GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 4. DECEMBRA 1963 - LETO XII - ST. 20
Šolstvu ustrezno materialno osnovo
Ni nova ugotovitev, da brez materialne osnove ne more biti uspešnega razvoja šolstva - to je potrdila tudi razširjena seja predsedstva republiške odbora sindikata družbenih dejavnosti Slovenije
Razširjene seje republiškega odbora so se poleg članov predsedstva udeležili še številni prosvetni delavci, predstavniki zavodov za prosvetno pedagoško službo, sekretariata za šolstvo SRS in drugi ter s svojo razpravo vsestransko dopolnjevali gradivo, ki so ga bili prejeli že prej; v uvodnih besedah je podpredsednik republiškega odbora Geza Cahuk podal nekaj značilnih ugotovitev našega sistema financiranja šolstva, ki ga »bo treba nujno ponovno proučiti in v zakonu spremeniti tista določila, ki naj omogočajo nadaljnji napredek vzgojno-izobraževalnih dejavnosti.«
šega šolstva spremeniti, če hočemo zagotoviti njegov nadaljnji uspeh. »Našemu osnovnemu šolstvu,« je rekel direktor zavoda za napredek šolstva SRS Vladimir Cvetko,« smo uspeli dati novo obliko — novo posodo, kaj je pa v tej posodi, je pa veliko vprašanje; predvsem je še zelo
2 družbenimi skladi za šol-itvo, je nadaljeval tov. Cahuk, so se šole osvobodile direktnega proračunskega sistema in si pridobile pravico, da samostojno gospodarijo s pridobljenimi sredstvi; s tem, da je zakon prenesel odgovornost za financiranje šol iz uprave na družbene organe upravljanja, je omogočil predstavnikom družbene skupnosti, da vplivajo na formiranje sredstev za potrebe šolstva. Zakon je obvezal ustanovitelje oziroma poli-tično-teritorialne enote, da so dolžne zagotoviti sredstva za osnovno dejavnost vzgojno-izobraževalnih ustanov. Vendar doslej kljub naprednim in demokratičnim rešitvam, ki jih je prinesel zakon o financiranju šolstva, ni-*mo dosegli zaželenih uspehov.
Upravni odbori skladov za šolstvo morajo še vedno ugotavljati, da so sredstva- skladov v glavnem odvisna od občinskega proračuna, le-ti pa v večini občin nikakor ne morejo zadovoljiti vseh potreb; posledica tega je, da skušajo vsem potrebam le delno zadostiti — enako tudi potrebam sklada za šolstvo. Ker pa se hkrati s splošnim družbenim razvojem večajo tudi potrebe za vzgojno-izobraževalno dejavnost, je nujno, da se tej dejavnosti zagotovijo stalni dohodki.
Zal je treba še vedno ugotavljati, da se na potrebe vzgojno-izobraževalnih dejavnosti . vse. preveč gleda le s stališča — da ta dejavnosti samo troši družbena sredstva. Taka zmotna mnenja prav gotovo vplivajo na' odločitve, ko se presojajo potrebe šolstva. Čeprav bi težko pokazali ali celo s številkami podkrepili veliko družbeno škodo, ki nastaja zaradi tega, so to vendar dejstva, ki jih ni mogoče zanikati.
Osnova za financiranje — programi dela
Formiranje sredstev za vzgojno-izobraževalno dejavnost naj bi v prihodnje potekalo na osnovi programov dela teh ustanov. Cer prav bo v zvezi s programi dela treba razčistiti še nekatera vpra-
daleč od tistega, kar naša družba postavlja pred njo kot osnovno nalogo — toda te stvari moramo zcjaj študijsko ugotoviti in jih postaviti v jasno luč, takšne, kot so.«
Predsednik republiškega odbora Marijan Jenko je pa v zaključnih besedah še enkrat poudaril, da je bil namen posveta v tem, da bi predvsem občinske odbore sindikata družbenih -dejavnosti oborožili in jim olajšali konkretnejše reševanje problemov.
dh
NOVPREDLOG
ZA FINANCIRANJE STROKOVNIH ŠOL
Šolstvo
v gospodarsko šibkejših komunah ne sme biti zapostavljeno
Na problem gospodarsko šibkejših komun je potrebno opozoriti zato, ker šolstvo v teh komunah v resnici zaostaja za šolstvom v razvitejših komunah. Vsekakor pa je širša družbena skupnost dolžna, da na določen način pomaga pri rešitvi tega problema. Pri tem pa ne smemo iskati rešitve v smeri, ki bi vodila nazaj k administrativnemu sistemu dodeljevanja sredstev, pač pa mora biti rešitev v skladu z našim družbenim razvojem in ne sme vplivati na samoupravne pravice določene družbeno-teri-torialne enote.
Tov. Cahuk je govoril še o investicijski dejavnosti v šolstvu in o problemih notranje delitve dohodka. (Vse to gradivo, podrobno obdelano in dokumentirano s številkami, je republiški odbor posredoval sindikalnim organizacijam kot napotilo za njihovo delo v prihodnjem obdobju.)
Tajnik republiškega odbora Vinko Kastelic je v svoji razpravi dejal, da se bo morala marsikatera mentaliteta občinskih skupščin spremeniti; predvsem-je potrebno, da spoštujejo in izvršujejo zakone, ki dovolj točno in jasno poudarjajo, da brez materialne osnove ne more biti uspešnega razvoja šolstva. Prosvetni delavci so marsikje zaradi perečih materialnih vprašanj, s katerimi se morajo ukvarjati dan za dnem. zanemarili svoje pedagoško delo in s tem začeli izgubljati tudi svoj ugled v družbi.
Svoje mišljenje glede aktualnih vprašanj v šolstvu so povedali še številni diskutanti. Vsi so bili mnenja, da je potrebno neke osnovne elemente v razvoju na-
Slovenski šolski muzej je k vabilom za otvoritev razstave »Tehnični pouk in šolske delavnice« — otvoritev je bila 27. novembra — priložil tudi gornjo sliko, ki prikazuje dijaka kamniške gimnazije pri tehničnem pouku v tovarni TITAN. Več o razstavi lahko berete na zadnji strani
... Poseben problem je financiranje strokovnega šolstva. Trenutno je v SR Sloveniji financiranje strokovnega šolstva urejeno na naslednji način. Vse šole s praktičnim poukom za industrijo, gradbeništvo, rudarstvo in promet financirajo ustanovitelji, to so gospodarske organizacije teh panog. Pri financiranju teh šol se pojavlja kot sofinancer politično-teritorialna enota, če je za šolo posebej zainteresirana. Vse šole za kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino in,v gostinstvo financirajo s 50 %> udeležbo gospodarske zbornice iz povečane članarine in iz 1 °/o bruto osebnih dohodkov, 50 °/o pa medobčinski oziroma občinski skladi za šolstvo tiste občine, kjer je sedež šole. Sole za obrt financirajo s 70 »/o udeležbo občinski skladi za šolstvo in s 30 “/o udeležbo gospodarske zbornice. Srednje tehnične šole se financirajo v Ljubljani iz medobčinskega sklada za šolstvo, v Mariboru pa iz mestnega sklada.
Tako je navidezno financiranje strokovnih šol urejeno, v resnici pa ni tako; politično-terito-rialne enote se dostikrat smatrajo kot prisilni ustanovitelji strokovnih šol, enako pa tudi gospodarske zbornice ne čutijo dovolj odgovornosti za redno financiranje šol. Financiranje strokovnega šolstva ima zelo široko osnovo za' zbiranje sredstev, toda nihče ni stoodstotno obvezan, da jih financira. Zato so te šole največkrat žrtev tako širokih možnosti financiranja. Vprašanje financiranja strokovnih šol se je pojavilo, kakor hitro so okrajni ljudski odbori svoje ustanoviteljske pravice prenesli na občinske ljudske odbore. Ustanovitelji in soustanovitelji svoje pravice in dolžnosti dokaj različno pojmujejo. Rezultat tega pa je neurejenost financiranja.
Plan, po katerem bodo v letošnjem letu strokovne šole dobivale sredstva za osnovno dejavnost, kaže takole sliko; iz ob-'činskih ali medobčinskih skladov za šolstvo 23,2 "/o iz okrajnih gospodarskih zbornic 8,2 °/o, iz prispevka gospodarskih , organizacij 14,6 Vo, lastni, dohodki 51,9 °/o, presežek dz lanskega -leta 1,3 Ve in razni drugi viri 0,8 Vo.
Ustvarjanje lastnih sredstev na škodo vzgojno-izobraževalnega dela
Ti podatki kažejo, da so nekatere šole prisiljene, da si več kot polovico sredstev ustvarijo same. Seveda gre to na škodo
vzgojno-izobraževalne dejavnosti — na račun njihove osnovne naloge, smotra šole. S takim financiranjem smo nekatere šole spravili v nesmiselen položaj, da. sčasoma ne bodo več vzgojno-izobraževalne ustanove, pač pa gospodarske . organizacije, ki zaposlujejo mladino in imajo ob tem še nekaj . učno-vzgojnih nalog.-Sredstva, s katerimi razpolagajo skladi za 'šolstvo, so mndgo manjša, kot to zahtevajo dejanske potrebe šol. Občinski skladi za šolstvo se za vsako ceno skušajo otresti svojih ' obveznosti do financiranja strokovnih šol. Tako prelaganje odgovornosti z enega na drugega in premajhna sredstva spravljajo šole v zelo negotov položaj. Prosvetni delavci v takih šolah se večkrat sprašujejo, zakaj šol. ne ukinejo, če jim je odveč,, in podobno. Posledice .takega stanja so; malodušje, ki hromi napredek šole in kvaliteto dela, in pa pretirana komercializacija, ki še bolj negativno vpliva na izvajanje osnovnih nalog šole.
Kako rešiti vprašanje financiranja strokovnega šolstva, je v sedanjem stanju verjetno najbolj umesten predlog gospodarske zbornice, ki predvideva:
1.	Industrijske šole pri industrijskih gospodarskih organizacijah naj bi nadalje financirale te gospodarske organizacije) iz sredstev 2% od bruto izplačanih osebnih dohodkov. (Kjer so občine posebej zainteresirane za te šole, naj bi prispevali sredstva tudi občinski skladi 'za šolstvo.)
2.	Vse ostale šole s praktičnim poukom in vajeniške, šola naj bi financirali iz medobčinskih, mestnih oziroma okraji bi' skladov. Ti naj bi bili Uvede predpisom kot stalna oblika financiranja. V medobčinske, mestne oziroma krajevne sklade re j bi pritekala tudi sredstva gospodarskih organizacij, za 'kar bi se le-te morale pogodbeno vezati.
Po tem predlogu bi financirali večino strokovnih šol in. bi za strokovno šolstvo skrbele ali same gospodarske organizacije ali družbeni skladi. Tako bi šolam močno olajšali njihovo osnovno dejavndst, ker bi bile v pogodbenem odnosu z enim samim' financiranjem, katerega dolžnost bi bila, da. skrbi za sredstva, ki so potrebna šoli za njeno osnovno dejavnost.
(Iz gradiva razširjene seje predsedstva	republ iške ra
odbora sindikata tb .r / vv družbenih dejavnosti'
Do kod je uresničena zamisel o poklicnih šolah
šanja — npr. kaj je vse program, kakšen je njegov obseg in na osnovi česa se dela — je taka zahteva izvedljiva. Seveda pa je drugo vprašanje, ali bodo družbeni organi skladov za šolstvo mogli zagotoviti -dejanske potrebe na osnovi delovnih programov, če bodo viri sredstev odvisni od občinskih proračunov. Na osnovi dosedanjih izkušenj lahko trdimo, da v perspektivi razvoj financiranja šolstva ne bo mogel biti odvisen od proračunskega sistema. Enakopraven položaj delovne organizacije, ki opravja, od družbe določeno, potrebno vzgojno-izobraževalno dejavnost, se ne more priznavati samo deklarativno; ustvariti je treba take ekonomske pogoje, da priznana druž-beno-ekonomska samostojnost lahko dejansko pride do izraza.
, V programu dela ‘vzgojno-izobraževalne ustanove morajo jnti jasno postavljene naloge, ki ‘-melje na družbenih potrebah in smernicah razvoja. Tak delovni Program ne more izražati želja elanov delovne. skupnosti, niti ne sme biti slučajen zbir nalog, ki h h šola opravlja poleg osnovnega učnega programa, pač pa mo-ra bit' odraz dejanskih nalog, ki Im je družba s postavljenim smodom naložila delovni organizaciji Delovni programi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah mora-1° Postati osnovni dokument, na osnov; katerega se urejajo pogodbeni odnosi med šolo in druž-oenim skladom za šolstvo.
Vsestranski razvoj našega gospodarstva in družbenih služb terja ustrezno reformo izobraževanja strokovnih kadrov. Resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov, ki jo je sprejela Zvezna Ljudska skupščina 1960. leta, je nakazala nove smernice v sistemu strokovnega izobraževanja. Ljudska skupščina SRS je na osnovi Resolucije in upoštevajoč specifične pogoje strokovnega izobraževanja v naši republiki izdala priporočila o nalogah na področju strokovnega izobraževanja. V tem priporočilu je nakazana tudi reforma vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom.
Zavod SRS za strokovno izobraževanje je najprej izdelal .načrt za eksperiment o prehodu nekaterih industrijskih šol v poklicne. Od vseh dosedanjih vajenskih, industrijskih in drugih' šol s praktičnim poukom, ki jih bo potrebno reorganizirati v poklicne, imajo največ pogojev za preoblikovanje industrijske šole (učne delavnice, strokovni učni kader, povezava z industrijsko proizvodnjo idr.).
Eksperiment se je začel izvajati v začetku šolskega leta 1961/62 po predhodnem prostovoljnem pristanku šol na naslednjih šolah: IKŠ Jesenice, Iskra, Ravne, TAM Maribor, Litostroj, Štore, Telekomunikacije, Ljubljana in Koper. Preizkus je obsegal program za osnovna znanja poklicev kovinarske panoge
in je imel namen ugotoviti obseg in globino učnega načrta praktičnega dela za osnovno znanje poklicev v panogi industrija in rudarstvo, ugotoviti delovne pogoje, sredstva za delo in potrebne normative za orodje, stroje in materiale, predznanje učencev ter učne metode za posredovanje praktičnih in teoretičnih znanj Tako je bil preizkušen prvi del učnega programa za kovinarske poklice od februarja 1962.
Nato je posebna komisija, sestavljena iz članov posameznih eksperimentalnih in ostalih šol, pod vodstvom direktorja Zavoda SRS za strokovno izobraževanje prof. I. Bertonclja, dokončno pripravila za tisk osnovni učni program, ki smo ga imenovali A program, za osnovna znanja kovinskih poklicev.^ Zavod SRS za strokovno izobraževanje je program dokončno uredil in ga izdal meseca septembra 1963. Ta učni načrt obsega tista osnovna znanja za panogo kovinske industrije, ki so podlaga za poklice te panoge. Po tem učnem načrtu se izobražuje v poklicnih šolah mladina za poklice ključavničar, strugar, orodjar, rezkar, brusilec idr. Na osnovi tega programa gradimo še ostale poklice v panogi kovinska industrija in vse specializacije, obenem so ta znanja tudi del osnovnih znanj za •vse poklice v elektro industriji in metalurgiji.
Ta učni program pa ni namenjen samo izobraževanju poklicev širokih profilov v šoli, am-
pak tudi vsem gospodarskim organizacijam, ki priučujejo delavce na delovnih mestih v panogi kovinske industrije, elektro industrije in metalurgije. Načrt je namreč tako sestavljen, da lahko vzame inštruktor v podjetju, ki izobražuje delavce za delovna mesta, iz njega tista osnovna znanja, ki jih morajo obvladati za opravljanje dela.
Učni načrt obsega 90 risb, nadrobne analize osnovnih znanj v panogi kovinska industrija, termine, ki naj jih gospodarske organizacije uporabljajo, poleg tega pa so v njem navedeni vsi standardi za orodja, materiale itd. Učni načrt obsega 180 strani. Ima to prednost, da je urejen po kartotečnem sistemu.
Drugi del učnega programa za praktično delo, ki smo ga imenovali B program, vsebuje že osnove določenega poklica in sicer za poklice strugar, orodjar in strojni ključavničar. V praksi se je že preizkušal na industrijskih šolah od februarja 1963 do junija
1963.	To je bil prvi del B programa. Preizkus drugega dela B programa pa teče od septembra 1963 in se bo zaključil v juniju
1964.	Nato se bo preizkušal tretji del ali C program. Ta se bo preizkušal samo v podjetjih, pri katerih so eksperimentalne šole, medtem ko sta se A in B program preizkušala v učnih delavnicah industrijskih šol.
Za tisk se pripravlja drugi de) B programa in C programa. , •
V začetku šolskega leta 1963/64 smo zaradi uspešno izvedenih poizkusov lahko prešli na izvedbo prvega dela programa (A) na večjem številu šol. Trenutno teče pouk po osnovnem (A) programu v enajstih industrijskih šolah kovinske stroke, v šestih razredih industrijskih in obrtnih vajencev iz različnih gospodarskih podjetij, v treh kmetijskih šolah ih v treh elektro šolah. Pričeli pa smo tudi s proučevanjem trgovskih, gostinskih, metalurških, grafičnih, prometnih in elektro šol.
Obenem je bil na eksperimentalnih industrijskih šolah uveden tudi učni program za strokovno teoretična znanja. Učne priprave za strokovne teoretične predmete so pomagale izdelati vse šole. Vsa strokovna teorija izhaja iz zahtev prakse in predhodne izdelave profila. Vsebino učnih programov posameznih strokovnih teoretičnih predmetov bodo na' šolah merili s preizkusi znanja.
Eksperiment je zajel tudi okoli 200 vajencev (industrijskih in obrtnih). To je prvi korak v preoblikovanju vajenske šole v poklicno. Ti vajenci so sklenili po končani osnovni šoli učne pogodbe s posameznimi gospodarskimi organizacijami, vendar niso šli takoj v uk v podjetje kakor ostali vajenci, temveč v poklicne šole v Ravnah, Mariboru, Štorah in Kranju. V šoli bodo približno pet in pol mesecev, kjer se bodo sistematično izobraževali za osnovna . znanja kovinarstva po že omenjenem A programu. Vzpore-
dno s praktičnim poukom se izvaja tudi pouk strokovne teorija. V februarju se bodo vrnili v ped-jetja in večje obrtne delavnice. Tam bodo nadaljevali nariednji del učnega programa B ;:a ned o strojni ključavničar ali orodjar ali strugar. Posebni • Inštruktor ji v podjetjih bodo predhodno v. ' -sobljeni v posebnih seminarjih za nadaljnjo načrtno izvajanje programa praktičnega dela.
Tako se bodo postopoma izoblikovale tudi vajenske šole za nekatere poklice v poklicne žole.
V mesecu novembru 1863 je republiški sekretariat za šol:.! v o objavil začasne minimalne _ učne načrte za splošno izobraževalne predmete v zveži s postopnini uresničevanjem minimalnih zahtev, ki jih bodo v prihodrije morale izpolnjevati poklicne šole. Vajenske šole in šole s praktičnim poukom bodo svoje učne :v -črte prilagodile tem minimalnim učnim načrtom. Zavod SHS za strokovno izobraževanje, ki je te učne načrte pripravil; bo šolam nudil pomoč' pri uvajanju in uresničevanju teh načrtov. Začasni minimalni učni načrti so podlaga za minimalne učne načrte, ki bodo po sprejetju ustreznih predpisov skupaj, z drugimi minimalnimi zahtevami določeni kot pogoji za verifikacijo osnovnih vzgojno izobraževalnih dejavnosti poklicnih šol. Ktoiar Zora
strokovni sodrimme Zavoda SRS za strokovno izobraževanje
Enotna osnovna šola - samo lepa ideja? Škofjeloška strokovna
. V 15. številki »Prosvetnega nje reforme in za delo po novih lišče lahko samo odvrača našo strokovna in metodična raven	Jll.vJ' V JL IJFvJ l/J.
delavca« sem prebral članek »Ali učnih načrtih doslej še nismo za~ družbo od oblikovanja take pouka in če bomo v višjih raz-	.
je res kriva satno šola?«. Ne že- gotovili vseh pogojev. Delali smo	osnovne šole, ki jo že danes po-	redih osnovne šole zagotovili ne-	strokovno šolstvo ima v	spodarskih organizacijah	in z or-
lim polemizirati z avtorjem član- brez ustreznih učbenikov, šole trebujemo. Menda res ni treba katerim učnim predmetom (npr.	T KrMJTtn tradioiio Prvi sanizaciio samoupravljanja V
ka tov. Kavarjem, temveč bi rad nimajo	dovolj učil, zlasti tistih,	dokazovati,	da	je vsebina izo-	tujim jezikom	matematiki,	fizi-	začetJ^	nekdangje obrtno nadalje-	podjetjih. Letos je center odprl
le opozoril na nekatere njegove ki jih	zahtevajo sodobne učne	brazbe, ki	jo	določa ucm nact	ki) ustrezno števil« ucmh ur, bo-	vajne šole se„aj0 ge v preteklo	vrata tudi učencem osmega raz-
ugotovitve in sklepe, ki po mo- oblike im metode; primanjkujejo	reformirane osnovne šole, temelj	do dobile šole druge stopnje	stolet;e od ieta jggg ko je bila	reda osnovne šole kjer bodo do-
jem mnenju ne vzdržijo kritike, nam specialne učilnice, kabineti,	za uspešno strokovno izobraževa-	(gimnazija tehnične in njim	ustanovljena prva tovrstna šola,	bili osnove za nadaljnji	pouk v
Tov. Kavar ugotavlja, da laboratoriji, delavnice/in telovad- nje za katerikoli poklic in pogoj ustrezne sole) dovolj sposobnih	, d	i strokovno šolah druge stopnje Tako posta-
osnovna šola ne daje tistih re- niče; na	veliki večini šol je pouk	za opravljanje	funkcij v okviru	učencev.	šlo skozf’ raifčmT faze	ja center vse večje toriščV ži-
zultatov, na katere smo računali v dveh	izmenah; v velikem šte-	družbenega	upravljanja in samo- Odklonitev	vsebinske in	for-	ra_voia	Načrtno se ie začela raz-	vahnesa dela in izobraževania
ob uvedbi reforme. Tega pa je vilu oddelkov je preveč učencev; upravljanja.	malne diferenciacije, ki b; se iz- ^po S s^tovnT vo^m - mladtoe in odraslih,
kriva enotnost osnovne sole, ki primanjkuje -prostora za- prosto- Vsebinska m formalna dife- razala v različnih predmetnikih iz skromne vajenske šole v se- Zanimivo je, da se danes izo-nalaga breme bolj in manj na- voljne dejavnosti učencev, do- renciacija ter selekcija v okviru in učnih načrtih, pa ne pomeni dani„ razvito ncklicno šolo	bražuie v vsem šolskem letu v
darjenim učencem in ne upo- datno pomoč in drugo dejavnost, osnovne šole je neutemeljena zanikanja potrebe po bogati no- i. , pomično solo.	^ vsem^so	To
števa razlik v sposobnosti učite- ki je v programu reformirane	tudi zato, ker se šele med 12. in	tranji diferenciaciji vzgojno-izb-	Nagel razvoj industrije m	z„ovorno kaže da je	vodstvo
Ijev, v opremljenosti šol in v	šolef za pouk v višjih razredih	15. letom začno jasneje kazati in	braževalnega procesa v osnovni	°'brti na Gorenjskem je tudi v	centra znalo prisluhniti mladini
okolju. Učna snov, ki jo dobijo	nam manjka 1400 predmetnih	ločiti posebni interesi in nagnje-	šoli glede na sposobnosti in in-	škofjeloški občini zahteval vse	in osta2jm ki si žele strokovne-
učenci do 8. razreda osnovne šo-	učiteljev; nimamo sistematičnega	nja učencev, pa tudi zato, ker je	terese učencev, glede na življenj-	več strokovno usposobljenih de-	ga tehničnega znanja,
le, je tako obširna, da jo manj	pedagoškega in strokovnega izpo-	v teh letih potrebno, da si v šol-	sko okolje, gospodarsko stanje in	lavcev. Šolanje in izobraževanje	‘ Poklicna šola za kovinsko
nadarjeni in manj prizadevni	polnjevanja, ki bi zagotovilo	skem in družbenem življenju ši-	starostno stopnjo. Problem raz-	teh pa je omogočala med osta-	stroko in obrt lesne stroke, ki
učenci ne morejo v sebi smisel-	hitrejše uvajanje učinkovitejših	rijo obzorje, vsestransko razvi-	lične sposobnosti je individualen,	limi tudi vajenska šola v Škofji	je sestavnj- dei centra, je danes
no urediti in povezati.	metod posredovanja, utrjevanja	jajo različne strani osebnosti in	zato ga ne bomo reševali z zuna-	Loki, ki je začela delati v. ure-	ena od dobro organiziranih to-
Mislim, da tov. Kavar v svo- ------^--->-----:---------------- hkrati^ odkrijejo sebe. in tisto njo diferenciacijo, temveč indivi- jenih pogojih šele v letu 1960. vrstnih žo,j na Gorenjskem. V
jem iskrenem iskanju rešitve ne-	področje, kjer se bodo. najuspeš- dualno v notranje diferenciranem To leto je šola dobila no\o_ stav- p.rvem letniku delajo učenci po
katerih problemov naše osnovne	Uprava »Prosvetnega delavca«	neiše uveljavili. Diferenciacija v	vzgojno izobraževalnem procesu,	bo z modernimi učilnicami, ka-	programu, predlaganem za po-
šole ni upošteval vseh kompo-	sporoča, da je prenehala noši-	V1S;l!h razred!h .osnovne šole bi	Prav temu pa smo posvečali iz	bineti in delavnicami Tako se	klicne ^ v delavnicah izde.
nent, ki določajo njeno fiziogno-	jj,*: časoois vsem šolam usta	lrne'a za posledico privilegiranje	objektivnih in subjektivnih raz-	je vajenska sola razvila v. seda-	iujejo v prvem letniku en osta v-
rniio.	»supis vsem fcoiam, usta mesta pred vasjo, gospodarsko logov premalo pozornosti. Kakor hto urejeno periodično poklicno iš izdelke v drugem in tret-
silo in vsi novam m individualnim na- aktivnejših in naprednih krajev dajemo učencem, ki teže dojema- šolo, ki usposablja kadre v ko- ; ietniku ’ obeh strok na ža napSf^MlŽSf^d Komenske-	rocnik“m' ki niso Po^vnali	pred pasivnimi in zaostalimi,	jo učno snov nekaterih predme-	vinski in lesni stroki. Šolski	Jpredl4te kza praktično u^rabo
saPda1ie «0 se boievali za enot-	narocn,ne vsaJ d« konca leta	»teoretične« šole pred »praktič-	tov, dodatno pomoč, bj morali	center, katerega sestavni del je,	£ot na primer- ročne paralelna
no osnovno šolo ki smo jo pri	1962’ Z novim letom pa bo	n0<<'. To pa ne bi bil° Premag0'	z ustreznimi oblikami in načini	je tista ustanova, ki nudi sle-	primeže, šestila, učila za teren-
nas dosegli šele v pogojih socia- prenehala pošiljati časopis na- vanje zaostalosti, temveč bi to omegočiti učencem, ki kažejo po- hernemu ukazeljnemu obilico merjenjei knjižne police de-listične družbe	ročnikom, ki ne bodo do 31.	zaostalost se utrjevalo. Menim,	sebna nagnjenja in sposobnosti	znanja. Mladina m odrasli so	iovne mizice, omarice za orodje,
Vnetna osnovna šola ie ures-	decembra t. 1. poravnali naroč-	f.a to Prfhitra opredelitev zmog-	v nekaterih predmetih, da bi te	l^hh? v c.e!1.tiru usposabljajo za	st0jaia za cvetice in drugo. Pre-
isnotna osnovna sola je ures	Ijivosh in nagnjenosti učencev	sposobnosti m nagnjenja močne-	določen poklic v kovinski in les-	dava+pii-ki zbor ki nnučinp v
ničenje pedagoške in družbene	nlne za tekoce ,eto-	kljub inteligenčnim preizkušnjam je in hitreje razvili. Taka notra- ni stroki, usposabljajo se za posa- ^toni šoli s! nrizad^a iz^
težnje, da bi vsakemu posamez-_____________________;_____________ in kljub pomoči psiholoških ugo- nja diferencirana osnovna šola mezno delovno mesto in pri hoiišati učne metode dela Dri
niku omogočili razvoj vseh nje-	.	..	tavljanj lahko napačna in krivic- bo lahko pripravljala učence tudi praktičnem in teoretičnem po- praktičnem kot tudi teoretičnem
govih sposobnosti in pravilno in preverjanja znanja; vecma za- na, Kdo nai za take odločitve za nadaljnje šolanje na gimnazi- uku bogatijo svoje znanje. Do- P
usmeritev za poklic po sposob- vodov za prosvetno pedagoško preVzame odgovornost in kdo jah, tehničnih in drugih šolah, ki bra je tudi povezava med šol-	1
nostih in nagnjenjih. Osnovna službo zaradi nepopolne kadrov- more zanje jamčiti?	zahtevajo temeljito predznanje skim centrom, gimnazijo in	t t k V7,,n;n
šola naj da vsem šoloobveznim ske zasedbe ne more v celot. Tovariš Kavar meni da bi dii. in znatne intelektualne sposob- osnovno šolo v Škofji Loki. V -1	2^11001^ uč^icev v ooklicni
otrokom ne glede na poznejšo opraviti svojih nalog sredstva, ferenciadja osnovne šole po nosti. Premišljena in pedagoško delavnicah centra imajo dijaki šoli pa ®e ne oS le v^kto
raznovrstnost življenjskih pokli« ki jih dobe osnovne sole ne, za- razredu oz 4 letu šolania za- korektna selekcija po osn šoli gimnazije tehnični pouk. Že dru- k,	-	...
cev skupen temelj splošne izo- doščajo za razširjeno in pog ob-	druge stopn e boli ki bi temeljila na Objektivnem go leto'se škofjeloški gimnazij-	deTu v m a-
brazbe in družbene vzgoje, ki Ijeno delo v reformirani šoli;	ne učence Ce bomo zago- preverjanju individualnih spo- ci seznanjajo v šolskih delavni- dinski oraanriacm razredni in
še skupncKti^ta^^toteresped- Sn učSfev	*vOi vsem osnovnim šolam pri- sobnosti učencev, pa se mi. zdi cah z raznimi materiali merilni- “1 S=Ji( —edn. n
ni SS	Sn<^i,Pka- sO® lOkf'^polTma OsvetS	materialne, kadrovske in upravičena.	^________ mi instrumenti^ m s straj Se- vkljueili tudi v akcijski prograin
kor tudi interes za vsestranski svojemu delu. Ko pcenjujemo druSe	fe se bo dviSnlIa
w „	. .	, j• ji	T	vR-ijuuiii iuu.i v	urugrani
Dušan Kompare znanjajo se tudi z delom v go- jugoslovanskih pionirskih iger;
razvoj človekove osebnosti.	rezultate reformirane osnovne
Povsem razumljivo je, da šole glede znanja, umskega -raz-mora enotna osnovna šola dajati voja in delovnih navad učencev, tisto teoretično in praktično moramo razen navedenih dejstev splošno izobrazbo, ki ustreza upoštevati tudi, da je velik del zmogljivosti velike večine učen- učencev doma brez, pravega nad-cev.	zorstva, da so kapacitete varst-
Ce ugotovimo, da zahteve venih ustanov za šolsko mladino osnovne šole presegajo povprečno premajhne in da so prevozi po-umsko zmogljivost učencev, ne deželskih učencev v osrednje šo-moremo neuspehov pripsarti enot- le še marsikje neustrezno orga-nosti osnovne šole, temveč mo- nizirani.
ramo iskati vzroke drugje. Mi- Reforma osnovne šole je kom-slim, da bi' kazalo temeljito raz- pleksen in dolgotrajen proces, ki misliti zlasti o naslednjih vpra- zahteva veliko naporov, sistema-šan+ih: ali zahteve, .ki jih po- tičnega dela in znatna material-stavljajo novj učni načrti, ustre- na sredstva. Če uspehi že kar v zgjo povprečni zmogljivosti učen- začetku niso bili taki, kot smo cev; ali novi predmetnik žago- jih ob uvajanju novih predmet-tavlja uresničevanje smotrov re- nikov in učnih načrtov pričako-foi-mirane osnovne šole in nalog vali, še res ni treba podvomiti posameznih učnih predmetov; o upravičenosti vsebinske in forali smo zagotovili materialne, ka- malne enotnosti osnovne šole. drovske in druge pogoje za Menim, da zahteva — vsem ena-uspešno izvajanje reforme.	ko osnovno izobrazbo — ni paro-
Pri sestavljanju novih učnih la, temveč resnična potreba na-načrtov se nismo mogli opreti na šega družbenega, gospodarskega študije o zmogljivosti učencev v in kulturnega razvoja. Če doslej posameznih razvojnih stopnjah, še nismo zagotovili vseh pogojev ker jih nismo imeli in jih še za uspešno delo enotne osnovne vedno nimamo. Dosedanje pre- šole, smo dolžni to, kar se da, verjanje učnih načrtov v praksi hitro Jn temeljito storiti. Ne mo-sicer v glavnih obrisih že kaže, rem se strinjati s tov. Kavarjem, v čem smo uspel; in kje smo po- da bi enotno osnovno šolo uvedli
grešili, toda v svojih sodbah mo- spet takrat, ko bodo dani za to Dijakinje škrofjeloške gimnazije v delavnici poklicne šole z zanimanjem sledijo navodilom strokovnega
ramo biti previdni! Za izvaja- tud; materialni pogoji. Tako sta-
nčitelja; seveda tudi same delajo z lesom in drugim materialom
»Leto tehnične kulture mladih«. Zadali so si eno glavnih nalog: še nadalje urejati šolske delavnice in pomagati tehničnim klubom in krožkom Ljudske tehnike v šolah na območju škofjeloške občine. Učenci šole po svojem predstavniku aktivno sodelujejo tudi v šolskem odboru.
Uspešno delo poklicne šole in šolskega centra je rezultat naporov učiteljskega kolektiva, zlasti' še Alojzija Malovrha, ki je eden glavnih pobudnikov pestrega dela. Iskanje vedno novih oblik izobraževanja strokovnega kadra v skladu z našim gospodarskim razvojem je glavna in osnovna značilnost poklicne šole’ in šolskega centra v Škof ji Loki.
Vlado Rozman
OBVESTILO VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI ima v svojem internatu — v Ljubljani, Črtomirova ul. 4 — na razpolago nekaj prostih ležišč.
-Prosvetni delavci, ki prihajajo v Ljubljano, lahko prenočijo v internatu. Cena prenočišča je 500 din. Sprejem rezervacij je na telefon št. 31-250.
UPRAVA VIŠJE SOLE . ZA SOCIALNE DELAVCE
Vprašanje tretje tedenske učne ure za pouk tuj ega jezika
Takoj na začetku moram po-udaAti, da je bila zahteva po tretji učni uri ves čas, odkar je bila ukinjena, tako v VII. kakor v VIII. razredu osnovne šole, izredno živa. Isto velja za tretjo te-tensko učno uro pri drugem tujem jeziku v II. in III. razredu gimnazije.
Če se najprej lotimo vprašanja tretje tedenske učne ure pri pouku tujega jezika v VII. razredu osnovne šole, moramo takoj poudariti, da učitelji, ki poučujejo na gimnaziji prvi tuji jezik, vsako leto opažamo, kako različno je znanje jezika pri dijakih različnih osnovnih šol, iz katerih so se vpisali na gimnazijo. Res so različni tudi učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah, različni so po svojih sposobnostih tudi učenci, toda velik del krivde za slabo pripravljnost učencev v tujem jeziku, ko prihajajo na šole druge itopnje, zlasti še za velike vrzeli v znanju in zaostanke v predelani tvarini tiči brez dvoma v dejstvu, da imajo oziroma so imeli na nekaterih šolah že dalj časa, tudi tretjo učno uro, in to ne samo v VIII., ampak tudi v VII. razredu osnovne šole, drugod pa sta bili le dve učni uri tako v VII. kakor v VIII. razredu. Kako zelo je v številu učnih ur potrebna neka enotnost. kažejo nedvoumne posledice pri takih dijakih, ki so pri pouku v osnovni šoli predelali le del tiste tvarine, ki bi jo bili morali. Navadno taki dijaki v prvem letu gimnazije ponovno zaostajajo, v znanju, saj je tempo dela tu ni-trejši; snov pa prav v tem raz-
redu mnogo važnejša kot prej, a taki dijaki še snovi iz osnovne šole ne obvladajo. Temu zelo rado sledi tudi zaostajanje v drugih predmetih — in na koncu leta takim dijakom pogosto grozi ne le ena, ampak več nezadostnih ocen. Če pa profesor začne v srednji šoli s tvarino tam, kjer so v osnovnih šolah obstali oni, ki so se zaradi manjšega števila ur naučili najmanj, bo seveda nujno moral zaostati v učnem programu!
Treba je upoštevati tudi dejstvo, da šolske ure pogosto odpadejo in če odpade od odmerjenih dveh učnih ur pri takem predmetu, kakor je tuji jezik v istem tednu ena (ali celo obe, kar se tudi dogaja) ura, je učitelj dostikrat prisiljen, posebno pri važnejši slovnični snovi, da to še enkrat razloži in s tem spet izgublja dragoceni čas. Kajti tudi pri tujem jeziku moramo novo snov vedno vezati na že znano in tudi temeljito obdelano staro snov.
Ne navsezadnje je važno, še posebno v osnovni šoli, število dijakov v dostikrat prenapolnjenih razredih, medtem ko so po nekaterih drugih šolah, posebno v mestih, razredi manjši in je delo v njih seveda lažje in je snov mogoče nrav zato hitreje obravnavati. Kdor noučuje tuji jezik v VIT. ali VIII. razredu osnovne šole., mi bo prav rad pritrdil, da je v velikem razredu mnogo teže izpolniti zahteve učnega programa ter obenem doseči zadovoljivo znanje dijakov — še posebno težko, če je sploh mogoče, pa je to
ob samo dveh tedenskih učnih urah. Tudi to dejstvo samo po sebi govori za uvedbo še tretje tedenske učne ure v vseh razredih osnovne šole in gimnazije.
Da so tudi v VII. razredu osnovne šole potrebne tri in ne samo dve učni uri na teden, kaže tudi sledeče. Peti, šesti in sedmi razred osnovne šole predstavljajo, kar se tiče tujega jezika, nekako celoto, namreč osnovno stopnjo, v kateri prevladuje neke vrste direktna metoda (pri pouku uporabljamo, če le mogoče, samo tuji jezik), da tako učence navadimo na govorne in, kolikor mogoče, tudi miselne osnove tujega jezika. Tako je tudi mnenje vidnih me-todikov današnjega časa (npr. Fr. Closset-a), isto začuti dober pedagog sam pri svojem delu v razredu. V drugi polovici VII. razreda začenjamo namreč s prvim čtivom (seveda se'to na osnovni stopnji opravlja v razredu), vsaj tako nasvetujejo nekateri dobri metodiki in pedagogi. Ker dijak v tem razredu že obvlada toliko besednega zaklada, a tudi slovnične snovi, ’ je sposoben brati prav lahke tekste v tujem jeziku, ki mu vzbudijo veselje za tuji jezik, po drugi strani pa je čtivo zdaj že potrebno, posebno še, če razred le nima prevelikih težav v obvladanju jezikovnih osnov. S čtivom dijake namreč odtegnemo od zelo skromnih tekstov v učbeniku in jim dajemo možnost, da utrdijo svoje v učbeniku pridobljeno znanje in ga razširijo oziroma povežejo v trdno celoto. Za tako dodatno delo v razredu
pa seveda ne zadostujeta le dve tedenski uri.
Treba pa je že takoj tukaj odločno in načelno pribiti, da moramo osnovno stopnjo temeljito in dobro zaključiti, če naj potem na srednji oziroma višji stopnji delo teče gladko — in ne tako, kakor sedaj, ko se leto’ za letom pritožujemo, da otroci, ki prihajajo iz osnovne šole, znalo t’”"'"! jezika vse manj in manj. Kako naj dijaki začno s snovjo srenje stopnje (kamor lahko mirne duše uvrščamo tudi VIII. razred osnovne šole), kjer prehajamo na utrjevanje znanja o osnovnih časih oziroma o glagolu in na sintakso — če pa osnove niso temeljito utrjene? Ob dveh tedenskih urah v VII. razredu pa seveda ;skoraj nikjer niso in tudi ne morejo biti, razen v izredno nadarjenem razredu, kar pa za povprečje, o katerem vedno govorimo, seveda ne pride v poštev.
Predvsem pa moramo pri odrejanju števila tedenskih učnih ur, in to velja za tuji jezik na osnovni šoli prav tako kakor za drugi tuji jezik na gimnazijah, pomisliti na to, da je tuji jezik eden izmed tistih predmetov, pri katerih gradimo, da tako rečem, eno na drugo, kjer gre torej za tkzv. kontinuiteto snovi ob večajočem se znanju učencev. Pri treh tedenskih urah je to mogoče doseči, ker so razmaki med posameznimi učnimi urami navadno prav primerni oziroma ker je med posameznimi učnimi urami povprečno le presledek dveh dni, zaradi česar je mogoče delo v razredu tudi docela uskladili z učnimi načrti kakor tudi z načeli pedagogike in metodike. To se pravi, da v tem primeru tudi tako važnemu delu učnega procesa, kakršno je ponavljanje, lahko posvetimo vso^ pozornost. Pri dveh tedenskih ličnih urah, kolikor jih je bilo vsaj v Vil. razredu osnovne šole in v II. ter III. razredu
gimnazije (pri drugem tujem je- na katerih bo slonelo vse delo na ziku) doslej, pa se je nujno mo- višji stopnji. A ne samo to, kako rala porušiti tako skladnost z uč- naj si zamišljamo, da bo otrok ob nimi načrti (v čemer oni, ki odhodu z osnovne šole obdelal poučujejo v omenjenih razredih, »vsaj osnove tujega jezika«, ^ če docela soglašajo), kakor z metod- za to ob samo dveh tedenskih skimi principi, a tudi kontinuiteta učnih urah v VII. in VIII. raz-v grajenju učenčevega znanja, redu" osnovne šole ni imel mož-Vsa zadnja leta, odkar sta bili nosti?
v že omenjenih razredih osnovne Končno moramo pomisliti tudi šole odmerjeni pouku tujega je- na zahteve,, ki jih postavljamo zika le dve tedenski učni uri, to pouku tujega jezika v osnovni vsi, ki poučujemo tuji jezik na šoli, na samo naravo tega pouka: srednjih šolah, kakor sem že orne- cd učitelja oziroma profesorja za-nil, močno občutimo: znanje učen- Titevamo, da otroke že v šoli na-cev ob prehodu, recimo, na gim- uči nove snovi; učenci naj bi si nazijo (a tudi na druge srednje ravno v VII. in VIII. razredu šo!«j leto za letom pada. Mirno pri tujem jeziku začeli močneje lahko rečemo, da vsako leto pade razvijati jezikovni čut in smisel vsaj* za dobrih 10 %, če ne več. za logično mišljenje — učitelj ozi-Kajti učitelj, ki poučuje tuji je- roma profesor naj bi svoje učen-zik na osnovni šoli, je ob samo ce torej tudi vzgajal. Toda ali je dveh tedenskih urah (v VII. in to mogoče ob samo dveh teden-VIII. razredu), nujno,;postavljen skih učnih urah, posebno če pre-pred alternativo: ali bo predelal mislimo prej omenjeno? Isto ve-učno snov, kakor to. veleva učni ija za driigi tuji jezik na gimna-
načrt, ali pa bo nujno moral zanemariti tiste dele učnega proce-
zijl.
In še nekaj bo treba upošte-
sa, ki so sicer za solidno učence- vati: lepo število najboljših štu-vo. znanje jezika nujno potrebni: dentov-lingvistov nam odhaja z ponavljanje in utrjevanje učne univerze v vse mogoče, že v na-snovi, temeljite vaje v rabi časov prej zagotovljene službe, samo v in besediiega zaklada itd. Ne sme- prosvetno službo ne. Mislim, da mo pozabiti, da je- za obdelavo jma tudi tukaj dejstvo, da sta bili neke lekcije« (če upoštovamo tiste tujemu jeziku v VII. in VIII. raz-in take lekcije, kakršne so sedaj redu osnovne šole (ter drugemu v naših učbenikih tujih jezikov za tujemu jeziku v II. in III. razvil. in VIII. razred osnovne šole), redu gimnazije) dodeljeni le dve potrebnih 4 do 5 ur. Vsako zmanj- tedenski uri, pomembno vlogo.
Sevanje števila ur, potrebnih za obdelavo katerekoli lekcije, pa
Vse drugačen smisel in pomen bo imel pouk tujega jezika v osnovni
ima seveda za posledico vse slab- goli in na gimnaziji, ko mu bodo še in slabše znanje ^pjega jezika v vseh razredih priznane vsaj tri ob prehodu r»a šole druge stopnje, tedenske ure.
Pri'tistih predmetih, pri katerih je kontinuiteta v predelani snovi pogoj za solidno znanje učencev (slovenski jezik, tuji jezik, matematika), bi torej ped nobenim pogojem ne smeli dopustiti . samo dveh ur tedensko, naj gre nri tem za katerikoli razred, a zlasti ne na osnovni šoli, recimo pri tujem jeziku, kjer gradimo tiste osnove.
Ce pogledamo, kako je s poukom tujega jezika v ostalih republikah naše države, vidimo, da vsaj prvemu tujemu jeziku posvečajo precej več pozornosti, saj so v mnogih osnovnih šolah uvedli pouk tujega jezika že v IV. razredu osnovne šole (in ponekod Celo v tretjem!).
DUŠAN COD
Branje - vzgoja mladega človeka? .S—ti!—
Prčiv je, dH otroka zg zgodaj v osorediu zanimaTvia. vsa-j ta Im i ,-1- vošiVi v,; v, -r-aimani i-> v- K/sii i -, - -,,, - - a,—, - >■— v- ^—	G t s*01C
Prav je, da otroka že zgodaj navajamo na branje časopisov. Predvsem v urah zgodovine, zemljepisa in slovenskega jezika opozarjamo mladež, da se zanima za
v ospredju zanimanja, vsaj tako dolgo, dokler so aktualne. Zato je neprimerno, da jih razkrivamo v vsej goloti, brezobzirno, neprimerno. Bolje bi bilo, da smo ob
dogajanje doma in v svetu. Zato zgodbi KRANJC orisali predhod-
bi nam ne smeli biti vseeno, kaj in kako otrok kak dogodek prebere.
Obstanemo pri odlomkih rol manov, ki so v časopisih prirejeni za odrasle. Nadalje obstajamo kot od kamna zadeti pri zgodbah, ki jih pišejo novinarji o raznih kri-
no nezdrave razmere, ki so bile v tej družini, in poudarili, da ni vseeno, kako in zakaj se mladi
vseh naših vzgojnih ravnanj brezdušno obiti. Bolje bi bilo, da bi jih mnogokrat sami zase analizirali in se vprašali, če je bilo naše vzgojno ravnanje pravilno.
Ob neverjetno grozotni kriminalni novici smo dolžni, da jo pravilno pojasnimo tudi našim otrokom. Bolje pa je, da je ne preberejo. To je ugotovitev mnogih vzgojiteljev, ki jim ni vseeno, kaj naša mladina bere. Kljub na-
Ijudje odločujejo, ko se poročijo.
Prav verjetno bi družinska harmonija ne rodila takega sadu. ____ _________________
•	na''^•na*e šemu tolmačenju novica ostane
minalmh dogodkih in jih tudi naj- ndsh z TOg^našega mladmca°m NihčTveč le Otr°k0Vi ZaVeSh' mlaiSl radi m radovedno nrebe- miadinke. Ni nam vseeno in nam Tudi mi ne!
ne sme biti, kaj prebira naša mla'
bolj bodo njene moralno etične viednote pozitivne.	pQ po^^jh občinskih social-
Vsi vemo, da naše mladeži ne nih organov smo imeli pred pe-bomo mogli odtegniti vsem ne- timi leti v SR Sloveniji 2569 mo-gativnim zgodbam platna in ča- ralno in vzgojno ogroženih sopisa. V ospredju pa naj bo otrok, lani pa jih je bilo že vprašanje: česa bomo nudili več? 3619. To so tisti mladoletniki, ki Zgodb, ki vedrijo in navdajajo z žive v družinski skupnosti, ki pa življenjskim optimizmom mlade- jim zaradi kriminala, alkoholiz-ga človeka, ali pa zgodb, ki ga za- ma, potepanja ipd. v družini strupljajo in mu brišejo življenj- ovira ali onemogoča pravilno prilagoditev.
Naraslo je
ske perspektive?
Ponovno sem se poskušal za-
mladih ljudi, kar je komaj 8,7 ! odstotkov od registriranih vzgoj- : no zanemarjenih in moralno ogroženih otrok. Za prevzgojo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj imamo sedem disciplinskih centrov, pogrešamo pa zavod za duševno prizadete in psihopatske prestopnike.
Predlog osnutka sedemletnega
mlajši radi in radovedno preberejo.
Tak je primer FRANCA KRANJCA. Razpravo sem prebral v dnevniku Delo. Ves potek razprave je podrobno ilustriran. Umor očeta in matere stopa z vso grozotnostjo pred človeka.
Nesmiselno bi bilo sedaj ugibati, kako je otrok, ki dnevno ča-sopsije bere, tako vest sprejel. Prav verjetno se je ob zgodbi samo zgrozil.
Iz psihologije vemo, da vsak dogodek, ki ga sprejemamo iz naše okolice zavestno ali podza-
dina in kako prebrano sprejema. Ob tem bi morali omeniti pomembno razvojno značilnost v razvoju mladinca in mladinke. Kaže se v vse večji želji po samostojnosti. Ta vzvišena lastnost se javlja že v puberteti in se nadaljuje tja do polne zrelosti. Mlad človek bi rad čimprej zaslužil, bi
i	načrta razvoja socialnega var-
tudi število vzgoj- stva v SR Sloveniji predvideva no zanemarjenih otrok, in sicer v zvezi s problematiko moralno Tega psihološkega ki živi v neurejenih družinskih °d l656	J9®8)	2817	vzgojno zanemarjenih otrok
e logičen in znan- razmerah. Pubertetnik je večkrat lanskem letu>- Med V2^no za- da bo treba v Pnhodnph letih
ne more izbrisati, makniti v psiho mladega človeka, ki živi v neurejenih družinskih
momenta, ki je logičen stveno utemeljen, se danes vse premalo zavedamo. Zato smo vsi vse preveč apatični do vprašanj filma, televizije in — časopisa.
Kolikor več bo mladina prebrala estetskih, njej primernih sestavkov in gledala več filmov, ki
v takem sovražnem odnosu do staršev, čeprav je njegovo ravnanje napačno, pa se tega noče zavedati. Pozneje, čez več let, ko
vestno, v naši duševnosti ostane. skupno premagujemo njegovo ne-Zgodba sicer zdrkne v podzavest, odkritosrčnost, ki bi^e marsikdaj
sama znašla v slepi ulici. Menda ni večje nesreče in hujšega udar-
________ __ kažejo človekovo plemenitost in
rad čimprej bil sam svoj gospod, dobroto, toliko boljša bo in toliko dosti....
Vse to vsak mlad človek tudi doživi. Vendar se zdi nujno potrebno, da do tiste zrelosti mladega človeka le vodimo in s tem
nemarjeno mladino tiste mladoletnike, ki so zapadli potepuštvu, prostituciji in beračenju,- pa tudi vse, ki so storili
.	.	,	,	, , ,	, .	. dejanja, nasprotna pravnim in
je ze zrela osebnost, tako dejanje ostalim normam_ in so zato po_
obžaluje. Nehote se ob tem spom- trgkm varstva ter specialne nim liričnega Cankarja, pomislim vzgoje.
nase in na svoje tovariše iz mla- Za zdaj še niso registrirani
tisti otroci, ki kažejo v svojem
vendar je odslej sestavni in skoraj neizbrisni del njegove psihe, pa čeprav zdrkne v podzavest. Tako se ob tem nehote takoj vprašamo, kako tak vznemirljiv dogodek, v katerem se pretakata kri in sovraštvo, vpliva na nadaljnji otrokov psihični razvoj. Vprašamo se, ali tak dogodek, ki lahko kdaj zdrkne iz podzavesti v zavest, pozitivno ali negativno oblikuje otrokovo osebnost. To so vprašanja, ki so vredna temeljitega premisleka. Vznemirjati bi morala tudi vse tiste, ki pišejo in pišejo hkrati za mladino!
Ne bomo mogli zahtevati, da za kriminalne zgodbe ne bi smeli vedeti stari in mladi. Niti najmanj potrebno pa ni, da bi jih podrobno obravnavali. Ali bi ne bilo dovolj, da nam umor v nekaj vrsticah opišejo in ga hkrati moralno ošibajo?
Nekje razumljivo in opravičljivo je, da so take zgodbe vedno
ca v družini kot ugotovitev, da se otrok na vsak način želi oddaljiti od staršev in si še pred zrelostjo ustvariti lastno eksistencd. Spoštovanje otrokove osebnosti v kritičnih letih do polne zrelosti je predpogoj za dobre, prijateljske in prisrčne odnose med otroki in starši v družini. To pa pomeni, da popuščamo. Kljub naši dnevni utrujenosti in slabi volji, ki se ji pridružuje, bi morali biti vedno pripravljeni, da otroku pomagamo in mu pametno svetujemo., Žal vedno ni tako. In kolikor je več takih neprimernih izgredov, ki, se končajo z molkom in zagrenjenostjo sina ali hčere, toliko več je včasih hudih posledic ... Otroci nato obidejo — velikokrat molče — vsa prizadevanja staršev in ravnajo po svoje. Take nevarnosti bi se morali vedno zavedati. Zato ne bi smeli
Tuji študenti na ljubljanski univerzi
Na fakultetah ljubljanske univerze je vpisanih 77 tujih študentov, med katerimi jih 54 prejema štipendije, 19 pa je ne-štipendistov. V zadnjem šolskem letu se je vpisalo na fakultete 19 novih tujih študentov.
Komisija za stike s tujimi študenti pri univerzitetni upravi je ugotovila, da so študijski uspehi tujih študentov na splošno zadovoljivi. Svoje študijske obveznosti uspešno izpolnjuje 67 odstotkov slušateljev, medtem ko ponavlja prvi in drugi letnik 19 % študentov, 14 °/o pa jih je pokazalo negativen uspeh. Komisija ugotavlja, da se nekateri niso dovolj resno lotili študija, drugi pa ne morejo slediti predavanjem, ker imajo preskromno predizobrazbo, ali pa imajo težave s slovensko strokovno terminologijo. Mnoge študente — posebno slušatelje drugih letnikov — ovira obsežen učni Program.
Podatki kažejo, da uspešno opravlja svoje obveznosti od 19 neštipendistov 63 %, slušateljev, dva ponavljata letnik, pet pa je nezadostnih. Ti so v letošnjem študijskem letu izgubili status študentov na fakultetah, kjer so bili vpisani, in vse' ostale ugodnosti — predvsem pa pravico bivanja .v študentskem naselju.
Komisija za stike s tujino pri Univerzitetni upravi bo predlagala komisiji za kulturne stike z
ki je štipenditor, da tistim slušateljem, ki niso izpolnili svojih študijskih obveznosti, odvzame štipendijo in jih napoti v dorno- Pod tole sliko vino.
bi lahko napisali: ali. »čitalnica na prostem«, ali »ure brezdelja«, ali »časopisi in mladina«, ali pa Se kako drugače
Telesna vzgoja v šolah na dveh tirih
Znano je, da je šolska telesna vzgoja (obvezna, pa tudi prostovoljna) temelj pravilnega psihofizičnega razvoja mladine. Ta vzgoja' je obvezen predmet v osnovnih šolah, gimnazijah ter v večini srednjih strokovnih šol.
V prvih šestih razredih osnovnih šol so ji odmerjene tri ure na teden, v zadhjih dveh razredih teh šol in v gimnazijah pa po dve uri, medtem ko imajo v SR Srbiji in Hrvatski vse šole po tri ure pouka na teden ...
Rezultati ankete na 1132 šolah v SR Sloveniji kažejo, da so imeli ob koncu šolskega leta 1962/63
pouka telesne vzgoje, uvedeni športni dnevi, množična in kvalitetna tekmovanja idr. Mnogi žal še vedno podcenjujejo telesno vzgojo kot šolski predmet — med njimi so celo nekatera šolska vodstva ter določen del prosvetnih delavcev.
Šolsko telesno vzgojo so uvedli kot obvezen predmet tudi v prvih letnikih na dveh ljubljanskih fakultetah (strojni ter fakulteti za naravoslovje in tehnologijo), in sicer po dve uri tedensko.
236 šolskih športnih društev
Ob koncu zadnjega šolskega
Zdi se mi, da bi tudi v da- ponašanju določene posledice našnjem pisanju in prikazovanju prevelike zaposlenosti staršev ter morali iskati več pozitivnih vred- njihove brezbrižnosti. Znani so le nost. Morali bi iskati več zgodb, podatki ankete o socialnih, s katerimi bi oblikovali estetsko zdravstvenih in kulturnih razme-podobo mladega človeka. Kaj po- rah učencev nižjih osnovnih šol, zabijamo, ,da je mladostnikova ki jih je zbral Zavod SRS za sta-psiha najbolj plastična, najbolj tistiko pred šestimi leti. Tedaj so dojemljiva!!	ugotovili, da je 46,3% vseh učen-
Naši mladinski časopisi so ta- cev prizadetih zaradi negativnih ko urejeni in dajejo mlademu vplivov družine (slabe stanovanj-človeku dovolj zanimivega in kva- &ke razmere, obremenitev z de-litetnega branja. Prav bi bilo, če lom, nesoglasja v družini ipd.), bi se njim pridružili vsi ostali. n* novejših podatkov, ki bi Časopis odraslega terja, da mu pokazali, ali se je ta-odstotek, ki posredujemo življenje takšno, kot -i6 zaskrbljujoč, zmanjšal ozi-je, Toda, kadar pišemo o izrednih r°ma če ni celo narasel, dogodkih, polnih teme, najnižjih V naši republiki imamo za človekovih strasti in nagonov, po- vzgojno zanemarjeno mladino tem bi morali biti do neke mere osem zavodov, v katerih je pro-obzirni.	štora za 525’ mladoletnikov. V
Vnko Šmajs teh zavodih je pravzaprav 563
prištevamo odmeriti določena sredstva za uvajanje in usposabljanje strokovnih delavcev (pedagogov, psihologov, socialnih delavcev idr.) ter za nadaljnjo organizacijo potrebnih služb ter zavodov ža prevzgojo mladoletnih storilcev ka»-nivih dejanj.
Pospešiti bo treba tudi izdelavo kategorizacije ter uvedbo sistema tekočega evidentiranja otrok z motnjami v telesnem ne duševnem razvoju, pri čemer pa bo treba evidentirati tudi vzgojno zanemarjene otroke in tiste, ki so dalj časa bolni. O Te-teh govori splošni zakon o šolstvu, vendar jih pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok še ne zajema.
Treba bo tudi povečati zmogljivosti zavodov za duševno prizadete in vzgojno zanemarjene otroke, v, občinah pa zagotoviti finančna sredstva za njihovo prevzgojo.
V zvezi z vprašanjem, kako je z novoletnimi nagradami v vzgojno izobraževalnim ustanovah, smo na republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti dobili naslednje
POJASNILO:
nekateri posamezniki in sindikalne podružnice prosvetnih delavcev se obračajo na republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti za pojasnilo v zvezi z novoletnimi nagradami.
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti smatra, da se v novem sistemu fi-. nanciranja oziroma delitvi dohodka vzgojno izobraževalnim ustanovam ne more obdržati nikakršen administrativni način nagrajevanja.
Vse vzgojno izobtaževalne ustanove morajo prejemati sredstva za celotno dejavnost šole v globalu. Samo to je v skladu z novim sistemom financiranja šolstva in nagrajevanja po delu in uspehih dela.
Tisti kolektivi, ki so realno planirali potrebe za celotno dejavnost šole, v kar so vračunana tudi sredstva za nagrajevanje, in ta sredstva tudi dobili po določenih družbenih kriterijih, imajo možnost, da sredstva, določena za osebne dohodke, delijo po lastnih kriterijih v skladu z načelom nagrajevanja po delu. Popolnoma drugo vprašanje je, če so kolektivi že v globalu dobili premalo sredstev. Vendar v tem primeru nq morejo zahtevati nekih posebnih sredstev za novoletne nagrade, pač pa postaviti zahtevo skladom za šolstvo, da v celoti izpolnijo obveznosti do ustanove.
na 854 šolah reden pouk telesne leta je bilo v naši republiki 236
vzgoje, na -267 pa le priložnostnega (zaradi pomanjkanja telovadnic), medtem ko na enajstih šolah^ sploh niso imeli tega pouka. In še to: Učni načrt je predelalo v celoti le 522 šol, ostale pa le delno. Ti podatki kažejo, da je
- --------------- -----— — vAv-AiJiv/. xx	cxvx rvciz-v;ju, vici jc
nozemstvom pri ZIS v Beogradu, bilo zajeto v redno telesno vzgojo okoli 75 odstotkov učencev
šolskih športnih društev s 44 tisoč člani. Šolsko športno društvo, v katerem se razvija prostovoljna dejavnost, je imelo torej 16,8 °/o vseh šol v SRS, ali drugače: v teh društvih se ukvarja s telesno kulturo 15,1 “/o šolske mladine.
NE SAMO BERILA
S posvetovanja o vlogi mladinskega periodičnega tiska
Pretekli teden je bilo v Ljubljani posvetovanje o vlogi mla-
osnovnih šol, gimnazij in srednjih strokovnih šol.
Za pouk telesne vzgoje v šolah skrbi 3153 razrednih učite-
. ’ Z oblikovanjem šolskih šport- dinskega periodičnega tiska v re-nih društev so se na marsikateri formirani šoli, ki ga je organizi-šoli izboljšali pogoji za telesno ral Zavod za napredek šolstva SR kulturno dejavnost,1 obenem pa Slovenije. Tega posvetovanja, ki ugotavljamo, da nekatera vod- Sa Je vodila Jovita Podgornik, so
Znani filmski strokovnjak Vitko * lusek se je rade volje odzval va-“u« vodstva Trati
osnovne Škofji Loki,
šole
kjer
na
je
stva šol, pristojni organi družbe-Ijev,1107 predmetnih učiteljev, 39 nega upravljanja ter še nekateri oziroma otroških revij in časo-profešorjev telesne vzgoje idr. drugi premalo skrbijo za razvoj pisov ter prosvetni svetovalci z Telovadnice za ta pouk (v najemu in delo teh društev.	zavodov za prosvetno pedagoško
ali lastne) je imelo le 31 odstbt- Zelo pomembno vlogo imajo službo.
kov vseh šol, približno polovica predvsem tista šolska športna Branka Tnrra ie v uvodnem pa imela igrišče, medtem ko več društva, ki jih organizacijsko vo- refemtu nnud!rflaJ da notrebuje kot 100 šol nima za pouk telesne dijo in upravljajo sami mladinci, šoia __ če hoče zavreči verbalni vzgoje niti enega niti drugega, saj je to šola upravljanja, ki ve- n°ačin pouka onfes tradicional-Statistika opozarja, da je oprem- čino mladih ljudi prvič in nepo- nfh Wn i a_ P Ir, m teden-Ijenost šol zelo skromna, saj je sredno seznanja s temeljnim ele-	v	mkn V na
en drog namenjen 3834 učencem, mentom našega družbenega I v- Halievl ° ?	? da Idaia
vrv za plezanje 1059, par šolskih Ijenja.	daljevanju je pojasnila, da izdaja
smuči 422, nogometna žoga 307 učencem itd.
Zanimivo je na primer tudi. da so vse šole v naši republiki izdale (v 'šol. letu 1960/61) za funkcionalne izdatke za telesho kulturno dejavnost nekaj nad 8,3 milijonov dinarjev ali povprečno 34.20 din na učenca, medtem ko so porhbili za opremo nad 20 milijonov (oziroma po 82,60 din na vsakega učenca). Dejstvo je, da
terature. V zvezi s tem je poudarila, da jugoslovanska mladinska periodika odkupuje med dobrimi stripi tudi množico slabih, ki jih posreduje. naši v jedru zdravi mladini. Kljub temu je urednica Cicibana pohvalila prizadevanja
se udeležili uredniki mladinskih uredništev jugoslovanske periodi- mladinske oziroma otroške revije
ke, ker so — bolj kot pri nas, v in časopise.
Sloveniji — prisluhnili utripu časa in želji mladega rodu.
V živahni razpravi o problemih in prihodnjih načrtih slovenskega periodičnega tiska so prosvetni svetovalci seznanili urednike, kako sprejemajo na šolah
v nriVindnie lahkn i • Mladinska knjiga tri liste: (Cici-mo da bodo ustrezni štll	bana (v nakladi 60 tisoč izvodov),
3 dosegu0 SSe“So°S <15	*“
predpisov o obveznem pouku telesne vzgoje v vseh nižjih in srednjih šolah. Postopoma bo treba uvajati pouk te vzgoje tudi na vseh višjih in visokih šolah. Menimo, da: bo treba zagotoviti še dvoje: šolski organi bodo morali v povezavi z zdravstvenimi organi poskrbeti za zdravstveno
Pionirja (15 Pionirski list (70 tisoč izvodov), založba Borec pa revijo Kurirček, in sicer v nakladi 35 tisoč izvodov.
Med drugim je.B. Jurca opozorila na nekatere značilnosti teh listov in revij kot npr. na izredno kakovostne ilustracije v njih, pa tudi na to, da razvija ta pe-
eiteljskemu zboru in učencem ta minimalna sredstva ne žago- kontrolo šolske mladine (ki je do- riodika estetske panoge otrokove-‘sjih razredov govoril o sedmi tavljajo niti delnega izvajanja ločena s predpisi) — zeio važno §a izživljanja. Potem, ko je po-H^tnosti. Posebej se je zadržal predpisanega učnega programa. pa je, da bodo pri šolskih novo- dobneje govorila o uredniških filmu Samorastniki, ki so si Priznati moramo, da so bili gradnjah (s predpisom) zagotov- konceptih štirih slovenskih revij »^ naslednji dan učenci tudi ogle- doseženi v šolski telesni vzgoji Ijeni že v prvi faki gradnje novih in listov, je omenila tudi neka-Vort ,Vsekak°r lepa skrb šolskega — kljub pomanjkljivostim in te- šolskih poslopij tudi primerni tere vidike slabe literature za “stva za filmsko in estetsko žavam — določeni uspehi. Tako objekti za pouk telesne vzgoje otroke, in sicer t im »šund« li-
trzgojo. (Vlado Rozman)
so bili npr. izboljšani programi
M. K.
terature, stripov in zabavne 11-
y?
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3
POSEBNO OPOZORILO POVERJENIKOM MLADINSKEGA TISKA
Zaradi velikega zanimanja za letošnji letnik revije PIONIR se je uprava revije odločila, da ga bo natiskovala v večji nakladi.
Sporočamo, da lahko tovariši poverjeniki na šoli še vedno sprejemajo naročila!
Vse nove in stare naročnike, ki niso prejeli prvih številk revije, pa obvestite, da bodo ponatisnjene in jih bodo »prejeli takoj po zimskih počitnicah.
Vsa naknadna naročila odpošljite nemudoma v prodajni oddelek založbe, Ljubljana, Titova cesta 3.
Uprava revije PIONIR
TRIJE MEJNIKI
Skozi Muze] ljudske revolucije v Cekinovem gradu
O CEM PRIPOVEDUJE SEST DVORAN? 0 V ZAČETKU JANUARJA: RAZSTAVA O POHODU XIV. DIVIZIJE NAD 60 TISOČ OBISKOVALCEV ® ZAKAJ NI MED KUSTOSI PEDAGOGA, KI BI SKRBEL ZA SOLSKE OBISKE? £ LJISCNIKI BI LAHKO IMEU NASTOPE V MUZEJU, TODA ... ©
LANI
UCITE-
Sest dvoran v Cekinovem gradu: Muzej ljudske revolucije. Pripovedujejo nam o težkih letih narodnoosvobodilnega boja in o boju za družbeno preobrazbo Jugoslavije... Ena izmed njih nam predstavlja 175 narodnih herojev, druga pa čas od ustanovnega sestanka KPS (v aprilu 1937) do konca prvega okupacijskega leta.
Srečamo se s prikazom revolucionarne dejavnosti v Ljubljani, s partizansko grafiko, z obdobjem od ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad (Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in Šercerjeve) do kapitulacije Italije, za zaključek pa še z rastjo partizanske vojske po 1943. letu.
Današnji muzej je bil ustanovljen kot znanstvena institucija že januarja 1944 (pri lOOF) v Kočevskem Rogu. Zbiral je dokumente, partizanski tisk, imel pa je skromno knjižnico... Nekaj povojnih let je minilo z znamenju zbiranja gradiva, dokler niso aprila 1955 odprli stalne razstave.
Pred dvema letoma, ob 20. obletnici vstaje, so preuredili prostore in stalno razstavo. Tedaj je obiskal muzej med drugimi tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, 'ki je zapisal v knjigi vtisov: »Prenovitev Muzeja revolucije ob 20. obletnici z deloma novimi, dopolnjenimi eksponati daje preglednejšo sliko velikega obdobja. Delo izpopolnjevanja seveda še zlepa ni končano — pozdraviti pa je vsekakor treba marljivo delo muzejskih delavcev, ki bodo tudi v bodoče znali svoje delo uspešno nadaljevati.«
V zadnjem času šo začeli urejati še prikaz predvojnega delavskega gibanja, s katerim dopolnjujejo stalno razstavo, Muzej NOB pa so preimenovali v Muzej ljudske revolucije ... Imajo svoj konservatorski oddelek (za ,kon-
servacijo kovin in papirja) ter fototeko (dokumentacijsko službo, v katero je vključena tudi knjižnica).
Od Podmornice do I. zasedanja _	SNOS-a
Ljubljanski muzej sodeluje i ostalimi pokrajinskimi muzeji v naši republiki, prireja pa tudi ob časne razstave. Letos smo videli že tri (o partizanskem odru, razvoju ljudske oblasti na Slovenskem ter o mladini v boju), v začetku prihodnjega leta — 4. januarja — pa bodo odprli razstavo o pohodu XIV. divizije ... Muzej izdaja vsako leto (skupaj z institutom za zgodovino delavskega gibanja) fotografske dokumente iz narodnoosvobodilnega boja '-venskega naroda (pripravili Ive knjigi iz predvojnega obdi a, štiri pa bodo obsegale gradivo iz časov NOB).
Pravijo,, da je prostorov premalo, zato si lahko obiskovalci ogledajo le del zbranega materiala- medtem ko ima muzej v depojih še 100 tisoč fotografskih posnetkov iz časov NOB, nad 5000 muzejskih predmetov ter skoraj 2000 likovnih del umetni-kov-partizanov. .
Pred petimi leti si je ogledalo Muzej ljudske revolucije nekaj nad 41 tisoč ljudi, 1961. jih je bilo več kot 70 tisoč, lani pa okoli 60 tisoč. Med obiskovalci je precej tujcev, največ pa je šolske mladine.
Zal so šolski obiski zvečina priložnosti (povezani z ekskurzijo, da izpopolnijo program izleta), le malo pa je primerov, ko predstavlja takšen obisk del šolskega učnega programa... Vse bolj se odmikajo težka leta narodnoosvobodilnega boja in na šolah je vedno manj mladine, ki je zavestno preživljala težke čase — vse več pa tiste, ki se je rodila po osvoboditvi. Ti otroci poznajo prejšnje čase le še iz pisane in
Razstavni prostor Muzeja ljudske revolucije: kostumi iz padalske svile na razstavi 'Partizanski oder
govorjene besede, iz radijskih oddaj in filmov, iz obiskov pomnikov narodnoosvobodilnega boja in muzejev... Zdi se, da na mnogih šolah pozabljajo, kako bi obiski muzejev lahko mnogo prispevali k nazornemu pouku zgo-
Predstavniki muzeja so se dogovorili tudi z učiteljiščniki, da bi imeli le-ti v muzeju nastope, vendar tudi ta zamisel ni bila uresničena, čeprav bi bila svojevrstna, ker je bilo zanjo premalo zanimanja. - Marjana Kunej
Novice iz drugih republik
VEČJI RAZMAH VSEH OBLIK ŠOLANJA
Komisija prosvetno-kulttirnega zbora zvezne skupščine je pred nedavnim podrobno proučila osnutek družbenega plana za prihodnje leto, ki ga je izdelal zvezni zavod za gospodarsko planiranje.
Poslanci-člani komisije so ugotovili, da bo treba na temelju naglega gospodarskega in družbenega razvoja v piihodnjem letu pospešiti razmah vseh oblik šelanja. Predlagali so, naj se obravnavajo problemi izobraževanja v najtesnejši zvezi z vprašanji gospodarskega razvoja ter da je treba osnutki! načrta dodati še posebno poglavje o izobraževanju kadrov. Plan za prihodnje leto mora vzpodbuditi k hitrejšemu razvoju šol druge stopnje, pa tudi k razvoju drugih oblik izobraževanja strokovnih kadrov, posebno pa izobraževanja ob delu.
Poudarili so tudi, da mora biti vključeno v okvir družbenega načrta v prihodnje tudi visoko šolstvo ter univerze, in opozorili, da je treba krepiti sodelovanje teh ustanov z gospodarstvom.
Med drugim so tudi poudarili, da je povečanje nepismenosti pojav, ki terja večjo družbeno intervencijo. Poslanci so razpravljali še o problemu kvalitete izobraževanja ter o njegovih rezultatih.
Na zadnji seji te komisije so govorili o vnrašanju izdatkov za šolstvo. Menili so, da še vedno ne bo dovolj sredstev za to področje, čeprav se bode* sredstva za šolstvo povečala predvidoma za 13,2"/«. Poseben problem predstavlja tudi razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki, ker se osebni izdatki večajo na škodo materialnih.
V SR SRBIJI BODO USTANOVILI 184 OBČINSKIH KNJIŽNIC
Osnutek sedemletnega načrta razvoja knjižnic v SR Srbiji predvideva, da bo treba rešiti predvsem probleme v zvezi z gradnjo, prezidavo in adaptacijo knjižnic v Beogradu, Novem Sadu in v Prištini. Po tem osnutku bC' dala SR Srbija tri milijarde za dograditev srbske narodne knjižnice, ki je bila poškodovana 1941. leta.
Osnutek tudi predvideva, naj bi vsake mesto dobilo občinsko matično knjižnico, zato jih bodo morali ustanoviti še 184. Denarna sredstva za gradnjo občinskih knjižnic naj bi prispevale občine, pa tudi gospodarske organizacije.
Precejšnje spremembe so predvidene tudi v knjižnih fondih. Medtem ko pride sedaj na dva prebivalca neka! več ko ena knjiga, se bo do 1971). leta povečalo letno povprečje knjig za 7900 izvodov.
Računajo, da bO' v prihodnjih sedmih letih zaposleno v knjižnicah 3427 bibliotekarjev. Podatki kažejo, da je visoko kvalificiranega knjižničarskega kadra dovolj, premalo pa je manipulantskega in knjižničar-
skega osebja, zato bodo v prihodnjih letih potrebovali še 2403 ljudi s srednjo izobrazbo, 124 pa z osnovnošolsko. Predvideno je tudi, da bode odprli srednjo knjižničarsko šolo v Nišu, pa tudi v Novem Sadu.
UČITELJIŠČA
NAJ FINANCIRA REPUBLIKA 1
Na zadnji seji skupnosti učiteljišč SR BiH so razpravljali o pripravah normativov za verifikacijo učiteljišč, pa tudi o perspektivi tovrstnih šol.
Med drugim so sklenili, da naj republika financira (iz svojih fondov) vsa učiteljišča v SR BiH. Ta zahteva republiških skupnosti učiteljišč temelji na dejstvu, da vodi republika kadrovsko politiko, utrjuje profile kadrov, zagotavlja tempo reforme, pa tudi šolanja in razvoja šolske mreže ter izenačuje pogoje za šolanje na učiteljiščih. V okviru tega je dolžna skrbeti tudi za razvoj učiteljišč. Od razvoja kadrovskih šol, učiteljišč je odvisna realizacija obveznega šolanja, zato bi — če* bi prepustili občinam in okrajem skrb za učiteljišča — lahko nastalo vprašanje uresničitve splošnih načrfcv.'
Na tem sestanku so med drugim govorili tudi o vadnici. Sklenili so, da je treba izdelati pravilnik o nje-, nem delu, ki naj bi reguliral probleme financiranja vadnice, njene opreme, kadrov idr.
Potem ko bodo teze, ki so jih formulirali na temelju te razprave Ponovno proučili v sodelovanju z zavodom za napredek šolstva, bo o njiji razpravljal še republiški kulturno-prosvetni Zbor.
V OBČINI JAJCB:
is novih Šolskih poslopij
Na območju občine Jajce, kjer' živi blizu 30 tisoč ljudi, je biftif v stari Jugoslaviji le šest osnovno-, šolskih poslopij, po vojni pa so zgradili 19 novih šol.
Od petindvajset šol, kolikor jih je sedaj v tej občini, je osem nepopolnih — poleg osemletk pa imajo še učiteljišče, gimnazijo, srednje-tehnično šolo ter šolo- za učence v gospodarstvu. V občini je sedaj 5120 učencev ter 750 srednješolcev — ali drugače: vsak peti prebivalec obiskuje eno izmed šol.
Pravijo, da bodo zgradili v prihodnjih sedmih letih še osem šolskih poslopij. Šolskega prostora je namreč Še vedno premalo, kar zgovorno kaže podatek, da odpade na učenca osnovne šole le 0,29 kvadratnih metrov šol. površine.
V tej občini so na svojevrsten način rešili vprašanje stanovanj za učitelje. Po dogovoru med gospodarskimi organizacijami. In občino odstopi vsaka organizacija občini najmanj 10 odstotkov od stanovanj, ki jih zgradi za člane svojega kolektiva, občina pa jih razdeljuje med prosvetne delavce.
dovine.
Zanimivo je, da so se v Muzeju ljudske revolucije lep čas ukvarjali z zamislijo, da bi imeli med kustosi pedagoga, ki bi skrbel za šolske obiske, za povezavo muzeja s šolami, za vodstvo pa stalni zbirki za posamezne šolske stopnje ipd. Skoda, da tega — zaradi pomanjkanja kadrov — niso mogli uresničiti.
OBVESTILO
LJUBLJANSKIM PEDAGOGOM
V 19. številki Prosvetnega delavca, dne 20. novembra 1963 je bil objavljen na prvi strani informativni članek o 2. kongresu pedagogov Jugoslavije. Da bi izvedli zamisel, ki je podana v tem Članku, vas vabimo na ožj-i razgovor zaradi aktivnega sodelovanja slovenskih pedagogov na omenjenem kongresu. Razgovor bo 13. decembra 1963 ob 16.30 na osnovni šoli Toneta Čufarja, Čufarjeva ll/II — kemična predavalnica.
Pedagoško društvo Ljubljana in Zveza pedagoških društev Slovenije.
Program, ki bo pocenil mladinske knjige
V	prostorih Mladinske knjige v Ljubljani so se zbrali v drugi polovici novembra predstavniki štirih jugoslovanskih založb: Koče Racina iz Skopja. Savremene škole iz Beograda, Naše djece iz Zagreba ter ljubljanske Mladinske knjige. Pogovorili so se o kooperacijskem programu za prihodnje leto, orisali pa so tudi smernice za leto 1965.
Osrednje jugoslovanske mladinske založbe so se že pred letom dni odločile za medsebojno sodelovanje s knjižnimi izdajami v vseh jugoslovanskih jezikih (in v madžarščini), vendar z isto likovno opremo. Tako so našle pot do poceni in dohre knjige.
V	preteklem letu je izšlo v taki-koprodukciji 16 slikanic in ena obsežna poljudnožnanstvena knjiga v skupni nakladi 420 tisoč izvodov. V prihodnjem založniškem letu se bo število skupnih izdaj povečalo za 300 odstotkov, saj predvidevajo, da bodo izdali v koprodukciji okrog 50 knjig (v skupni nakladi nad milijon izvodov).
Poleg štirih velikih slikanic (Deček Jarbol, Po četrtku sreda, Hišica iz kock, Balada o lesenem kolesu) ter desetih zvezkov v zbirki »Zvez-
dica« imajo te založbe v načrtuj ža prihodnje leto tudi poljudnoznanstvene slikanice, med velikimi knjigami, ki jih pripravljajo za skupno izdajo, pa so: »Svet tehnike«, »Antični Rim« in »Jugoslavija«.
Tekst za knjigo o Jugoslaviji, ki bo izšla v nakladi 30 tisoč izvodov, piše prof. France Planina s sodelavci. Zgodovinski del je prevzel prof. Metoti Mikuž s sodelavci, etnografskega pa prof. Boris Kuhar, medtem ko bosta ilustrirala knjigo Jože Ciuha in Ive Šubic. Ta knjiga bo namenjena vsem jugoslovanskim Otrokom — predvideno pa je, da bi jo lahko tudi izvozili.
Tečaj
avdovizualnih sredstev
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE Ljubljana razpisuje intenzivni 50-urni tečaj za uporabo 16 mm kinoprojektorja, diaprojektorja, episkopa, gramofona in magnetofona. Tečaj bo od 27.1. do vklj. 1. II. 1964 v učilnici Ič,
I. nadstropje, učiteljišče, Resljeva 12, Ljubljana. Začetek tečaja 27.1. 1964 ob 8. uri.
Program obsega sestav projektorjev in magnetofonov, demonstracije ter praktično delo z aparati. Poleg tega bodo tudi predavanja metode uporabe AV sredstev. Tečaj je zasnovan na modernih principih izvenšolskega izobraževanja.
Po končanem tečaju bodo izpiti. Kandidati, ki jih bodo uspešno opravili, bodo prejeli ustrezne izkaze.
Celotni stroški tečaja znašajo za osebo 9.000 din. Vplačilo na podlagi prijavnice do 10. I. 1964 na upravi Zavoda, Lepi pot 6. tel. 22-270, ali na naš tekoči račun pri NB 600-18-603-84.
Zavod si pridržuje pravico, da program tečaja delno spremeni, kakor tudi, da tečaj zaradi nezadostnega števila prijav odpove.
»Problemi detinjstva i učitelj«
knjiga za študij in razmišljanje
Titograjski Grafički zavod je 1. 1962 izdal srtiski prevod (prevajalec: Branka Tasič) knjige »Childhood problems and tea-cher« ali po naše »Problemi otroštva in učitelj«.
Knjigo so napisali s pomočjo še nekaterih sodejavcev štirje ameriški strokovnjaki in sicer: Ch. Buhler, F. Smitter, S. Ri-chardson in F. Bradshaw 1.1951.
V kratkem uvodu 398 strani obsegajoče knjige avtorji omenjajo, da skuša njihovo delo doseči naslednje smotre:
•	_. nuditi učitelju razumevanje
dinamike tistih problemov otroškega vedenja, ki jih on lahko zapazi,
2.	določiti z navajanjem posameznih primerov otroških motenj, koliko učitelj v konkretnem primeru otroku lahko pomaga,
3.	opisati vrste otroških problemov (tipe prpblemov), kjer za njihovo razumevanje in še posebno za njihovo razreševanje učitelju njegovo znanje ne zadošča in mu je zato potrebna strokovna pomoč ustreznih specialistov.
Čeprav je knjiga vzrasla iz ameriških razmer in za ameriške potrebe, lahko spričo modernega pristopanja k proučevanju otrokove osebnosti mnogo koristi tudi našim prosvetnim delavcem, posebno tistim, ki delajo s šoloobveznimi otroki, saj je tu zbranega
in strokovno obdelanega mnogo dragocenega gradiva ter nanizanih cela vrsta učnovzgojnih problemov, s katerimi se tudi v naših šolah vsakodnevno srečujemo.
Vsebinsko je knjiga razdeljena na tri dele. V prvem govore avtorji o psihološkem pristopanju k otroškim problemom, razpravljajo o tem, kdaj, kako in koliko lahko učitelj pripomore pri reševanju tega ali onega problema pri danem otroku, tretji del pa je posvečen sodelovanju psihologa s šolo.
V obsežni knjigi so avtorji nanizali najrazličnejše probleme oziroma motnje razvojno več ali manj prizadetih otrok, pri čemer so se oprli na 76 skrbno izbranih primerov, ki so psihološko analizirani, da lahko jasno razberemo, v čem pravzaprav obstaja konkretni osnovni osebnostni problem otroka in kako je do tega problema sploh prišlo. Kjer je to možno, je-tudi povedano, kako so v posameznem primeru oškodovanemu otroku pomagali in kakšni so bili rezultati te pomoči.
Posebno natančno so obdelana poglavja, ki obravnavajo pomen družine za otroka, vlogo šole in družine pri vzgoji otrok, njuno medsebojno sodelovanje ter dopolnjevanje, pomen učiteljeve osebnosti in vlogo ter strokovno pomoč psihologa pri reševanju težjih problemov pri šoloobveznih
otrocih. Tu so prikazane tudi razne oblike psihoterapije od najlažjih do zahtevnejših, kar seveda spada v domeno posebej formiranega specialista. V ta okvir sodi tudi 41 priobčenih otroških risb, katerih vsakokratni pomen je psihološko interpretiran.
Iz vsega obsežnega strokovnega gradiva te koristne knjige lahko izluščimo naslednje misli:
Šola in dom se medsebojno izpopolnjujeta in imata, kar se otrok tiče, skoraj iste cilje: oba hočeta vzgojiti družbeno prilagojene, strokovno usposobljene in etično zdrave osebnosti, šola ne more v celoti nadomestiti doma, niti dom šole, - pomanjkljivosti enega ali drugega lahko medsebojno nadoknadita le v omejenem obsegu. Naj je učitelj do otrok še tako prijateljsko razpoložen, tudi če jim nudi še toliko ljubezni, ne morejo ta čustva otrokom nikdar nadoknaditi ljubezni njihovih staršev.
Danes obstajata dva ekstremna tipa šol:
a)	šole, ki stremijo samo za tem, da posredujejo svojim učencem Učni program,
b)	šole, ki hočejo vzgojiti dobro obveščena in dobro prilagojena človeška bitja.
V interesu človeštva je, da se poveča število slednjih.
Šolski program naj bi bil tako sestavljen, da bi lahko zajel vse
številne in raznovrstne aktivnosti, kot jih pozna tudi samo življenje; Na ta način lahko spreten učitelj brez ozira na velike razlike v sposobnostih, nagnjenostih in proveniencah otrok omogoči vsakemu izmed njih, da na enakovreden način sodeluje v (raz-redn.i) skupini.
Osebnost učitelja je ključ za uspešno izvajanje šolskega programa. Primerna poslopja, dobra šolska organizacija in sodobni učni pripomočki ne pomenijo mnogo, če učitelju primanjkuje simpatije do otrok in jazumeva-nje za njihove probleme.
Učitelj se nahaja v strateškem položaju, kjer, lahko opazuje odnose med otroki, različnost in stalnost njihovega obnašanja, njihove sposobnosti in interese ter njihov odnos do avtoritet. Čeprav je osnovna dolžnost učitelja voditi ves razred, naj bi v okviru možnosti skušal individualno proučevati tudi tiste posamezne otroke, ki predstavljajo problem.
Šolski problem predstavlja tisti otrok, ki z načinom svojega obnašanja otežkoča skupinsko (razredno delo) oziroma je sam nesposoben za ustrezno konstruktivno sodelovanje.
Nobeno 'otroško življenje ni enostavno. Vsako je skomplicira-no z mnogimi faktorji in okoliščinami in noben otroški problem nima samo ene manifestacije, enega samega vzroka in ene same rešitve.
Današnji učitelji hočejo razumeti otroka. Zato priznavajo, da imajo tudi otroci svoje osebnost-ne, Pr°bleme in emocionalne kon-flikte, ki jih ovirajo, da bi se lahko bolje prilagodili svojemu oko-
lju in bolje šolsko uspevali in napredovali.
Nenavadno obnašanje otroka je vedno simptom, ki je mnogokrat v zvezi z očitnimi motnjami v otrokovem življenju. Vsak učno-vzgojni problem nekega otroka je po svojem bistvu kompleksen in ga ni mogoče niti pojasnjevati, še manj pa reševati na enostaven način. Ni tako lahko niti tako preprosto ugotoviti, zakaj se ta ali oni otrok'ne uči, zakaj je nemiren, zakaj se umika v lasten svet itd. Odpravljanje simptomov še ne pomeni odpravljanja problema, ker je predvsem potrebno ugotoviti osnovni problem in ga nato razrešiti. Učitelj vidi samo delček otrokovega življenja, zaradi česar je njegova predstava o njem nujno nepopolna. Biti mora zelo pazljiv in dobro obveščen, da bi lahko ocenil izvor in naravo otrokove problematičnosti in pravilno presodil, kateri otrokovi problemi so preveč kompleksni in izven njegovega delokroga, da bi jih lahko sam reševal. Več sposobnosti pokaže tisti učitelj, ki pravilno in pravočasno opazi kompliciranejše probleme pri posameznih otrocih in jih zato napoti v obravnavo k ustreznim strokovnjakom, kot pa če skuša te probleme reševati sam. Ugibanje, kakšni so pravzaprav vzroki za problematičnost posameznega otroka, ni smotrno, prenagljeno zaključevanje pa očitno škodljivo.
Otrokom, ki imajo tudi po začetnih razredih še težave pri obvladovanju osnovnih veščin (čita-nje, pisanje, računanje), je treba nuditi načrtno dodatno strokovno pomoč v majhnih skupinah (do 6), pri čemer posebno ugodno deluje
namerna začetna manjša zahtevnost ter obilna vzpodbuda in pohvala.
Sodelovanje učitelja s starši (in obratno) je nujno potrebno, ker bo le na ta način lahko izvedel, kakšna je bila dosedanja otrokova življenjska zgodovina in v kakšnem okolju otrok živi, pa tudi pridobitve v šoli bodo za otroka zares uspešne le tedaj, če jih bodo njegovi starši razumeli in poglabljali.
Na starše ugodno vpliva, ko spoznajo, da imajo tudi drugi starši iste probleme In da zaradi svojih vzgojnih neuspehov ne veljajo za slabe ali pa celo zgrešene vzgojitelje. Bolj pametno ravna tisti učitelj, ki staršem prikaže otrokove pozitivne lastnosti in realno perspektivo njegovega nadaljnjega razvoja, kot pa če omenja samo otrokove pomanjkljivosti.
Kot smo že v uvodu povedali, služi knjiga — četudi odmislimo odstavke, ki ne ustrezajo našim razmeram in naši družbeni stvarnosti — za poglabljanje našega strokovnega znanja o bio-psiho-sociodinamičnih Činlteljih, ki vplivajo na osebnostni razvoj zaupanih nam otrok. Knjige ni mogoče samo prebrati, saj je v njej preveč gradiva in mnogo pozitivnih sugestij za pedagoško delo s šoloobveznimi otroki, ampak jo je potrebno študirati, kar bo lahko storil vsak, ki mu pri razumevanju teksta (v latinici) srbski jezik ne predstavlja prevelike ovire. To pa bo njegovo dosedanje pedagoško znanje le obogatilo in mu v mno-gočem koristilo pri njegovem na-naljnjem praktičnem delu na šoli, in v razredu. Vojan Arhar
/
TEHNIČNA VZGOJA
za 7. in 8. razred osnovne šole
Pri založniškem zavodu Ziv-, predstavljajo težnjo po temelji- rabo zbranega gradiva in pove-Ijenje in tehnika je te dni izšla tem zaključnem obravnavanju zovanje pridobljenih spoznanj knjiga Tehnična vzgoja za 7. in učne snovi. Ker bo moral ob teh iz prebrane literature; predvaja-razred osnovne šole. Zahtev- vprašanjih učenec pokazati, koli- nje ustreznih filmov in organizi-nost in pestrost učnega načrta za ko je napredoval pri spoznava- ranje poučnih izletov v industrij-tehnični pouk v obeh višjih raz- nju novih tehničnih pojmov in ske obrate- ter učenčevo pismeno redih osnovne šole je pri snova- pri pridobivanju tehničnih veščin, poročilo itd.
nju tega učbenika narekovala ši- so zastavljena vprašanja tudi Ze površni ogled omenjenih rok krog po stroki različnih neposreden oblikovalec učenčeve- činiteljev in upoštevanje take strokovnnjakov, ki so uspeli na- ga ocenjevanja delovnega priza- obravnave učnih enot teži k Pisati gradivo, s katerim si bodo devanja.	skladnem sodelovanju vseh učno-
Pri tehničnem pouku lahko po- Učbenik usmerja in povezuje vzgojnih področij — od pouka ■hagalj tako učitelji kot tudi tehnični pouk s pomembnimi či- materinščine, likovne vzgoje, do Učenci.	nitelji, kot so:	vseh naravoslovnih predmetov
V vsebini učbenika so zajeli seznanjanje s tehničnimi in Hkrati s tem pa učbenik ponov-razlago osnovnih gospodarskih znanstvenimi dosežki, načrtno no opozarja, da zahteva tehnična Pojmov s posebnim poudarkom zbiranje poročil, slikovnega gra- vzgoja ob upoštevanju načel teh-ha razvoju gospodarstva v naši diva po določenih znanstvenih in nično vzgojnega dela v osnovno-domovini ter razvoju in pomenu tehničnih področjih glede na za- šolskem izobraževalnem vzgoj-industrije in rudarstva, kmetij- nimanje učencev; priprava zbirk, nem sistemu strokovno visoko ftva, gozdarstva, gradbeništva učil, poskusnih naprav in pd.; sposobne učitelje in trdno mate-Ui elektrogospodarstva, dalje o uvodni razgovor z učenci z upo- rialnp csnnovo. Učbenik izklju-
Prva filmska abeceda za gimnazije
France Pibernik — Stanko Šimenc: »Filmski ABC« — Kranj 1963
Dolgo časa teče beseda o film- se avtorja kratko pomudita pri sta odnos filma do ostalih umet-ski vzgoji in o filmski estetiki svojskosti filmskega jezika in nosti ter podala elemente tilm-na naših šolah, toda šele zdaj mednarodnem značaju filma. Za- skega jezika. Ko obravnavata ob-smo dobili prva skripta za šol- voljo obojega je postal film eno ^ dob j e nemega filma, podajata z sko rabo na to temo. Skratka najpomembnejših občevalnih občutkom za rnero in bistveno vsak šolnik, ki se je loteval te kulturnih sredstev in ima žago- tisto, kar naj bi vedel vsak fnm-
Sicer ilustrativna statistika o obisku kinematografov po svetu o proizvodnji filmov v različnih
sodobnih prometnih sredstvih, strojegradnji, kmetijski tehniki 'n kemiji, umetnih snoveh, električnih napravah v gospodinjstvu, avdiovizualnih pripomočkih za pouk, delu na šolskem 'rtu, v tehnični delavnici, v fotografskem in kemičnem laboratoriju, osnovah elektrotehnike, vremenoslovju in tehničnem risa-hju.s Del učbenika predstavljajo Mjudni sestavki — berila pod skupnim naslovom »Na mejah sodobne znanosti«, kj bodo razgreli in oblikovali domišljijo hčencev, saj pripovedujejo o vrhunskih dosežkih pri osvajanju vesolja, o sodobni elektroniki, o rr'uotih, ultrazvočnih napravah itd.	!
V učbeniku so posamezne n*-ne enote sestavljene tako, da najprej podajajo opis določenega tehničnega pojma, oziroma ppis postopka (v besedi in sliki!) 'n latern opis delovanja in gospodarskega izkoriščanja. Na zaključku poglavij so zastavljene naloge in vprašanja, ki v resnici
čuje
terja pa delo po predhodno skrbno izdelanih učnih enotah oziroma mesečnem učnem programu in predstavlja za pouk vsebinsko bogato zaledje.
Ob tem, ko si ogledujemo nekaj dobrih lastnosti prvega tovrstnega slovenskega učbenika, smo opazili tudi nekaj, kar nam ni všeč. Tehnični urejevalci bi morali misliti na pogosto uporabo knjige, zato bi bila vezava v platno oziroma imitacijo usnja več kot zaželena. Res je, da velja ta pripomba še za vrsto drugih izišlih učbenikov in nastane pereče vprašanje zaradi nove znatno višje cene, kar pa ob takih knjižnih izdajah ne bi smelo biti. Večji format knjige bi omogočil tehnično večjo preglednost pestro zbrane in urejene učne snovi. No, kljub tem pomanjkljivostim smo mnenja, da. si brez te dolgo pričakovane knjige ne mo-Vaslovna stran novega učbenika remo zamišljati kvalitetnega teh-
teme, je bil prepuščen samemu tovo določene prednosti pred sebi, dobrohotnim nasvetom, last- skano besedo, ni iznajdljivosti, kupu raznovrstnih priročnih in nepriročnih knjig revij, kajti filmska vzgoja je postala, nuja našega šolstva.
Že dejstvo, da je film najbolj razširjena zvrst umetnosti, narekuje, da je mladina deležna načrtne pedagoške in zlasti estetske besede o sedmi umetnosti,
kajti hudo napak bi bilo, če bi	__
naključna obravnavanja«, prepustili dojemljive doraščajoče nendant'Jkinematografife,. a riplo nn nreHi-inrinn skrb- ijudi v nepoučenosti, stihijskem
odnosu do filma, slučajni in po- Čeprav ima film od
sko izobražen dijak, hkrati pa sta odbrala režiserje in filme, ki dado podobo določenih motivov, obdelav in premikov v filmski govorici. Nepotrebne težave pa bodo imeli dijaki, ko pri nekaterih fil-
drzavah v razdobju petih let, nu-	ne k0Cj0 j0gjii nemih filmov
dd določene zaključke, ki Pa> ise ocj zvočnih, kar bi se z majhno zdi, niso niyno potrebni za šolsko koj-ektiiro zlahka popravilo. Ka-
rabo (morda ob koncu skript), zlasti, ker postane statistika po nekaj letih variabilna in bo treba soupoštevati — televizijo kot
vršinski	presoji	nekih	idej	in	umetnosti največ privržencev, pa
vrednot,	ali celo	napačnemu	do-	so le-ti najbolj brezbrižni do
jemaniu	ali vzorovanju.	estetske in idejne plati filma,
kar pa bi težko rekli gledg kon-lca'	zumentov besede ;rl nvr^mp
že, da avtorja nista hotela bremeniti predavatelja in dijakov, ko sta odbrala krajši pregled zvočnih filmov. Da ne bi ta del pregleda ostal suho poročilo, sta vseh obširneje analizirala 12 najbolj-
Zato ni odveč . pomisliti,
likovne
ših filmov, kot so jih izbrali najbolj sloviti cineasti.
Ko govorita o odnosih filma do drugih umetnosti, ne mislita toliko na, zvrsti filma, kot na
dar govorimo o filmski vzgoji In umetnosti Tudi med mladino ne t011"° na ' Z?TSU mma>	a
estetiki - mladina v neverietni ve- umetnosl1-.j-ij0	ostale	umetniške elemente, ko so-
estetiki. mladina v neverjetni ve-* smemo pričakovati zrelega, kri-,- ,	• • filmsko govorico' Počim polni kino dvorane, film Ima	_ nresniania če jim šola us,va,	,f0 j
določen vpliv na družbo in po-	,Preso3ar^a:.c® jm_soia, nekod bl blla dobrodosla pn-
slednjega tem bolj*	aŽSoZ sla' "L™
sameznika, na sieanjega xem ooij. ne estetske izobrazbe. Avtorja sta .	• eiasbena ilustracija vo-
čmv manj je kulturno, razgledan • , xk; i7 diiaskih naloe ilu- \gra. lr? Siasoena ilustracija v
in kritičen čim mani ve o nrin- , . ,eCKl lz , ^	S - denie tega> kar prikazuje vsebina
m Kn.icen, cim manj ve o pnn strlraia premalo oblikovan okus . ,, pngiaVie o nastanku filma umetnosti, o film- cruvrn£	posameznikov. !IXU	0 _n_aswnKU_ mma
pomislek
kritičen, čim manj čipih filmske skl' estetiki. Slednje v tudi pedagogom — in ne nazadnje filmskim distributerjem.
tMItHMIZMJfl
sporne trditve posameznikov. bj ve2jaj0 obravnavati poprej, si-Govoreč o nastanku filma sta sicer je to poglavje jedrnato in avtorja precej obširno in premiš- izčrpno podano. Filmske zvrsti, Ijeno razložila -pojatK do nastan- kot jih navajata, dajejo zaokroža prosvetno^ pedago- ka nem6ga filma. Kako težavno ženo podobo- o filmskih žanrih.
pot ima lahko predlog pri film- Stili v filmu opozarjajo na po-
Zavod
ško službo Kranja in Jesenic ja
izdal kot skripta ^ »Filmski skam izobraževanju, spoznamo ob -glavitne smeri filmske umetnosti. ABC« poskus učbenika osnovnem vprašanju: spregovoriti Lahko bi govorili o naivnem re-Pibernika in Stanka t_______________________________n__*_____nomaa* filma širiem
Franceta Pibernika in Stanka	je treba o * marsikaterem filmu,	alizmu- nemega filma, o širšem
■'menca. Ker je to menda prvo	.|.0(ja ge tako ilustrativna beseda	pojmovanju realizma, celo o film-
šolsko delo o filmski, tematiki,	nei m:0re nadomestiti filma. Ob	ski abstrakciji (Mac Larren),. o
se velja ob razveseljivem dej-	|cm se krjžata dva osnovna prin-	psihološkem realizmu (Antonio-
*a tehnično	vzgojo	v	7.4n 8. raz- mčnega pouka in	jo	toplo	pripo-	,stvu kritično pomuditi. Govoreč	ci fjimslte estetike in izobraže-	ni). Ponekod so oznake nekoliko
redu	osnovne	šole	rečamo.	Jože	Dernnovšek	o vlogi filma v današnjem času	vanja Ali estetika filma s pona-	ohlapne.
zorili, ki so priročna na dnevnem Tud. obgjrno poglavje o film-sporedu v kmu, ah estetika filma	gkem jej;iku bi veljalo postaviti
po zgodovinski poti do sodobno-	poprej. Avtorja sta se zavedala
sti. Gotovo bodo mnenja o tem	pomembnosti tega poglavja in sta
dokaj deljena, ne le zaradi -nekJ_ nadrobneje osvetlila o filmskem načelnih pogledov m mnogoterih pjanu> 0 gibanju kamere in !zor-nadrobftih vprašanj, kK jih^ vse- n-,m kotUl o osvetlitvah in »loči-
V prvi polovici novembra je vzgaja.- Pionir naj prinaša tisto nec res nauči vse brez truda (po- sodobnih slovenskih pesnikov in bujeta oba koncepta, marveč tudi
Ob novem konceptu Pionirja
enostavljena učna materija) in od- pisateljev, ob tekstih pa tudi kra- zaradi praktičnih možnosti, govornost za uspeh pouka nosi sa- tek pregled življenja in dela av- 's. „ ,	, mr.en,Pp filmske
mo učitelj? Ne smemo pozabiti na torja z možnim portretom. Ne umetnosti’ obravnavati zgolj pav-
lih« ter x> smiselni analizi filmskega jezika. Posebno dobrodošlo je obsežno poglavje o filmski umetnosti v Jugoslaviji, kjer sta
bil v Ptuju organiziran tridnevni tvarino, ki bo učencu poglobila seminar za slovenski jezik, name- njegovo znanje, mu potešila željo njen osnovnošolskim učiteljem in po izpolnitvi vrzeli v predavanjih Predavateljem. Seminar je obrav- učiteljev, ki so neelastično nave-
Paval probleme, ki se pojavljajo zani na okosteneli učni načrt, učenčev interes. Učenec po 12. le- nost in popolnoma pozabiti na ti-Pri poučevanju slovenskega jezi- Pionir naj bo most med znanjem,
ka v osnovni šoli, prav tako pa se ki si ga učenec pridobi v šoli, in _	.	.	_	_
je razpravljalo o metodah, ki naj znanjem, ki si ga mora pridobiti nim pojavom-želi priti do dna. Ne slovstvu. Učenec osnovne šole naj realnega" štanja7 bolje raznoterih nos. ki sta ga Pahernik in Šimenc
psihološke osnove kj pogojujejo smerno pa preiti v drugo skraj- š j zg0jj z nekjmj vsesplošno se posebej pomudila pri sloven učenčev interes. Ucenec po 12. le- nost in popolnoma pozabiti na ti- priročnimi merili nekako norma-' skem filmu. Izčrpni podatki da-tu starosti svoj odnos do stvarne- ste slovenske avtorje - klasike, £	tj , mora biti este. jeio natančno sliko o domači
ga sveta bistveno spremeni, raz- ki so orali ledino slovenskemu	- , p posledica določenega filmski proizvodnji. Kritični od-
Učitelju olajšajo njegovo delo.
Želji organizatorjev sta se od-zvali tudi tov. Branka Jurca, hrednica Cicibana, in Draga Tarman, urednica Pionirja, ki sta s'ušatelje seznanili s problemi
v življenju, izven šole.
Kljub poživitvi koncepta pa je	od učenca učni načrt prejšnje ni-
število naročnikov še vedno 3o-	žje gimnazije, ki pa ga je prav
razmerno majhno. Trditev neka-	tako uspešno izdeloval, čeprav
terih učiteljev, da je naklada Pio-	Pravijo, da je bil preobširen in po
______ __________ .	.	nirja v preteklih Jetih padla za-	tvarini preobilen. Na ta način sa-
°troške in mladinske periodike in to, ker je bila vsebina prispevkov	mo
5 težavami, s katerimi se bori prezahtevna za učence osnovne po berivu, ki Uredništvo Pionirja.	šole, po miojem mišljenju ne drži. miselnega napora, ki mu najmanj
smemo pozabiti, kaj je zahteval spoznava paralelno s spoznava-
njem domačih avtorjev tudi ustvarjavcev v književnosti tujih narodov. Tega mu danes osnovna šola ne daje v dovoljni meri, to vrzel pa naj izpolni Pio-navajamo učenca da hlasta, nir Ce je učenec sposoben dojeti	predavatelj'od- moč'dobitTpri nas.'
lenvu, ki mu prinaša najmanj v 6. razredu ob pregledu antične ™ in	le temu. kar _ .................-
stilnih, idejnih, tehničnih ipd. komponent. Ne gre le za vsebinsko in idejno analizo filma, marveč je le-ta navezan na svojo izrazno specifiko, t. j. na filmsko govorico. Slednja pa nima neke
vseskozi pokazala, sta ohranila do konca in s tem utrdila kvaliteto skupnega dela. Dodatek nas seznani s filmskimi festivali, s kinoteko, seznam , literature pa nudi priročno literaturo, ki jo je
kulture pri zgodovini tudi drobce Prinaša dnevni sw>red
Kot udeleženec omenjenega za argumentacijo bi delno anali- aktivira mišljenje; navajamo ga, književnosti (Homer-Odiseja, Ilia- P 1	1
S »Filmskim ABC« smo dobili pionirsko delo na podrdčju filmske estetike za šolsko rabo. Vsakdo bo priznal, da je tako delo dokaj zahtevno, odgovorno in zahteva mnogo večjo razgledanost, kot bi lahko pomislili ob skriptah. Mimo ustreznega pozna-
S6minarja	bi	hotel	samo	nanizati	ziral vsebino Pionirja št. 4, let-	da sega po romansiranih zgodbah,	da), je sposoben	dojeti nekaj	Razvojna pot filma ostane ne-
hekaj osebnih pripomb in	opažanj	nik 1930/61, katerega, mislim, tu-	ki preplavljajo liste za mladino,	skromnih podatkov	o avtorju	te-	poznana,, ob tem dialektika sne-
0	Problemih,	o	katerih	so go-	dl zadeva omenjeni	očitek. Se-	ki so do neke mere celo psevdo-	ga dela in kratko	vsebino. Samo	cifičnih izraznih sredstev, motiv-
'’°rili	v	zvezi	z	otroško	in mla-	stavki, ki so v' tem	Pionirju ob-	zgodovinske in temeljijo le	malo	poznavanje imena	dela, brez po-	ni	premiki, vsebinska izpppolm-
^itisko periodiko, predvsem pa bi delani’ današnjemu učencu osnov-	na znanstvenih dognanjih in spo-	znavanja vsebine, je učenje za-	tev, različna ideina plat itd., ce
ne šole (od 5. razreda navzgor) ne	znanjih ter m utako pačijo podo-	radi učenja. Pionir naj bi se bme-	ne bi upoštevali zgodovinskega
bi smeli biti pretežki. Ce to žago-	bo časa in družbe, ki jo obravna-	jii na tiste ustvarjalce v svetovni	orisa umetniškega filma. Le eno	vanja najmlajše umetnosti je za
varjajo učitelji, ki	poučujejo v	vajo te zgodbe. Pri branju	take-	književnosti, ki so	odločilno vpli-	je	nevšečno. Prepogosto nikoli	vsakogar,	ki	se	loteva	filmske
osnovni šoli, potem	samo prizna-	ga beriva izostanejo tudi	drugi	vali s svojim delom na obdobje, v	ne	moremo posredovati mnogih	vzgoje,	nova	metodologija	film-
jo, da današnja osnovna šola ne psihični procesi (pozornost, pom- katerem so živeli, katerih delo filmov, ki veljajo za mejnike, za skega pouka, upoštevati je treba doseza ravni nekdanje nižje gim-	njenje) ali pa so samo pasivno	predstavlja vrh ustvarjalnosti do-	zvezni člen v	sedmi umetnosti,	dijakovo dojemljivost na .tem
nazije; kar pa po vseh reformnih	udeleženi. Vsebina je brez vred-	ločenega naroda. Lep primer, da	Tu ne gre drugače, kot da spo-	področju in obseg sposobnosti,
poizkusih ne bf smelo biti. Orne-	nosti, zato jo učenec prebere in —	je mogoče tudi težavna dela iz	znamo opisno posamezne premi-	Nelahko delo sta Pibernik .m
njena številka Pionirja prinaša	pozabi. Za primerjavo bi samo	svetovne književnosti približati	ke. Dejstvo velja tako za neme	Šimenc opravila s skrbjo in po-
pod naslovom Domovina v krogu	navedel, da si naj dvomljivci pre-	mladostniku od 12. do 15. leta,	sto	filme (nfcr. brata Lumiere, Melies,	znavanjem	tvarine in	problema-
sestavek Mira Blaznika Sorica in	berejo romansirane zgodbe o	Odiseja (prirejena	v prozi)	in	Griffith, Eisenstein) kot za zvoč-	take,	upoštevajoč	učni	program
Soričani. V 4. in 5. razredu pa je Marku Polu in Krištofu Kolumbu pripovedke iz Shakespeara.	ne (Veliki diktator, Velika iluzija, za gimnazije. Če se odločimo za
po predmetniku predmet, ki se	v Plavem vjestniku in sestavek d	2 novim konceptom Pionirja	Državljan Kane, Tatovi koles,	drugačno zaporedje poglavij, je
imenuje Spoznavanje družbe, se	Magellanu v . navedeni šteVilki	je uredništvo usmerilo delo v pra-	Rashamon). Četudi smo med red-	to predvsem metodološkega zna-
pravi, da učenci spoznavajo na-	Pionirja in naj oboje primerjajo	vilno smer in bo na to način v	kimi državami,	ki imajo v šolah	čaja. Z zanesljivo razlago sta zg-
šo ožjo in širšo domovino in našo	In spet vprašanje za le-te: iz ka-	mnogem olajšalo delo slovenske-	filmsko vzgojo,	pa je gledetakih	objela zgodovino in estetiko fil-
družbo. Učitelj sicer predava terih omenjenih sestavkov bo do- mu učitelju, s pomočjo učiteljev problemov približno povsod ena- ma, nekatere ohlapnosti so odveč,
učencu o lepotah Gorenjske, toda kil ucenec jasnejšo,, pravilnejšo in o Sorici in Soričanih ničesar. Saj znanstveno utemeljeno podobo o tudi nima časa. Kaj je pretežke- določenem času. družbi in zgodo-ga za učenca današnje osnovne vonskih osebnostih. Mislim, da je šole (in današnjega časa!), če sl te odgovor jasen, zanimivosti prečita v Pionirju? V Torej po vsem tem ne bo glav-6. razredu obravnava, zemljepis ui vzrok za padec naklade Pionir-pregled evropskih zemljin. Pod Ja to učencev interes. Nekje dru-naslovom Iz vseh dežel beremo v Sto bomo morali poiskati vzroke isti številki lep sestavek Igorja za ta pojav. To je v poverjenikovi Grudna o Danski, podkrepljen s neprizadetosti m neprizadevnosti.
primerno slikovno prilogo in zem- Ni dbvoli samo vprašati: Kdo se Ijevidom. Ponovno se vprašam, ko naročil na Piorjirja. Učencu kaj je tukaj pretežko učencu7 Ali je treba povedati in pokazati, kaj morda to, da na poljuden način prinaša revija, pa bo takoj z nav-56	spozna še nekaj več kot gole geo- dušenjem segel po njej. Učitelju
kr>t?rne'k1 na zapažanja ob novem grafske podatke? Odgovor prepu- naj ne bo žal šolske ure za to, nceptu Pionirja.	§gam tistim, ki omenjeno tezo storil pa bo mriogo, ker bo učen-
p. ^ novem šolskem letu je začel zastopajo. Samo še en primer, čev interes, ki išče opore, usmeril lonir izhajati v novi opremi, ki Rubrika Potovanja skozi čas pri- na pravo pot. Vsi razredniki naj zunanjem izgledu estetsko naša sestavek Magellan prvič pomagajo poverjeniku za mladin-^tokuje in mladega bravca nad- okoli sveta. Vsi učitelji zemljepi- ski tisk in naj skrb zanj v svojem s, 6 Privlači. Podobe iz narave so Sa že od nekdaj navajajo Magel- razredu prevzamejo nase. Rezul-Ž;i n° 'zbrane. Uredništvu izra- lanovo potovanje okoli sveta kot tat ne bo izostal, kar jasmo pona-. tev*1 priznanto za takšno odloči- dokaz za okroglost Zemlje, toda o zoruie primer v nekem 5. razre-tet ’ Ptov tako pa za izbor kvali- Magellanu ne povedo ničesar ali s6ga in raznolike vsebine, ki po- pa prav malo, kar pa večino učen->9 s tV mnoga Področja dejavnosti cev najbolj zanima. Ali je pplju-Hje tem omogoča učencu širjenje den sestavek, ki omogoča učencu, pa splošne izobrazbe, hkrati da zadovolji svojo radovednost in
pa bo tudi naklada ustrezala kva- ko stanje, doma in na tujem. v celoti pa sta pedala zaokroženo liteti, ki jo novemu Pionirju ne Pibernik in Šimenc sto zdru- delo, ki lahko s pridom koristi
moremo zanikati.
Belšak Benjamin
žila filmsko zgodovino s proble- pouku, mom nastanka filma, upoštevala
Igor Gedrih
^stracija iz letošnje 3. številke Pionirja
se
zoruje primer du: 40 učencev
5. razre-26 naročnikov
na Pionirja, 14 na Pionirski list — brez prisiljevanja, brez vsiljevanja, brez groženj, da bo slabša učna ocena pri določenem pred-
eft ®a. tudi družbeno, moralno in težnjo P° širšem' znanju "(govorim metu, samo ob prikazu vsebine sltSlW) vzSa.to- Na omenjenem o povprečno dobrih in prizadev- prvto številk. Potem tudi cena ni 1 T^tosrju so dali različne pred- nib učencih!), resnično težko do- yec ddlocala, iti pn najrevnejših °Se o nalogah in vsebini Pionir- "topen njegovi umski ravni? Ali m vzgojno zanemarjenih učencih.
IVr’.Venciar Pa jih ne bi omenjal, ne podcenjujemo njegovih sposob- Veliko pomoč bo Pionir nudil
nI to toišljenje je, naj ne bo Pio- nosti in zmogljivosti? Zdi se mi, učitelju slovenskega jezika, saj k.r učencu nekak učni priročnik, da s takim pojmovanjem preha- prinaša dovolj kvalitetnih proznih i* l?0 Prinašal samo učno snov, ki jamo spet na nekak pedocentn- m pesniških sestavkov. Ugotov-J? že poslnSa ^ cenovni Stali Piia- -^rr, kier ie bilo celotno breme Ijeno je, da ucenci premalo po-
Ijeno na učitelja. Pouk naj znajo sodobne slovenske, avtorje.
VEDNO IN POVSOD
zem kjer je ono	j-,	------
ux ““J ima sirso naiogo, naj prevaljeno na učitelja. Pouk naj znajo sodo ne slovenske, avtorje,
Cenca izvenšolsko izobražuje in bo delo, ne igra. Ali se nat uce- Zato nai prinaša sodobne tekste ...............................
Posluša v osnovni šoli. Pio-na3 ima širšo nalogo, naj
l£aledfo||j^
J
		
zdravi zobje sveža usta veder nasmeh
bs a eu	aaana .aa *aaecc«a«c««acusa«
Bssa!aase3BBBcaaatasas«ia«9affagaBaSsa*GsaflseB0««««aaaB2"2***
aaa
•?B***«8aa«aaaaaaaaaa
Jaaaaasps
aaaaaaeaaaaaaaeaaaaaaaaaaoiiaan
aoaea3*saaaaa*aaaaaaaaaaaaaaBjj
■ ■■■■■ ■■■■aaaaaaaaaagajamgJBmt
ob razstavi »Tehnični pouk
OD TU IN TAM
in šolske delavnice«
Stoletmctt osnovne šole v Polju ob Soili
v Slovenskem
lComensky (1592 — 1670) je prvi spoznal, da . ročno delo vzbuja pri otrocih veselje do fizične^ ga dela in jih prinr-avlja za življenje. Delu kot sredstvu za krepitev fizične kondicije so kasneje pripisovali velik pomen tudi drugi pedagogi, zlasti Franke (1663 — 1687), Basedow (1724 — 1790) in Heusinger (1766 — 1837). Prvo industrijsko šolo je leta 1773 ustanovil češki, župnik Kin-dermann (1740 — 1801) v Kapli-eah pri Budjejovicah.
Prve pobudnike otroškega ročnega dela so vodili predvsem družbeno-gospodarski razlogi in potreba po socialnem podpiranju revnejših slojev. Tedanji vladajoči razred je imel fizično delo za sramotno in se mu je zdelo primemo le za siromake. Zato zasledimo v 18. stoletju ročno zaposlitev otrok najprej v sirotišnicah in v šolah za revne otroke. Namen te ročne zaposlitve je bii dobiček, kajti z delom so si morali otroci zaslužiti vzdrževanje v zavodih. V teh zavodih in šolah so gojili pletenje, predilstvo, sviloprejo in kleklanje. Kot rečeno, so bile prve šole za ročno delo ustanovljene le za revne otroke z namenom, da bi jih privajale k delu in jih odvračale od pohajkovanja. Tudi Pestalozzi (1746 — 1827) je navajal svoje učence k ročnemu delu predvsem iz socialnih razlogov. Hotel jim Je posredovati znanje, ki bi jih rešilo iz bede. Pestalozzi je prvi dvignil pouk ročnega dela od avtomatičnega prisvajanja posameznih ročnih spretnosti do pridobivanja resničnega znanja ter izenačil' ročno delo z ostalimi učnimi predmeti.
Prepad med otroki revnih in bogatih staršev je prvi poskušal premostiti Fellenberg (1771	—
1844). V svoji vzgojni ustanovi Hof-wyl je pritegnil k pouku praktičnega ročnega dela tudi otroke bogatih staršev. To Fel-lenbergovo metodo je posnemal tudi Wehrli. V njegovih šolah so se učili otroci zlasti kmetijskih del, kasneje pa tudi izdelovanja predmetov iz lesa in lepenke ter tkalstva.
Tudi Frobel (1782 — 1852) je v Kejlhauu pravilno usmerjal aktivnost in prirojeni delavni nagon predšolskih otrok s primerno ročno zaposlitvijo. Menil je, da fizično delo vzgaja otroke k samostojnosti in jih pripravlja za življenje. Profesor Biedermann je prvi prišel do zaključka, da vsebuje sodelovanje telesnih in duševnih zmožnosti dragocene vzgojne elemente in da je delo,
šolskem muzeju
ki zaposli obenem telesne in duševne sposobnosti, najprimernejši pripomoček za harmonično izoblikovanje otroka.
Proti koncu 19. stoletja so v mnogih državah vpeljali ročno delo v osnovne šole, predvsem z namenom, da bi dosegli boljšo usposobljenost delavstva in dvig obrti, kj je zaostajala spričo naglega razvoja industrije Predvsem želji po izučitvi spretnejše in produktivnejše delovne sile lahko pripišemo tudi Kersc-hensteinerjevo zahtevo po uvedbi ročnega dela v šole. Kerschen-steinef (1854 — 1932) je bil glavni pobudnik vzgojne smeri »delovna šola« med obema svetovnima vojnama. Uvedel je šolske delavnice, v katerih naj bi učenci spoznavali tehnične posebnosti posameznih 'strok, in je za pouk nastavil • posebne strokovne učitelje. Za idejo delovne šole so se zavzemali tudi pedagogi Gaudig, Burger in Kiihnel. Kritizirali so stari tip šole .zaradi njene pasivnosti in ekskluzivnega intelektualizma ter se potegovali za . novo delovno šolo, v kateri naj bi bilo ročno delo samostojen učni predmet, obenem pa tudi učni princip. Kerschensteinerje-va zamisel »delovne šole« je imela v svetu velik odmev.
Začetki ročnega dela na Slovenskem
V slovenskem pedagoškem tisku zasledimo prve razprave o deškem ročnem delu šele proti koncu 19. stoletja. Josip Bezlaj je napisal za »Pedagoški letnik« 1889 članek z naslovom »V šolski delarni«. V njej poudarja velik pomen šolskih delavnic, v katerih naj bi se učenci naučili raznih ročnih spretnosti, ki bi jim najbolj koristile v bodočem življenju. Prva šolska delavnica na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1888 na II. mestni ljudski šoli v Ljubljani. Vodil jo je učitelj Žumer. Takrat je bilo ročno delo za dečke neobvezen predmet in je morda to glavni vzrok, da vkljub prizadevanju posameznih pedagogov ni bilo mogoče zbrati potrebnih sredstev za opremo šolskih delavnic in za uspešen razvoj šolskega ročnega dela. Že ustanovljene šolske delavnice so hirale in počasi zamrle.
Šolski pouk ročnega dela je pri nas na novo zaživel po prvi svetovni vojni. Leta 1921 je višji šolski svet predpisal rokotvomi pouk kot obvezen predmet v osnovnih šolah. Za pouk ročnega dela sta se posebno aktivno za-
vzemala Dragotin Humek in Alojzij Novak. Dragotin Humek se je zavzemal zlasti za pouk v šolskih delavnicah. Sam je leta 1929 uredil vzorno delavnico na meščanski deški šoji v Mariboru. Delavnica je imela opremo za mizarska, knjigoveška, kartonaž-na, kovinarska in ključavničarska dela.
Alojzij Novak pa je napisal več priročnikov za rokotvorni pouk, na primer: »Lepenkarstvo« leta 1930, »Gnetenje in oblikovanje iz ilovice in peska« ter »Izrezovanje iz papirja in naleplja-nje« leta 1927, »Krasilna tehnika« v štirih’ zvezkih leta 1935.
Naši pedagogi so že med obema vojnama pravilno ocenili pomembnost ročnega dela kot vzgojnega principa in samostojnega učnega predmeta. Rokotvorni pouk so imeli za sredstvo, ki vzbuja pri otrocih veselje do lastnega udejstvovanja, spoštovanje do fizičnega dela, pravilno vrednotenje materiala in orodja, kakor tudi za sredstvo, ki goji okus in smisel za lepoto.
In zdaj: Tehnični pouk
Z novim učnim načrtom iz Id-’ ta 1957 je bil uveden v osnovne šole tehnični pouk kot obvezen predmet, medtem ko, je prej v učnem načrtu za nižje razrede gimnazij veljalo ročno delo za neobvezen predmet. Ročno delo kot neobvezen predmet je prispevalo določene izkušnje in je ponekod samo od sebe preraslo v tehnično vzgojo, Po novem učnem načrtu pa naj bi ročno delo služilo tehničnemu pouku le kot metoda dela. Naloga tehničnega, pouka je dopolnjevati splošno izobrazbo, povezovati telesno in duševno delo ter uvajati učence v kolektivno1 delo in jim dati osnovno tehnično spretnost in znanje. Tehnični pouk naj skupaj z drugimi učnimi predmeti oblikuje učenca. Vsi predmeti naj prispevajo k tehnični izobrazbi, zlasti pa naj bodo usklajeni s tehničnim poukom naravoslovni predmeti.
V zadnjih letih se je v šolah razvila nova dejavnost: proizvodno delo učencev. Proizvodno delajo učenci v šolskih delavnicah, na posestvih in vrtovih, v kooperaciji s podjetji in tudi v samih podjetjih. Šole se povezujejo s proizvajalnimi gospodarskimi organizacijami, kjer lahko učenci praktično preizkušajo v šoli pridobljeno znanje. Proizvodno delo učinkovito prispeva k tehnični izobrazbi, ker uporabljajo učene) različna orodja, stroje in aparate ter se s tem uspešno seznanjajo s proizvodnjo.
Tatjana Hojan
V prijaznem obsoteljskem kraju Polju ob Sotli bodo 15. decembra 1963 proslavili stoletnico svoje osnovne šole. Šolo je zgradil Anton Bovha z Buč pri Kozjem, ki je istočasno gradil podobno š6lo tudi na Bučah. Po nekaterih podatkih je že poprej učil v kraju neki Janez Hostnik, a kot prvega učitelja navajajo Antona Eberla, ki je poučeval v Polju od ,1863 do 1870. Sledil mu je Skaza s podučite!jema Lahom in pozneje Frasom. od 1898 pa je poučeval na šoli HonigmŽTn Ivan, potem pa so sledili Gradišnik Anton s soprogo Viktorijo in vrsta drugih učiteljev oziroma šolskih upraviteljev. Do 1. 1894 je bila šola enooddelčna. potem pa so dozidali prvo nadstropje in jo razširili v dvooddelčno šolo. Zaradi znatnega povečanja števila prebivalstva poljskega šolskega okoliša so v stari Jugoslaviji leta 1926 razširili šolo v tri-oddelčno šolo — takrat jo je obiskovalo blizu 160 otrok. Od šolskega leta 1962/63 qe šola zopet dvooddelčna, ker obiskujejo od 5. razreda dalje otroci šole v Kozjem. Bistrici ob Sotli ali Pilštanju.
Osnovna šola v Plju ob Sotli je vršila zadnjih sto let v bbsotelju važno kulturnoprosvetno poslanstvo in vzgojila vrsto rodov v dobre patriote in značajne ljudi, kar je prišlo posebno do izraza med drugo svetovno vojno.
Proslava KKMetnice bo navedenega dne ob 10. uri v zadružnem domu v Polju ob Sotli, združena s slavnostno akademijo, na katero se prebivalci pripravljajo z ‘največjim navdušenjem. proslave ino-letnice se bodo udelečili tudi vsi še živeči bivši učitelji in učiteljice te šole.
A. P.
Hffzgovor o šolskih in dragih prob1 ornih v radgonski občini
Poslanca zveznega in republiškega prosvetno-kulturnega zbora za radgonsko občino tov. Fracka Varl in Kajetan Kovič sta v Gornji Radgoni te dni razpravljala o šolski in pro-svetno-kultumi problematiki v občini. Razgovora so se udeležili predsedniki svetov za šolstvo in prosveto, kulturo ter telesno vzgojo in predstavniki družbeno-političnih organizacij.
Največ je bilo govora o tem. kako usposobiti učitelje, ki že poučujejo na šolah, do izobrazbe I. stopnje, ker je po šolah, kjer poučujejo predmetni pouk. zelo malo učiteljev z ustrezno izobrazbo. V razgovoru so se dotaknili problema novih šol na Kapeli (o čemer se že nekaj let govori in piše) in pozneje tudi v Gornji Radgoni. Razpravljali so o tem, kako bi zainteresirali merodajne forume, da bi se uzakonila določila o dodeljevanju kreditov za gradnjo novih šolskih obiektov. Za gradnjo omenjenih šol bi bilo potrebnih 350'do 400 , milijonov dinarjev, kar p,a seveda občina brez kreditov še dolgo he bo zrn o el a.
Zn kvalitetnejšo in enotno j zbir o filmov ter znižanje stroškov v kino podjetjih bi bilo nujno potrebno združiti vsa kino nodietja občine v eno močno podjetje, ker male sekcije pri vaških prosvetnih društvih v nobenem primeru ne zmorejo 20-odstotnega prometnega davka.
Na nodročiu telesne vzeoie so raz-nravltaij predvsem o .gradnji večieea šnortneea narka v Gornji, Radgoni, ki bi služil vsem panogam telesne vzgoje in dolski telovadbi. Gotov na bi moral biti do leta 1966. ker bo ta-Vrat v Oorpij Radeoni zvezni mladinski fesrivai bratstva in enotnosti. Pri n H nr a vab na festival in zanj nr>-trebnih objektov računa svet za kid-t’»rn. nrosveto in toio^nn vzgojo na finančno pomoč okra-ia. in renubUke.
Razen o teh vprašanjih so govorili še o delu na statutih v nosamnz-nib Šolah /V 7VP7i a tem so bU' /-irc»o-
nizirani seminarji), o družbenem
upravljanju in samoupravljanju v šolstvu, o pravilnikih in oblikovanju ter delitvi osebnih dohodkov, o kultur-no-prosvetni dejaVnosti društev ter o dejavnosti telesnovzgojnih društev v občini, o javnih in šolskih knjižnicah in njih financiranju, itd. Ika
Seminar
o poklicnem usmerjanju v Postojni
Oddelek za poklicno usfherjanje pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Postojni je organiziral v sodelovanju z zavodom za prosvetriopedago-ško službo enodnevni seminar. Na seminar so bili povabljeni vsi šolski upravitelji,, razredniki 8. razredov in predsedniki šolskih komisij PU oziroma šolski poverjeniki za PU v občini Postojna. Na seminarju so obravnavali perečo problematiko dela poklicnega usmerjanja v posameznih razredih osnovne šole, posebno glede čl. 16 zakona o osnovni šoli LRS, ki nalaga šolam dolžnost informiranja mladine in roditeljev o izbiri poklica, nalaga obveznost .spremljanja razvoja otrok in mladine ter sodelovanja z zavodi za zaposlovanje delavcev, pri katerih je organizirana ta služba kot strokovna dejavnost.
O potrebah in opravičenosti sodelovanja šole in učiteljstva pri poklicnem usmerjanju ter o pedagoškem pomenu ter psiholoških osnovah te službe je informiral udeležence seminarja prof. Albin Podjavoršek, o konkretnem psihološkem delu v poklicni svetovalnica je govorila psiholog Rezika Osterman, program nadalj-nega dela pa je prikazal referent za PU pri zavodu za zaposlovanje delavcev tov. Albin Vatovec. V nadaljnjem načrtu predvidevajo organizacije seminarje za vse učiteljstvo občine Postojna ter izdajanje biltena za poglobljenejšo orientacijo pri potrebnem delu, ki so mu tudi tu pričeli zadnji čas posvečati več pozornosti. Tako razpravljanje je v toliko pomembnejše, ker je pomoč pri izbiri poklica za mladino postojnske občine ob težavnejših pogojih izobraževanja in vključevanja v poklice ter zaposlovanja sploh, zelo pereč in prav učiteljstvo je najbolj zainteresirano, da mladino po dovršitvi obvezne osnovne šole ne bi po tolikih naporih ostala sredi ceste.	A. P.
Venceslav čopič -sedemdesetletnik
Venceslav čopič, doma iz Slokarjev pri Ajdovščini, je 9. novembra praznoval sedemdesetletnico življenja. Njegova razgibana življenjska pot ga je vodila s Primorske, kjer je v Gorici dokončal učiteljišče, v Zagreb, kjer je diplomiral na VP$ za predmetnega učitelja in postal profesor ter deželni nadzornik.
Nič manj pestra ni pot njegovega službovanja. V. čopič je učiteljeval najprej v Sežani (1912. leta), kjer je mnogo prispeval k obogatitvi okrajne učiteljske knjižnice z marksistično literaturo. 2e ob začetku prve svetovne vojne je moral v vojsko, jeseni 1920 pa je prevzel učiteljsko službo ng Rudi pri Velikovcu in se vključil v plebiscitno delo, zato je moral takoj
ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE ŠOLE HRPELJE
. razpisuje delovno mesto POMOČNIKA UPRAVITELJA
Pogoji: srednja ali višja strokovna izobrazioa, pet let prakse v prosvetni stroki in strokovni izpit. Osebni dohodki' po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
zapustiti Koroško. V. Čopič je nato učiteljeval v Pišencah pri Brežicah pa v Ptuju in na ljubljanskem učiteljišču (1928—12). Ves čas okupacije je sodeloval v aktivni borbi proti fašizmu, zato so ga 1942 aretirali. Belogardisti so zaprli Venceslava Čopiča v temnico: moral bi biti ustreljen med prvimi talci, vendar so ga navsezadnje poslali v internacijo (v Palmanovo).
Po kapitulaciji Italije je V. Čopič začel s pripravami za pouk na osnovnih šolah, toda nemška policija ga je aretirala in poslala v Dachau. Ko se je vrnil, je V. Čopič delal v ministrstvu za prosveto (od 1945—1951) vse do upokojitve.
Venceslav Čopič, ki je napisal tudi vrsto knjig in člankov s področja svoje stroke, živi sedaj v Ajdovščini, kjer je direktor zavoda za prosvetno pedagoško službo.
Prosvetni delavci, prijatelji in njegovi dijaki iskreno čestitamo Venceslavu Čopiču ob njegovem visokem življenjskem jubileju!
M. B.
»PEDAG0GUA« št. 3
Na uvodnih straneh tretje številke »Pedagogije« nas dr. Ljubomir Krneta seznanja s posvetovanjem o stanju in problemih nadalnjeg,a razvoja pedagoških znanosti v naši državi, dr. Dragutin Frankovič pa s problemi pedagogike v naši družbi.
Zanimiva sta tudi sestavka o problemih didaktične teorije (dr. Vladimir Poljak) ter o dosedanjem delu na področju politehnične vzgoje (dr. Nikola Potkonjak) pa tudi prispevki: pedagoška raziskovanja na področju Strokovnega ifobraževanja (dr. M. Pe-tančič), literatura o nekaterih bsnov-nih vprašanjih pedagogike (A. Vuka-sovič), stanje in problemi metodologije pedagogike pri nas (dr. V. Mu-žič), stanje in problemi zgodovine pedagogike in komparativne pedagogike v Jugoslaviji (dr. D. Frankovič) ter o nujnosti proučevanja šolskega sistema (dr. L. Krneta).
Tretja številka »Pedagogije« objavlja dalje prispevek treh avtorjev (dr. B. Laziča, dr. Smiljanič-Colano-vičeve in dr. I. Toličiča) o delu na področju otroške in pedagoške psihologije ter sestavek S. Jeliča o nujnosti znanstveno raziskovalnega dela na področju predšolske pedagogike.
Za sestavkom .o stanju teorije in prakse na področju specialne pedagogike, ki so ga napisali L. Ačimovič, I. Bosanac in M. Pavčič, se vrste prispevki: poskus prikazovanja nekaterih problemov telesne vzgoje pri nas (S. Maledtič), nekateri problemi moralne vzgoje v naši pedagoški teoriji in praksi (dr. J. Djordjevič), stanje in problemi proučevanja na področju likovne pedagogike (H. Kule-novič), aktualna teoretična vprašanja naše glasbene pedagogike (J. Požgaj), stanje in problemi pedagoške teorije in prakse na področju prostega časa otrok in mladine (dr. V. Jankovič) ter o nekaterih problemih teorije izobraževanja in vzgoje odraslih (dr. M. Ogrizovič).
Poleg razprave o referatu in ko-referatih so objavljeni v tej številki »Pedagogije« tudi zaključki posvetovanja o stanju in problemih nadaljnjega razvoja pedagoških znanosti v Jugoslaviji, spisek udežencev posvetovanja ter dva rezimeja o tem posvetovanju (v ruščini in angleščini).
V rubriki »Ocene i prikazi« je objavljen sestavek G. Janošija »Peda-gogiai szemle« (Pedagoška revija), dr. M. Stupar pa piše o dr. Mladenovičev! »Družini in družinskih odnosih«, rubriko, pa zaključuje 'sestavek O. V^ltrovičeve »Profesionalna orientacija in šola«.
»Pedagoška hronika« nas seznanja s sejo predsedstva Zveze pedagoških društev Jugoslavije, s četrto sejo odbora za pripravo in organizacijo II. kongresa jugoslovanskih pedagogov ter z .delom jugoslovanskega dokumentacijskega centra za zgodovino šolstva in prosvete — številko pa zaključuje bibliografija.
VSEM PROSVETNIM DELAVCEM NUDIMO ZA ZIMSKO
delo v Šolah :
Drago Ulaga
SMUČANJE	600 din
Jelica Vazaz	
LESTVE, LETVENIK, PLEZALA	720 din
Marjan Jel očnik	
TELOVADBA NA ORODJU	470 din
Dr. P 6 c a j t - Dr. Širca	
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA	1160 din
	ppl. 1260 din
KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH	ALI PA JIH
NAROČITE NARAVNpST PRI
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26
»KOMPAS«
Ljubljana
/ \
prirej a
večdnevne izlete v INNSBRUCK
NA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
enodnevne avtobusne izlete v CELOVEC
ZDRUŽENE Z OGLEDOM SVETOVNO ZNANEGA PROGRAMA DUNAJSKE DRSALNE REVIJE; PRIJAVE DO 31. DECEMBRA
Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer so na razpolago programi posameznih izletov in ostale informacije!
DISTRIBUTERSKA PODJETJA V DRŽAVI NUDIJO PO MINIMALNIH CENAH NA POSODO
2000 POUČNIH IN ZABAVNIH FILMOV
ZA OZKOTRACNI KINOPROJEKTOR KO-6 ISKRA. NAKUP PROJEKTORJA SEDAJ ŠE OLAJŠUJE IZDATNO ZNIŽANJE CENE ZA 15 % NA
SAMO 340.000 DINARJEV
V DVEH PRIROČNIH KOVČKIH DOBITE POLEG NAJSODOBNEJŠEGA ZVOČNEGA PROJEKTORJA ZA PROJEKCIJE DO 3,5 X.4,5 m ŠE SAMOSTOJEN OJAČEVALNIK ZA OZVOČENJA, V DRŽAVI DELUJE ZE PREKO
3000 PROJEKTORJEV K0-6 ZA 16 mm
ZA KATERE NUDIMO SODOBEN SERVIS, REZERVNE DELE IN POTROŠNl MATERIAL.
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN DEMONSTRACIJE V FILIALAH:
BEOGRAD, ZAGREB, LJUBLJANA, SKOPJE, SARAJEVO, TITOGRAD. SPLIT, RIJEKA IN MARIBOR