KMETIJSTVO V POLHOGRAJSKIH DOLOMITIH
Iz nič-
ni nič
Višinsko področje in bujna vegeta-cija sta najpomembnejši značilnosti Polhograjskih dolomitov. Dani ekolo-ški pogoji narekujejo kmetom, da se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo go-veje krme, s proizvodnjo mleka in me-sa. Le 11 je takšnih kmetij, ki so se usmerile v proizvodnjo poljedeljskih pridelkov. Obdelane kmetijske povr-šine je 2616 ha. In kaj sodi v obdelana zemljišča? Jože Alič, lastnik usmerje-ne kmetije na Setniku, nam je defini-cijo obdelane zemlje takle enostavno razložil: »Obdelana je vsa tista zemlja, ki je gnojena«. Jasna in kratka je ta resnica, ki spremeni mnenje marsika-teremu slučajnemu opazovalcu prele-pih zelenih travnikov in pašnikov, ki je prepričan, da dober pašnik kar sam od sebe zraste.
Tudi pogoji za razvoj ovčereje
Od 308 kmetij, kolikor jih je na tem področju, jih kar 294 redi živino. Štiri-najst je takšnih kmetij, ki imajo peha-la ali rešetke, na liobrih 50 glav govedi pride en silos. Sedem je kmetij, ki že imajo organiziran pašni košni sistem, šest pa je takšnih kmetij, ki bodo nanj prešle v naslednjih dveh letih. Pre-dnost tega sistema je namreč v nepri-merno večji izrabi travinja, s taknnim sistemom bi namesto 30 q/ha lahko pridelali 70 q/ha. Le šest je še takšnih kmetij, ki pasejo le občasno. Znano je namreč, da je občasna paša ekstenziv-na oblika rabe pašnikov in ne daje zaželenih uspehov. Pridelek je običaj-no manjši, kot na pašnikih, ki jih kosi-jo le enkrat letno.                         /
Razveseljiv je podatek, da kmetje vedno bolj skrbijo za modernizacijo svojih hlevov. V zadnjih desetih letih je kar 14,6 odstotkov kmetij zgradilo nove hleve, 19 odstotkov kmetij pa je svoje hieve obnovilo. Žal pa je na drugi strani nerazveseljivo dejstvo, da je kar 16,7 odstotkov vseh hlevov do-trajanih, neprimernih,
Zanemariti ne smemo tudi podat-kov, da na omenjenih 308 kmetijah živi 1551 prebivalcev in da je največ tistih med 35 in 54 leti, kar je za tako višinsko področje, ko so Polhograjski dolomiti, zelo razvesljiv in za nadaljnji
razvoj teh kmetij vzpodbuden poda-tek.
Po mnenju komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo bi ti kraji lah-ko prešli tudi na intenzivnejšo ovčere-jo. Večji del zemljišč Polhograjskih dolomitav je težko dostopnih in prak-tično neprimernih za intenzivno gove-dorejo, razvoj ovčereje pa ima vse osnovne pogoje. Žal pa zaenkrat proi-zvodi ovac - mleko, meso in volna, nimajo vzpodbudne cene, kar seveda zavira intenzivnejši pristop k tej proi-zvodnji. Vendar pa se, zlasti pri od-kupnih cenah, že kažejo ugodni pre-miki in pričakovati je, da bo v nasled-njem srednjeročnem obdobju ovčere-ja že dobila svoje mesto.
Nujna je boljša opremljenost kmetij
Kaj pomeni boljša opremljenost kmetij in intenzivna proizvodnja, nam pokaže tudi naslednja primerjava. Na eni strani imamo Selo na drugi strani pa Žažar. Obe področji imata veliko nadmorsko višino. Selo je zelo težko dostopno, v zimskem času praktično nedostopno. Tudi v Žažarju ni kaj do-sti bolje. Pa vendar: na področju Sela je kar 33 odstotkov kmetij, ki svojih pridelkov niso oddajale, v Žažarju pa ni kmetije, ki svojih kmetijskih pridel-kov ne bi pošiljale na tržišče. Ta razli-ka je nastala predvsem samo zaradi razlike v opremljenosti kmetij s kme-tijskimi stroji, silosi, prevetrovalnimi napravami in sodobnejšimi hlevi. Vse to pa bo moč popraviti le z razumno kreditno bančno politiko kmetijstva.
Zavidljiva proizvodnja
Kmetija Franca Trobca je začela s posodobitvijo kmetije pred desetimi leti. Z lastnimi sredstvi so najprej zgradili en stolpni silos. V teh letih je Francu Trobcu uspelo adaptirati hlev za 45 glav živine, zgradil je še dva stolpna silosa, nabavil je nakladalno prikolico, kosilnico, obračalnik in na-zadnje še traktor. Za vse omenjene naložbe je Franc Trobec dobil kredite v skupni vrednosti 288.633 dinarjev.
Pred to ureditvijo je kmetija redila 25 glav živine, danes pa 40 do 45 glav.
Na leto odda 3640 kilogramov mesa govejih pitancev, kar v živi teži znaša 6500 kilogramov. Na leto odda tudi 4 tisoč litrov mleka. Da je kmetija re-snično intenzivna v proizvodnji, kaže tudi poraba umetnih gnojil, saj znaša skupno 10 do 15 tisoč kilogramov let-no ali 750 kilogramov na hektar. Do-damo naj še, da je družina Trobec sedem članska in da je vseh pet otrok še šoloobveznih oziroma, da se šolajo na srednjih in visokih šolah.
Neizkoriščene možnosti
Povsem drugačna je slika na črnem vrhu 54, na kmetiji Janeza Osredkar-ja. Ta kmetija poseduje 85 ha kmetij-skih zemljišč, od tega 36 ha obdeloval-nih. Vsa zemljišča so v enem kosu. Kmetija ima izredno dobre pogoje za
pašno-kosni sistem in za proizvodnjo osnovne krme. Z uvedbo pašno-ko-snega sistema, sodobnimi agrotehnič-nimi ukrepi, večjo porabo mineralnih gnojil, bi na omenjeni kmetiji Janeza Osredkarja lahko namesto 20 glav ži-vine, kolikor jih ima sedaj, redili 70 glav živine.
Za posodobitev te kmetije bi bili seveda nujni krediti, saj kmetija to-likšnih sredstev ne zmore. Samo malo večji optimizem in jasna perspektiva bi bila potrebna in kmetija bi lahko čudovito vzcvetela.
Seveda pa ta primer ni osamljen in če bomo na našem višinskem svetu hoteli pridelati več hrane, bomo mora-li takšnim primerom, takšnim kmeti-jam, posvetiti več pozornosti in seveda več sredstev.
NINA LEGAT ČOŽ
Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo se je obvezal, da bo med drugim skrbel tudi za zaščito kmetijskih zemljišč in za takojšnjo opredelitev v občinskem prostorskem planu, tako da bo kmetijski prostor dolgoročno namenjen kmetijski rabi.
V Polborem Gradcu potekajo še zadnja dela pri adaptaciji poslopja, ki že služi namenu kmetijske zadruge kot skladišče in prodajni prostor za gnojila, semena, gradbeni material...