, tel«Mtotonmke no-stolci •lektranM ter izdeluje vse v to stroko spađajoče mmkrim.
nA7Ani   Specijalne  stavbe po njegovem   patentu ix votlega
rllaVlIKI   zidovja 66% pribranka dan« najdraijega stavbenega
materijala, to je opeke.   Gradba je v dveh mesecih
1425              po pnčetkn  popolnoma  suha in torej   uporabna.
Jadranska zavarovalia iiii i liiin
DsttMvljeii leta 1838.                      (RiunlOM AdHatUa)                     OiUntTijeaa teta t8»
se I« preselila s Krekovega trga (Nahrova hiša) na Mestni trg itv. 14,                                  Pod Tranto itv. 2.
Spreiema:
1 tilUpmhlffl MlftoHnr       Oddelek proti vlomu, tatvini in roptt.        I l^fm |^||||* 1 UIIJKUJlCffl UUUeiHl.        Oddelek za transportno zavarovanje po         f P~"*" mmaam.
Zavarovanja na doživetje    železnid, za rop, tatvino v tu- in ino-    Zavarovanja   tovara,  ve-
in smrt v raznih sestavah,     zemstvu.  — Oddelek  za  zavarovanje    likih  podjetij  po  ognju,
zavarovania   na   otroško     zrcalnih   in   steklenih   Sip  v   izložbah    streli    in    po   eksploziji
zavarovanja   na  otrosKo           .      lomu in 2 demonstracijsko n-    mMMnMrm „Un,   L    '
doto, rentna zavarovanja,     ^iko v_ oddelek za nezgodno zava-    «**lnt*m PUn** ter ^
vse pod najugodnejšimi     rovanje: za slučaj smrti, za trajno in-    premakljive in neprema-
pogoji.                       validnost in začasno invalidnost.              kljive predmete.
Nudimo tuđi druge vrst« zavarovania.
"""^Sja^ JU6osmvENSKn
TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA D. a «^.^.«^»c  KARLOVAC  *"—*~*A
PRIMA NA POPRAVAK  «•*• •* «*^ \     ^JSt ilaklrtAas iko)SM ■•ptAnd I JMa^     J^flj^l^BKafl
^1^01                   ■■■■._.                 ^aaJtJal
flittkaTOaSfiOCai VMMslO^SaTOISVal I VMMtafHlavOVB*       ^^^^K^^^^^bbbbI
PROJEKTUJE I IZVADJA                           ^9!
■Itlrtrifit tmlaUjM gradove, tela I dohm.            ■]
g  ljubljanska kreditna banka v Ljubljani  1
I   Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Saraievu, Gorici, Čedu, Mariboru, Boroviiah ter ekspozitura v Ptuiu.   I
|                                   mm- SoraJema "fJt                                   ■ Kupuj« in prodaj« vn vrst« vrednostnlh papiri««, valut I
|   vloge na kniiiice in tekoci račun     ^_»     M.aLAur.i«ft iCDcniTc    ~^m
I                  proti u»odn«mii obr««t^«niu                  I   «W^       VSaKOVrStnO IVKfcPITfe       '^m  I
imtišm hi tt* *Hwalm «*■»••
Za hmnM dal •ćninm ValmUm K••!!•&