Leto VIII, št. 188 LiušiSfana, četrtek 11. avgusta 1927 ca lxi»aja ob 4. zjutraj. ssa Stane mesečno Om «5*—; za inozemstvo Din tar— neobvezna. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. 1072 in 2804, ponoči tudi Št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 s* in UpravniStvo: Ljubljana, rresernora ulica St. 54- — Telefon St. 1036. inseratni oddeleH; L.junl)ana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 249« Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem tek. zavodu: L)ub-iana št. 11.842 - Praha cislo 78.180. Wien, Nr. 105.241- Ljubljana, 10. avgusta. Prezgovorni vodja SLS si je s svojimi modrostmi o spremembi ustave nakopal lepega vraga. Od vseh strani dežujejo nanj lekcije. Ljuba Davidovič ga je odpravil kar na kratko, češ da so njegove izjave o spremembi ustave «norosti». Da si ga je pošteno privoščil g. Pribičevič, si lahko mislimo in godrnjanje škofovega lista nam je priča, da je zadel v meso. Najhujše so se izjavili pašičevci. Vladni radikali z grenkim licem povdarjajo, da g. Korošec ni tako mislil, kakor je govoril. Pri tem se je zgodil beograjski "Politiku maler, da je prinesla vest, da Jugoslovanski klub demantira Korošcev govor. Izkazalo pa se je, da tega dne ni bilo niti enega poslanca SLS v Beogradu in je bila torej «Politika» grdo mistificirana od beograjskih klerikalcev, ki so takoj spoznali, da je g. šef Korošec zopet enkrat ustrelil kapitalnega kozla. Sploh se širi mnenje, da gospod Korošec zadnji dve leti premalo premisli, predno kaj pove. To bolezen si je nakopal od bivšega svojega pobra-tima g. Radiča, ki ga danes izključuje iz vsake kombinacije, radj česar je edini Hrvat, ki ga SLS še priznava za Hrvata, g. dr. Nikič. Koroščev govor na Viču je opoziciji prišel kakor naročen. Izdal je zakulisno namero, da se SLS fuzijonira z radikali, in načrt, da se osnuje «gornji dom». G. Korošec se sedaj umika, češ da bi to bila gospodarska zbornica. To pa je neresnica. Ne gre za gospodarsko zbornico, ampak za gosposko zbornico, kakor je bil Herrenhaus na Dunaju. Tam so sedeli od vlade imenovani plemiči, odsluženi generali, uradniki in politiki in tudi kakega milijonarja in industrijca je na stara leta doletela čast, da je smel sedeti med Herrenhauslerji, grofi in nadvojvodi. Gospodarsko skupščino predvideva naša ustava, v katero je prišla ta določba na zahtevo demokratov, ki so gospodarsko skupščino hoteli nasloniti na razne gospodarske in stanovske organizacije. Ta gospodarska zbornica se more organizirati in sklicati v najkrajšem času in brez opasnih pretresljajev, ki so neizogibni, ako začnemo zopet z borbo za ustavo. Vlada pa take korpo-raciie. ki bi predstavljala vsekakor močno kontrolo in ostro kritiko, noče. Izdelala je pač načrt o začasnem Gospodarskem svetu, a ko je bilo treba o njem sklepati, je ni bilo blizu. Vsi smo za Gospodarski svet, kakor imenuje ustava to stanovsko-gospodar-ko zbornico in ki naj bi bil sestavljen iz gospodarskih strokovnjakov vseh stanov; njemu naj se predloži vsak zakonski načrt, ki se tiče gospodarskih zadev, predno pride v Narodno skupščino. Gospodarski svet sme v smislu ustave tudi sam predlagati zakonske načrte. Za dr. Korošcev «Gornji dom» pa se ne bo vnemal noben demokrat, najmanj pa gospodarski krogi, saj bi s tem izgubili svojo najvišjo korporacijo, ki jim jo garantira ustava, Gornji dom pa bi bil zatočišče sinekuristov, bivših generalov in vladnih kimovcev ter takih paradnih privrednikov, ki pa nimajo z živim življenjem več stika. V Gornji dom bi seveda po avstrijskem vzorcu prišli tudi škofi . . . Komur je res do napredka naše zakonodaje z ozirom na gospodarsko življenje, naj ustvari dober zakon o stanovskih zbornicah. Tem naj puste delati, ne pa, da jih razpuščajo ali ubijajo s smešnimi volilnimi redi. Na predloge zbornic naj se vlada resno ozira, pa bo marsikaj v državnem gospodarstvu bolje. Pokliče naj se čim prej v življenje resen Gospodarski svet, ki bo imel pravico oceniti vse zakone gospodarske prirode in stavljati zakonske predloge, Predvsem pa gospodarstvo rabi mir. Znova otvarjati ustavne borbe, ki smo jih ravno pokopali, bi bila strašna pregreha nad prebivalstvom vse države. Mi rabimo smotrenega gospodarskega dela, ne pa ustavnih prepirov, ki vežejo vse sile. .Mi ni minulih sedem let dovolj izkušenj, da vse gospodarsko življenje propada ravno radi državno-pravnih afer? _- Iz letalskega sveta London, 10. avgusta, (lo.) Šest letal čaka na polet v Ameriko. Dve letali bosta leteli h Dessaua. Tri francoska letala iz Pariza in eno letalo iz Calshota v Angliji. Kapetan Courtney je že napolnil svoje tanke in ho« tel startati davi, v zadnjem trenotku pa so ga zadržala slaba vremenska poročila in je odgodil polet na jutri. Berlin, 10. avgusta, (be.) Nemški letalec Kanecke, ki namerava v prihodnjih dneh nastopiti svoj polet v Ameriko, je napravil danes poskusni polet, ki se je v vsakem ozl« ru dobro obnesel. Motor in vsi ostali apa» rati funkcijonirajo brezhibno. Kakor poro« čajo iz Dessaua, bo bržkone pripravljeno še tretje letalo za prekooceanski polet, da bo mogoče odpremiti vso pošto, ki prihaja v velikih množinah iz vseh delov Nemčije. London, 10. avgusta, (be.) Zrakoplovni minister namerava po posetu mednarodne letalske razstave v Kodanju prirediti s tre« mi najnovejšimi angleškimi vojaškimi letali enomesečno potovanje po baltiških drža« vah. Dve senzacionalni iz avi v Beogradu Radikalski minister napoveduje združitev slovenskih klerikalcev z Vukičevicevimi radikali. — Davidovič označuje Korošče-vo revizijo ustave kot glupost ter ostro obsoja Vukičevičevo politiko. Beograd, 10. avgusta, p. Današnji dan je prinesel kar dve politični senzaciji, ki sta predmet živahnih komentarjev. «PoKtika» je zjutraj objavila informacijo «vladnega radikala, ki ima možnost biti dobro obveščen o namerah radikalskega dela vlade» o pomenu pakta med Vukičevičem in Korošcem. 3rzo se je izvedelo, da je ta «vladnl radikal« eden od Vukičevičevih ministrov, ki izjavlja sledeče: Ne varajte se, pakt s Korošcem ima večji značaj, nego Demokratska Zajednica. To je mnogo več. G. Korošec mora v smislu blejskega pakta s svojim poslanci po volitvah stopiti v radikalni klub in bo to enotna stranka. O vsem tem, kar je gospod Korošec govoril, so se vršili razgovori med njim in g. Vukičevičem tukaj v Beogradu. Treba je še posebej na-glasiti, da mi ne bomo izpustili situacije iz rok. Če septemberske volitve ne bodo rodile onih rezultatov, ki jih priča-cujemo, se bodo vršile zopet nove vo-itve. Res je seveda, da v politiki ni ničesar sigurnega, vse je v zraku. Radl-cali pa nikdar ne bodo dopustili, da jih nadvladajo demokratje in prevzamejo oblast v svoje roke. Te izjave aktivnega člana vlade so vzbudile veliko pzornost. One odkrivalo namen g. Vukičeviča, da s pomočjo klerikalcev zasigura nadvlado reakcionarnega velesrbskega radikalstva v državi. Takoj po nastopu njegovega režima bi bile te informacije gotovo napravile globokejši vtis. Danes, ko se ve, da je Vukičevičev položaj, kar se izida volitev tiče, naravnost obupen, se Vukičevičevemu načrtu ne pripisuje resen pomen. Napovedi vladnih radikalov, da bodo dobili 100 mandatov, izzivajo splošen krohot. Razumljivo pa je, da je zavladalo radi odkritij v «Politiki» pri demokratih veliko nerazpoloženje. Ta odkritja so voditeljem DZ avtentičen dokaz, da je Vukičevičevo zavezništvo od početka bilo neiskreno. Iž tega izvirajo nove pobude, da se skrbno pripravi trdna demokratska fronta, ki bo po volitvah zmagovito udarila na združene reakci-jonarne elemente. Tako učinkuje z nič manjšo senžacijonalnostjo objava »Pravde*, ki prinaša pod naslovom »Mišljenje g. Davidoviča o aktualnih političnih vprašanjih® sledeče informacije: Gg. Korošec in Vukičevič govorita Čuden demanti o reviziji ustave. To je velika glupost. V državi ni zakonitosti, ni oblasti in reda, narod nima kruha, a sedaj naj se spravlja na dnevni red revizija ustave! Revizija ustave tudi ne sme pasti samo na eno stranko, saj ni zadostno niti dvetretjinska večina, marveč je potrebna zato najmanj tričetrtinska večina Narodne skupščine. A tudi takrat, ko je to vprašanje dozorelo, je treba najprej ugotoviti, kaj naj se spremeni in šele na to govoriti o reviziji. Notranji politični položaj še nikdar ni bil tako zamotan, kakor je sedai. V radikalni stranki danes nikdo ne ve, pri čem da je. G. Vukičevič hoče v treh mesecih ustanoviti novo stranko. Gospodu Velji je treba povedati, da strank ni mogoče ustvarjati v tako kratki dobi. Nikdar ni imel nikogar za seboj, a sedaj misli že na novo stranko. A še niti sam ne ve s kom gre. Znano je, kako sta se nedavno napadla g. Davidovič in g. Vukičevič na javnem shodu. G.'Davidovilc zato noče imeti z g. Vukičevičem nobenih osebnih stikov in občuje ž njim samo javno. Takoj se je razvedelo, da je to informacijo dal «Pravdi» g. Davidovič sam. Zlasti njegovi izrazi o Vukičeviču pa so tako mučni, da so demokratski člani vlade poskušali g. Davidoviča pridobiti, naj celo informacijo demantira. Davidovič je to odklonil, pač pa je pristal, da ne bo protestiral, ako se vtis ublaži na drug način. In tako je glavni odbor DZ izdal popoldne komunike, ki pravi, da so izjave g. Davidoviča v današnji «Pravdi» i po vsebini i po formi netočne . . .» Današnji dan je v ostalem minul brez večjih zunanjih dogodkov. V prestoli-co je prispela zopet cela vrsta deputa-cij, ki se pritožujejo uad volilnim terorjem policijskih organov. Jutri dopoldne bo seja izvršnega odbora demokratske stranke, na kateri bo izklju čen iz stranke dr. Miloš Radosavljevič, ki je postavil posebno listo v kragujev-škem okrožju proti oficijelni listi Koste Timotijeviča. Nesoglasja so nastala tudi glede kandidature dr. Spaha, ki je bil določen za nosilca liste v raškem okrožju. Zdi se, da demokrati hočejo tu kandidirati dr. Vojo Marinkovičai Danes je bila vložena lista dr. Spaha, vodstvo Demokratske stranke pa je sklenilo, da se od tega odstopi. Boston, 10. avgusta s. Danes pričakujejo, da se bo izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom in Vanzettijem odgodila, ker je guverner Fuller izjavil, da razmišlja o predlogu braniteljev za odgoditev justifikacije. Obenem je sporočil, da se bo vršila seja eksekutivnega sveta meji o v četrtek že danes. V Newyorku so demonstracije dosegle višek na včerajšnjem zborovanju, katerega se je udeležilo 100.000 oseb. Policija je bila pripravljena na strehah sosednih hiš. Razdeljevali so letake, v katerih se pozivljeta Coolidge in Fuller, naj odgodita justifikacijo. Do incidentov pri zborovanju ni prišlo. V Newyorku so bile razširjene govorice, da je bil pripravljen na guvernerja Fullerja atentat, ki je bil v zadnjem trenotku preprečen. Včeraj popoldne je dobil guverner kablo-gram bivšega tajnika italijanskega konzulata v Bostonu, v katerem ta pod prisego zagotavlja, da je bil Sacco na dan zločina v italijanskem konzulatu v Bostonu. V Pitcherju, industrijskem mestu, ki šteje 12.000 prebivalcev, se je ponoči dogodila huda eksplozija. Dve hiši sta bili popolnoma porušeni, več hiš pa je bilo poškodovanih, feest oseb je bilo ranjenih. V Bostonu so bile odrejene izredne varnostne mere. Policijski oddelki so bili po-četvorjeni Okoli jetnišnice je vse polno ■strojnih pušk. Policija je prepovedala vsako zbiranje na cestah. Tudi v Južni Ameriki je razburjenje med delavstvom doseglo višek. Davi sta v Buenos Airesih eksplodirali dve bombi, ena pri ju-stični palači, druga pa pri kolodvoru Velez Sara Field. V Uruguayu je protestna stavka zavzela ne varen obseg. Vojaki čuvajo ameriško poslaništvo in konzulat. 20 milj od Montevidea so koncentrirali razne vojaške oddelke. Radi stavke danes listi niso izšli. Tudi iz Paname, Assumptiona, Guajakvila in drugod poročajo o velikem razburjenju v delavskih krogih. Policija je prepovedala vsa zborovanja. Genova, 10. avgusta o. Tukajšnji list »Corriere Mercantile< je dobil iz Amerike kablogram, ki pravi, da je bila izvršitev smrtne obsodbe Sacca in Vanzettija odgodena -SS2- Italija proti razorožitvi Rim, 10. avgusta, o. Razpravljajoč o ne« uspehu ženevske konference za omejitev pomorskega oboroževanja naglaša «Gior« nale d' Italia®, da so Angleži pravilno rav« nali, ko so izjavili, da ne morejo pristati na zmanjšanje svojega vojnega brodovja, ker jkn je to potrebno za obrambo pomorske« ga prometa. List naglaša, da se mora tudi Italija ravnati po angleškem vzgledu in da mora zavrnit' sleherni predlog za omejitev pom-orskega oboroževanja. Italija, pravi «Giornale d' Italia®, sicer ne misli na kak« šen neizvedljiv pomorski imperijaKzem, ven dar pa je tudi njej potrebno vojno bro» dovje za obrambo pomorskega prometa in obale. Incident na rumunski meji Subotica, 10. avgusta, n. Včeraj je bil 500 korakov od rumunske meje na naši strani ustreljen rumunski vojak. Naši žandarji so bili dobili poročilo, da pri selu Nakovo ru« munski vojaki kradejo na njivi krompir. En rumunski vojak je res nosil vrečo z ukradenim krompirjem, dva pa sta imela puške. Naši žandarji so vse tri pozvali, da se udajo, Rumuni }.a so začeli streljati. V nastalen boju je bil ubit rumunski vojak Adam Lucu, drugi j< bil ujet, tretji pa je ubežal. Danes je bila v Nakovu komisija, ki je ugotovila, da je krivda pri rumunskih vojakih, ki so začeli streljati, namesto da bi se udali. Smatra se, da incident ne bo imel diplomatskih posledic. Pred novo revolucijo na Portugalskem Lizbona, 10. avgusta, d. Včeraj je dospel semkaj polkovnik Carnerio Lopez, kom a nt dant armijskega okraja v Oportu, ki je spo« ročii vladi, da vlada med četami, ki so pod« rejene njegovemu poveljstvu, veliko razbur« jen je in da se je bati upora, če ne bo tekom enega tedna sestavljena nova vlada. Tudi iz drugih pokrajin prihajajo vesti, po ka« terih se da sklepati, da stoji Portugalska neposredno pred revolucijo. Ni še znano, kako stališče je zavzela vlada, domneva pa se, da nesporazumljenja, ki obstojajo v vi a« di sami, onemogočajo definitivno sklepanje. Mednarodni kongres za promet Rim, 10. avgusta, o. Tekom tega meseca se bo vršil v Ženevi III. mednarodni kon« gres za promet. «Agentura Radio* pravi, da bo ta konferenca razpravljala tudi o vprašanju identitetnih listin in o onih ose« bah, ki so brez državljanstva. Mednarodna komisija za tranzit je na podlagi vestnih poizvedovanj ugotovila, da je posebno v Evropi mnogo takih oseb, ki nc pripadajo nobeni državi. Bivši grški kralj na Bledu Beograd, 10. avgusta, p. Iz Bukarešte po« ročajo, da odpotujeta bivši grški kralj in njegova soproga iz Bukarešte na Bled, kjer ostaneta kot gosta našega kraljevskega para. Železniška konferenca v Zagrebu Zagreb, 10. avgusta, n. Pri železniški di« rekciji je bila danes konferenca načelnikov oddelkov, na kateri so razpravljali o ko« mercijalizaciji državnih železnic, posebno o načrtu, da se državne železnice izvzame j o iz zakona o državnem računovodstvu in da se postavijo na čisto trgovsko podlago. Ko so posamezni referenti oddali svoja poro« čila, je bil izdelan obširen predlog, ki bo jutri poslan v Beograd. Železniška nesreča v Srbiji Beograd, 10. avgusta, p. Po poročilih Niša se je v okolici pripetila težka želez« niška nesreča. Trčila sta skupaj dva vlaka. Mrtva sta oba strojevodji, več oseb pa je težko ranjenih. Po napornem delu so oči« stili progo. Vlaki so imeli 5 ur zamude. Fašistična oblast Trst, 10. avgusta, o. Proti patrulji faši« stičnih miličnikov, ki je v nedeljo zvečer krožila v bližini Orleka pri Trstu, je nežna« na oseba sprožila strel iz revolverja in ra« nila nekega miličnika. Naslednjega dne so miličniki prišli v Orlek in aretirali 15 oseb, 12 oseb so naslednjega dne izpustili, 3 pa so pridržale oblasti v zaporih. Dnevni red jesenskega zasedanja Društva narodov Ženeva, 10. avgusta, d. Provizorični dnev ni red septemberskega zasedanja Društva narodov vsebuje tudi poročilo o bodoči or« ganizaciji gospodarskega oddelka Društva narodov. Poročilo bo podal nemški zunanji minister dr. Stresemann. Aretacije oficirjev v Solunu Solun, 10. avgusta. A Tekom včerajšnje« ga in današnjega dne je bilo aretiranih v Solunu in okoliških garnizijah več oficirjev. Domneva se, da so te aretacije v zvezi z odkritjem nove zarote, ki je zasledovala vojaški prevrat. Zopet tramvajska stavka v Lodzu Lodz, 10. avgusta, (be.) Uslužbenci cest« ne železnice so znova proglasili stavko, ker je ravnateljstvo odpustilo oba voditelja prejšnje stavke. Pruska državna loterija Berlin, 10. avgusta, (be.) Pruska vlada je odredila radikalno reorganizacijo kontrole državne loterije, da se onemogočijo slepa« rije. Negotova usoda Sacca in Vanzettija Po še nepotrjenih vesteh je bila baje justiiikacija obeh obsojencev odgodena za en mesec. — Velike demonstracije v Ameriki. — Atentat na guvernerja Fullerja? — Krvnik izginil iz bojazni pred maščevanjem. — Odmev v Evropi za 30 dni. Ta vest pa 6e sedaj še ne potrjuje. Newyork, 10. avgusta (be). Po poročilih iz Bostona je krvnik, ki bi moral izvršiti justifikacijo Sacca in Vanzettija, nenadoma izginil. Domneva se, da se je iz strahu pred maščevanjem anarhistov skril. Pariz, 10. avgusta, o. Ker je zvezno sodišče izjavilo, da se ne more vmešavati v zadevi Sacca in Vanzettija, ni več nobenega upanja, da bi se izvršitev smrtne obsodbe, odgodila. Samo guverner Fuller bi mogel v zadnjem hipu pomilostiti oba obsojenca. Pred charlestonsko jetnisnioo, kjer sta zaprta oba obsojenca, se je snoči zbrala ogromna množica. Policija na konjih je morala posredovati in je z veliko težavo prepodila demonstrante. Pariz, 10. avgusta s. V Parizu živeči ameriški svobodomisleci so snoči priredili protestni meeting proti justifikaciji Sacca in Vanzettija. Guvernerju Fullerju so poslali spomenico. Komite francoskih intelektualcev je poslal predsedniku Coolidgeu apel v korist Sacca in Vanzettija. Apel so med drugimi podpisali Caillaux, Loucheur, de Mon-zie, Pasch itd. Berlin, 10. avgusta (be). Heinrich Mann, madame Curie in druge odlične osebnosti so brzojavno zaprosile ameriške oblasti za pomilostitev Sacca in Vanzettija. Ako ne pride do nepredvidenih dogodkov, bosta Sacco in Vanzetti usmrčena jutri ob 5. zjutraj evropskega časa. Berlin. 10. avgusta s. Pred ameriškim poslaništvom se je zbrala včeraj precejšnja množica, da nrotestira proti justifikaciji Sacca in Vanzettija. Policija je razpršila demonstrante. Stockholm, 10. avgusta (pa). Odbor za obrambo Saoca in Vanzettija je sklenil splosno stavko pristaniških delavcev. Stavka bi imela trajati do polnoči. Okrog 750 delavcev je takoj zapustilo delo Assumption, 10. avgusta s. Promet v pristanišču je popolnoma ustavljen. Listi niso izšli. _ Beograd, 10. avgusta, p. Delavstvo v Beo« gradu je pripravljalo demonstracijo radi usmrtitve Sacca m Vanzettija. Politična oblast je to demonstracijo prepovedala. Briandov zagovor Društva narodov Briandovo pismo senatorju de Jouvenelu, ki baje kandidira na mesto zunanjega ministra Zaradi tega ne more razumeti motivov, ki so napotili de Jouvenela k demisiji. Briand je vsebino tega pisma osebno sporočil za« stopnikom tiska in jim ob tej priliki podal izjavo, v kateri povdarja, da so trditve de Jouvenela o nedelavnosti in onemoglo« sti Društva narodov povsem neutemeljene. Pariz, 10. avgusta, d. Zunanji minister Briand je v daljšem pismu odgovoril na včerajšnje sporočilo senatorja de Jouvene« la, v katerem ta sporoča svojo demisijo kot član francoske delegacije pri Društvu naro« dov. Zunanji minister izraža obžalovanje nad tem korakom de Jouvenela in naglaša, da se je vsa leta sem udeleževal vseh poslov francoske delegacije in odobraval vse skle« pe, ne da bi bil sploh kdaj le v najmanjši meri izrazil svoje nezadovoljstvo ali celo kak protest. Zato je tembolj presenečen, ker je iz de Jouvenelovega pisma razvid« no, da ne odobrava politike francoske vla« de v Društvu narodov in razven tega dolži vlado, da je soglašala s tem, da so se važni mednarodni problemi odtegnili Društvu na« rodov in reševali potom direktnih pogajanj in posredovanj. Briand naglaša dalje, da je vsekakor umestnejše, da se ne nadleguje Društvo narodov z zadevami, ki jih je mo« goče rešiti formalnim diplomatskim potom. Društvo narodov je n. pr. mosulsko vpra« šanje in grško«bolgarski konflikt rešilo v presenetljivo kratkem času. Ni dvoma, je nadaljeval Briand, da Društvo narodov v svoji sedanji obliki še ni popolno, vendar pa je prepričan, da tvori trenutno edino varstvo proti vojni nevarnosti. Boljšega varstva doslej še nimamo. Če se Društvu narodov ne posreči prodreti na vseh poljih mednarodne politike, to še ni povod, da bi se ta najvažnjša mednarodna ustanova opu« stila. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je de Jouvenel s svojo senzacijonalno demisijo postavil svojo kandidaturo na m<~ sto zunanjega ministra. Trockij in Zinovjev ne bosta izključena Moskva, 10. avgusta, (pa.) Ker so zastopniki opozicije na plenarni seji centralnega odbora komunistične stranke izjavili, da odstopajo v več točkah od svojega opozicijonalnega stališča, je plenarna seja sklenila, da ne razpravlja o izključitvi opozicije iz komunistične stranke. Trockij in Zinovjev prejmeta samo strog ukor. Prihodnji kongres komunistične stranke se bo vršil 1. decembra. Proti kršitvi mirovnih pogodb Hranice, 10. avgusta, d. Tu se je vršil kongres češkoslovaške republikanske stran« ke, na katerem je imel poslanec Beran dalj« ši govor, v katerem se je dotaknil tudi akci« je lorda Rothermeiea. Govornik je naglasil, da je republikanska stranka odločno proti vsakemu vmešavanju v notranje zadeve češkoslovaške republike. Kakor se Češko« slovaška ni nikdar vmešavala v notranje za« deve drugih dTžav, tako ne bo tudi dopu« ščala, da kdorkoli propagira kršitev obsto« ječih mirovnih pogodb. Če misli angleški lord, da Češkoslovaška svojih dolžnosti na« pram narodnim manjšinam ne izvršuje, je treba ugotoviti, da nikjer drugod ne spo« štuiejo manjšinskih pravic tako kakor ▼ ČSR. Kakor se je nedavno velika Anglija energično uprla vmešavanju s strani sov« jetske Rusije, tako tudi Češkoslovaška z istim povdarkom zavrača vmešavanje i no« zemcev v njene notranje, zadeve. Nad 1000 zborovalcev, ki so poslušali ta govor, je iz« vaianja uglednega češkega politika viharno odobravalo. Važni sklepi francoske vlade Pariz, 10. avgusta, d. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom predsed« nika republike Doumerguea, da izdela in« strukcije za septembersko zasedanje Dru« štva narodov. Razen te.ga je razpravljal mi« nistrski svet tudi o drugih tekočih zadevah. Glede manifestacij za Sacca in Vanzettija je bil sprejet sklep, da se pozovejo na od. govor vsi državni uradniki, ki so se udele« žili protestne stavke. Trgovinski minister Bokanovski je poročal o stanju pogajanj za sklepanje trgovinske pogodbe z Nemči« jo. Na tarifskem polju je zabeležiti v po« gajanjih velik napredek, zlasti glede uvoza francoskih vin in deželnih pridelkov v Nem čijo. Nerešeno pa je še vprašanje naselje« vanja nemških tvrdk v francoskih koloni« jah. Bokanovski upa, da bo tudi v teh vpra« šanjih še pred njegovim odhodom v A me« riko dosežen sporazum. Ministrski svet je nadalje razpravljal o poročilu generala Guilleaumata glede renske okupacije in razorožitve Nemčije in se popolnoma pri« ključi! stališču zunanjega ministra. Uvede« na bo preiskava, ki naj ugotovi, kako je to poročilo predčasno prišlo v javnost. Pariz, 10. avgusta, (pa.) Vlada je sklenila znižati zasedbene čete v Porenju za 5000 mož in je obenem naročila Briandu, da od« kloni vse nemške zahteve za nadaljne zni« žanje zasedbenih čet. Odmev fašističnih demonstracij v Nemčiji Pariz, 10. avgusta, (pa.) »Vossische Zei« ung* poroča, da so fašisti s kamenjem na« padli jugoslovenski konzulat v Zadru. Ameriško oboroževanje Newyork, 10. avgusta, (be.) Predsednik Coolidge je odobril načrt mornariškega mi« nistra. ki predvideva zgradbo osmih novih križark po 10.000 ton in 12 podmornic. cjtrnto« st 188 2 : Četrtek 11. VIII. 1927 Na razdobju slovenske politike (Misli in opazovanja nevtralca.) VUL Odkritosti je Slovenski ljudski stranki in njeni politiki vedno manjkalo. Nt bila odkrita ne v svojem programatič-nem licu, ne v svojih odnošajih do drugih strank. To se ji ie že večkrat očitalo od raznih strani, in končno tudi od bivšega zaveznika dobričine g. Davidoviča. In ta neodkritost je tudi največ kriva, da si ta stranka nI mogla in ne more pridobiti nikjer resničnih simpatij In s tem seveda tudi ne prave veljave. Ni je morda danes stranke v državi, o kateri bi si bil svet tako malo na jasnem kot o SLS, kaj prav za prav je in kaj prav za prav hoče. Nikoli in nikjer ni doslej še prišla s pravo barvo na dan. Proglašala je slovenstvo in avtonomizem, a točno, jasno in nedvoumno ni obeležila ne enega ne drugega. Na liniji slovenstva smo videli doktorja Korošca delati najčudovitejše skoke; najpreje ni v Narodni skupščini niti dopustil, da bi se državni akti prečitali tudi v slovenskem jeziku, češ to je odveč, saj razumemo vsi srbski; pozneje pa ni trpel niti cirilskega napisa na vratih svojega beograjskega kluba; tretjič zopet je s fronto katolikov vseh dežela sploh hotel zabrisati nacijonalni značaj slovenstva. In kako je bilo z avtonomijo? Tu smo imeli priliko občudovati SLS v še drz-nejši akrobatiki in avijatiki kot jo je razvijal sloveči zrakoplovec g. Stjepan Radič. V začetku naše nove državnosti je bila avtonomija Slovenski ljudski stranki sploh popolnoma neznan pojem; takrat je bila njena deviza: vse v Beograd, vse centralizirati; in je pridno pomagala, da se je demontaža slovenske avtonomije, kolikor jo je takrat bilo, v najhitrejšem tempu izvršila. Od leta 1921. dalje pa se vije avtonomistična linija SLS v vseh mogočih kurvah in vi-jugah, eikcak, zdaj sem, zdaj tja, zdaj naprej, zdaj nazaj, samo ravno in v jasen cilj ne gre nikjer. Glavna' hiba politike dr. Korošca je bila, da napram liniji vidovdanskih ustavnih strank in linije Radičeve selja-ške republike ni potegnil svoje slovenske avtonomistione linije tako, da bi bila vsemu svetu vidna in popolnoma jasna. Hotel je sicer takrat s svojo formulo avtonomne Slovenije, kakor je to izhajalo iz njegovih poznejših izjav, postaviti nekako »zlato sredo» med Radi-čevo državo in vidovdansko ustavo, toda niti ni te formule čisto določno, jasno in bistro, popolnoma nedvoumno podal, niti iste potem s svojo taktiko jasno zastopal in tolmačil. Skratka: manjkalo je njegovi avtonomistični liniji odkritosti. Tu je bila Radičeva linija že veliko bolj odkrita; z Radičem si je bil svet takoj ria čistem kaj hoče, s Korošcem pa si še do danes ni. KoroŠčeva formula avtonomne Slovenije je zelo elastičen pojem, ki se da poljubno raztegniti in razlagati na vse mogoče državopravne oblike. Vsekakor je Korošec s svojo vztrajno hojo za Radičem. zlasti pa s prevzemanjem republikanskega gesla, s katerim so agitatorji nastopali tudi še pri zadnjih državnozborskih volitvah, držal svet v prepričanju, da hoče tudi on isto kakor Radič ali vsaj najmanj isto. To prepričanje se je le še boij utrdilo spričo nastopanja dr. Korošca po Radičevi kapitulaciji pred vidovdansko ustavo. Tedaj je proglasil Radičev korak za »izdajstvo* m otvoril proti Radiču najostrejšo kampanjo, dasi bi ga bila morala prav za prav Radičeva poteza, če je namreč njegova, Koroščeva formula avtonomije predstavljala v resnici zmernejšo, edinstveno državo ne tangirajočo in v ne tako diemetralnem nasprotju z vidovdansko ustavo stoječo formulo kot je bila Radičeva — le zadovoljiti, ker mu je vendar znatno olajšala stališče. Takrat je bila prilika in potreba, ko bi bil moral dr. Korošec javnosti nato-čiti čistega vina in reči: Glejte, tak je bil državopravni program g. Radiča, tak pa je državopravni program SLS; naš program se od njegovega bistveno razlikuje; g. Radič je svoj program zavrgel, mi pa syojega ne bomo. — Tega pa dr. Korošec takrat ni storil, ampak je samo proklel Radiča kot izdajalca in izjavil, da je Radie kapituliral, on pa da ne bo nikoli. In tako je dr. Korošec še nadalje in še bolj pustil ves svet v prepričanju, da je Radič »izdal« tudi avtonomistični program SLS, da je ta program enak njegovemu republikanskemu in da je zato sedaj dr. Korošec tako hud na Radiča. No, v nadaljnem poteku dogodkov smo potem pač videli, kako je SLS s svojim avtonomističnim programom čedalje bolj retirirala iin ga slednjič reducirala na minimum, tako da se je pred vstopom v Uzunovičevo vlado zadovoljila že z vsaj toliko avtonomije, kolikor jo je imela Slovenija pod Avstrijo. (Glej »Slovenca« iz tiste epohe.) Ko pa je SLS prišla celo na vlado, tedaj je pa kar v ljubljanski oblastni skupščini proglasila vidovdansko ustavo kot najpopolnejšo ustavo na svetu. Iz tega jasno izhaja, da se je SLS sedaj z duSo In telesom oklenila vidov-danske ustave in da je potemtakem opustila prvotni . svoj avtonomistični program in da si le usvojila nov program, na bazi vidovdanske ustave. Ali pa mar nI tako? Evo, zdaj so volitve ln zdaj naenkrat bl SLS rada zopet nekaj slepomišila s svojim programom. Na svojem shodu v Kranju je dr. Korošec izjavil: »Mi nismo opustili niti pičice svojega slovenskega, niti svojega državnega, programu« Ia i«, zra- ven pripomnil, da se mu zdi smešno zgttbljati o tem vsako nadaljno besedo. Kaj se to pravi? Ce se zdi dr. Korošcu smešno, pa se ne zdi smešno njegovim volilcem; to ni smešna, ampak zelo resna stvar, ker od tega je veliko odvisno, koliko glasov bo dobila SLS pri sedanjih volitvah. Dr. Korošec pravi, da je to samo kleveta političnih nasprotnikov, češ, da se je SLS izneverila svojemu programu. Naj torej postavi te politične nasprotnike enostavno ria laž s tem, da vnovič izpove in potrdi svoj državni in slovenski program. Saj je vendar v največjem interesu SLS, če danes, ko zopet apelira na slovenske volilce, pokaže in dokaže, da je bila v svoji politiki dosledna in ostala zvesta programu, za katerega je dobila mandate leta 1925. Kakšen je torej program SLS? Ali je to še vedno isti program kot 1. 1925? Takrat je SLS šla na volitve s programom: popolna zakonodajna avtonomi- ja Slovenije. Ali stoji SLS tudi še danes na tem programu? Potem odklanja vidovdansko ustavo, za katero se je izrekla v ljubljanski oblastni skupščini kot najboljšo vseh ustav! Po neki časopisni vesti se je dr. Korošec aa shodu, ki ga je imel te dni na Viču, izrekel za revizijo vidovdanske ustave. Čudno, da je ta govor dr. Korošca »Slovenec« popolnoma zamolčal. Kaj to pomeni? Zakaj ni povedal dr. Korošec tega v svojem kranjskem govoru, ki ga je »Slovenec« dobesedno priobčil? Ali ne izgleda to, kot da igra tu SLS zopet dvojno igro? Da skuša tudi pri sedanjih volitvah zopet agitl-ratj s privlačnim avtonomističnim ge. slom, na zunaj pa to prikrivati in se napram Beogradu kazati kot lojalno vidovdanski ustavi udano stranko? Ali ni to izigravanje, bolje rečeno: zloraba blejskega pakta? Ali ni to varan je na vse strani? Ali je to odkrita politika? Ali je to poštena politika? Fuzija klerikalcev z velesrbskimi radikali Likvidacija politične samostojnosti SLS. — Forma združitve z NRS. — Ali je posebna organizacija s kandidaturami NRS še do trebiia? Kakor je prišlo na dan z nepremišlje: nimi izjavami g. Korošca, iz govorov mariborskih predstavnikov NRS in najnovejših izjav Vukičevičevih radikalov, se je g. Korošec zavezal g. Vukičeviču po volitvah izvesti združitev SLS z njegovim, t. j. danes vladnim krilom NRS. Včerajšnja «Folitika» javlja iz vladnih krogov: «Pakt sa Korošcem ima veči značiaj nego Demokratska Zajed-nica. To je nešto više. G. Korošec sa svojima ima da udje u radikalski klub, to če biti jedna stranka.« Članek nadaljuje z besno polemiko proti demokratom, ki da se jih hoče s klerikalnimi glasovi spraviti v manjšino. Po soglasnih informacijah iz obeh taborov gre torej za fuzijo vladine struje NRS z SLS. Skupen bo glavni odbor i« klub. Organizacija SLS v Sloveniji, to je cerkveni sistem župnih uradov kot strankarskih celic bi začasno ostala iz razloga, da bi se zadržala dosedanja moč nad volilci s cerkvenim aparatom. V našem političnem življenju je likvidacija samostojnosti SLS gotovo eden največjih dogodkov. SLS, osnovana pod imenom «Katoliško narodna stranka« iz konservativne svoje prednice po škofih Missiji in Mahniču, se je pod vodstvom dr. Šusteršiča in dr. Kreka razvila v cerkvenopolitično organizacijo, preko koje je Vatikan v sporazumu z Avstrijo obvladal slovenski živelj. Po osvobojenju, ki je prišlo i Vatikanu i SLS jako nepričakovano, je začelo ko-lebanje med republikanizmom in monar-hizmom, konservativnimi strujami in socijalnimi, vse pa je obvladal federalistični nagon, češ obranimo katoliški ži- velj srbskega krivo verskega vpliva. Že dve leti se pripravlja preokret in rezultat je na podlagi odredbe iz Vatikana nova politika SLS. Da išče SLS stika ravno z NRS kot konservativno stranko. ni slučaj. SLS plava torej iz samostojnosti v okrilje najbolj plemenske srbske stranke. O posledicah tega dogodka za politično stanje v Sloveniji bomo imeli še dovolj prilike pisati. Za te volitve je zlasti mučna situacija onih krogov, ki so se iz oportunizma zatekli pod NRS. Oni so žrtvovani. Ako hočejo ostati v radikalni stranki, morajo prav za prav med klerikalce. Na drugi strani pa zopet vedo, da NRS nikakor ni enotna glede prevzema slovenskih klerikalcev. Glavni odbor NRS o paktu z SLS doslej ne ve nič. Pač pa vlada pripravlja nov glavni odbor NRS, ki bo že skupen z SLS. Rojstvo nove radikalije z jezuitskim klobukom bo torej delo policije. Cemu torej posebne kandidature NRS v Sloveniji? One imajo samo namen preprečiti, da dobi glasove dosedanjih pristašev te stranke v glavnem napredni blok, kajti znano je. da slovenski pristaši NRS pakta z SLS večinoma ne odobravajo. Le malo jih je, ki so zanj, predvsem taki, ki zase od tega kaj pričakujejo. A klerikalci jih bodo kmalu postavili pred vrata in to zasluženo. Danes jih še rabijo. SLS dovoljuje, da postavljajo posebne kandidature pod imenom NRS. A te kandidature imajo samo namen odvajati glasove od naprednega bloka, ker si klerikalci še ne upajo izdati komando, naj radikali volijo naravnost kandidate SLS. Kako so klerikalci ogoljufali orožniške vpokojence Državni svet je ugodil pritožbam upokojenih orožniških pod-oficirjev, a kleroradikalna vlada je s členom 164. iin. zakona izvršitev pravomočne razsodbe preprečila ter proglasila nad temi siromaki še nadalje «bedno stanje« Dne 1. aprila 1922. je bil objavljen zakon o posebnem orožni-škem pokojninskem fondu pod vodstvom generala komandanta orožni- štva. Ta fond, namenjen orožniškim podčastnikom, njihovim vdovam in sirotam, je bil pozneje tako slabo organiziran, da je večkrat ostal brez sredstev. Sedaj čakajo na pr. orožniški upokojenci že štiri mesece na pokojnino in draginjske doklade za mesec marec! Vse prošnje in intervencije so bile zaman. Odgovor, ki je prišel iz Beograda pravi, da za upokojence v Sloveniji nj kredita bi da je pokojninski iond popolnoma izčrpan! Po zakonu od 1. aprila 1922. prejema aktivno orožnlštvo mesečno 1100 Din draginj-skih doklad. Upokojeni orožniški podčastnik po 30 do 40 letih aktivne orožniške službe pa le 270 Din, io je komaj četrtino draginj-skih doklad aktivnega orožniškega novinca, ki ja sprejet provizorično v orožniško službo. A za upokojene orožnike nj kreditov. Na podlagi tega ie razumljivo, da trpe ti podčastniki s svojimi družinami strašno pomanjkanje. Vsi ostali upokojenci po novem zakonu o ustroju vojske in po zakonu o civilnih državnih uslužbencih prejemajo po polni dobi službenih let enake draginjske doklade v pokoju, kakor so iih prejemali v aktivni službi. Na podlagi klerikalnega Markovega protokola so bili jeseni 1923 orožniški oficirji res prevedeni na nove prejemke in v pravni status novega zakona, toda tedanja samo-radikalna vlada, ki jo je podpirala SLS, ni hotela istočasno prevesti tudi orožniikih podčastnikov glede plač pokojnin in dra-ginjskih doklad. kar bi odgovarjalo pravičnosti in enakopravnosti. Navzlic temu bi se dalo oporaoči orožniškim upokojencem tudi s pokojninskim ion dom iz 1. 1922., če bi se isti primerno organiziral in če bi bile poslednje vlade poskr-beie za njegovo dotacijo. Tako pa prejemajo žene jn otroci upokojenih orožnikov le 3 Din draginjskih doklad na dan, dočim dobivajo otrooi ln žene ostalih dTŽavnib uslužbencev ln upokojencev po 5 Din dnevno. L. 1924. je bila izdana naredba o dragtoj-sih dokladah, kj velja za vse državne civilne in vojaške uslužbence. Na veliko začudenje, žalost in škodo upokojenih orožniških podčastnikov pa državna oblast ni hotela Izplačevati draginjske doklade po tej naredbL Orožniški upokojenci so bili vsled tega prisiljeni, da vložijo zadevne pritožbe na Državni »vet Ta je pritožbam orožurškib upokojencev ugodil, tako da bi morala državna oblast letos pričet; z izplačilom razlik od 1- 1924 naprej. Na podlagi teh razsodb so orožniški upokojenci predložili bivši kle-Toradikakii vladi 103 prošnje radi izplačila zaostankov na razliki draginjskih doklad od 1. 1924. naprej v smislu razsodbe Državnega sveta. V. tem trenotku, ko bi morala vlada na podlagi razsodbe državnega sveta poskrbeti za primeren kredit, pa je kleroradikalni režim pograbil po izjemnem Izmikavnem sredstva ter uzakonil člen 164. finančnega zakona, ki se glasi: »Odločba ministrskega s*eta D. R. br. 107.201-24 o draginjskih do. kladah državnih upokojencev in upokojenk ne velja tudi za orožnike, upokojene po zakonu o orožniškem pokojninskem iondu z dne 1. aprila 1922, ki ]im pripadajo še na-dsJje draginjske doklade po čl. 17. č. in 24. zakona o draginjskih dokladah državnih in civilnih in vojaških uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922, skladno s predpisom členov 27. in 31. zakona o orožniškem pokojninskem fondu«. S tem členom je bivša kleroradikalna vlada ogoljufala proti razsodbi Državnega sveta orožniške upokojence za draginjske doklade, tako da bodo še naprej prejemali Štirikrat maniše doklade, kakor jim priti-čejo po razsodbi Državnega sveta. Obenem so udarjeni tudi za nazaj do 1. 1924., tako da tudi teh razlik ne bodo videli, čeprav so pritožbe z razsodbo Državnega sveta postale pravomočne. Zgodil se ie torei nečuven škandal, da so klerikalci in radikali pravo-močno razsodbo Državnega sveta s posebno zakonsko odredbo (t j. čl. 164 iin zakona) z dne 31. marca 1927) kratkomaio razvelja. vili hi tako orožniškim upokojencem odtr-gali Od ust že prjsojene jim draginjske doklade«. Tako so danes orožniški upokojenci 1.) brez penzije za marec 1927, češ da ta mesec v pokojninskem fondu ni bilo kreditov, 2.) brez razlik na draginjskih dokladah od 1- 1924 naprej v smislu razsodbe Državnega sveta, 3.) brez primernih draginjskih doklad do nedogledne bodočnosti, 4.) brez draginjskih doklad za otroke nad 1(5 let, čeprav obiskujejo šolo z najboljšim uspehom. 5.) brez primernega štetja v pokojnino časa vojaške podoficirske službe, kar se je storilo pri onih orožnikih, ki so prestopili v civilno državno službo. Besedilo člena 164. finančnega zakona za 1927-28, ki ga je sprejela kleroradikalna vlada, je tako zgovorno, da ne potrebuje nadaljnega komentarja. Ko je bUa klerora dikalska vlada radi razsodbe Držvnega sve. ta v zagati, je raje pograbila po členu, ki razveljavlja pravico do draginjskih doklad upok. orož, podčastnikov, kakor pa da bi bila poskrbela za malenkostni kredit ▼ smislu zakona. Pač pa se ie zato kleroradikal na vlada podvjzala pokloniti črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev. Značilno je končno še to, da je kleroradikalna vlada na zadnji seji finančnega odbora in Narodne skupščine »vtihotapila« kakor ostale zloglas ne člene tudi ta člen 164., ker se je bala obsodbe patrijotične in socijalno čutete jav nosti. Res. zasluge SLS za državne nameščence in zlasti za najbednejše med njimi so vedno večje. Lažnjivci in klevetniki Naši radičevci pošiljajo v strahu pred kandidaturami gg. Ureka in Kušanja, katerima se povsod pridružujejo najod ličnejšj pristaši bivše Samostojne kmet-ske stranke, po deželi anonimne dopise, v katerih dolžijo g. Ureka, da je zahteval od njih mandat ali pa 100.000 Din, g. Kušarja pa, da se je radi mandata ponujal dr. Korošcu. Namen te brezvestne klevete je, podtakniti obema prvakoma naprednega kmečkega pokreta nečiste in nepoštene namene, ko sta sprejela kandidature na dr. Zerjavo-vi, odnosno dr. Pivkovi listi. Na te klevete odgovarja Urek: «Nisem pričakoval, da me bodo hvalili, ker kot pristaš SKS nisem maral iti z g. Radičem, toda tudi nisem verjel, da se bodo v volilni borbi posluževali tako nesramnih in podlih klevet? G. Kušar pa nas prosi, da objavimo sledečo njegovo izjavo: «PamfIetu, ki ga je izdala Slovenska kmečka stranka kot zaupno okrožnico na svoje pristaše, nimam ničesar dru gega odgovoriti, kakor to, da dotičnik, ki trdi, da sem se ponujal dr. Korošcu ali Slovenski ljudski stranki na katerikoli način, nesramno laže. Jakob Kušar, posestnik.* Obdavčenje invalidov -»neljuba pomota"! Cinični izgovori krščanskega »Slovenca«. — Kje sta g. Korošec in dr. Gosar, da razložita »v tihotapi jen je« davka na invalidnino? Naša ugotovitev o obdavčenju najbed-nejših med najbednimi. o davku na prejemke toli zapostavljenih slovenskih invalidov na podlagi člena 86. klero-radikalneiga fin. zakona, je vzelo voditeljem SLS sapo. Kar poskrili so se in molče kakor kafra. Le »Slovenca« so pognali v ogenj s kratko notico, v kateri mrgoli lažnjivih izgovorov tn o5i'tmih neistinosti. Na naša izvajanja »Slovenec« ne ve drugega odgovoriti, kakor: »Kar smo zadnjič napisali glede obdavčenja staroupokojencev in kronskih upokojencev, velja tudi glede obdavčenja invalidov. Če se je pomotoma (0 na račun davkov kakemu invalidu res kal odtrgalo, se bo to takoj popravilo. Gre za neljubo pomoto, iz kaitere kuje SDS materijal proti SLS. Uverieni smo, da ta hojskarija SDS tudi pri invalidih ne bo nič izdala« Predvsem: našo ogorčeno, a vendarle točno kritiko klerikalnega davka na invalidnino imenuje »Slovenec« — bujskartjo. Drugo, kar je značilno za ta list tako zva-ne krščanske stranke, je to, da predstavlja novi davek kot »neljubo pomoto«. Ust se ne boji takojšnjega demantija tega svojega Iažnjivega izgovora potom besedila finančnega zakona, ki slove: »Dokler se ne začne odmerjati davek po novem skupnem zakonu o neposrednem davku za vso kraljevino, plačujejo vsi državni uradniki, častniki in ostali uslužbenci, razen telesnih delavcev, kakor tudi osebe, ki prejemajo od države pokojnino, podporo, invalidnino, kot neposredni davek in kot vse pribitke razen invalidskega davka in komorske doklade. in sicer:« Besedilo klero-radikalnega zakona je torej tako jasno, da je vsak dvom izključen. Podčrtani odstavek je bil letos na novo vstavljen. V tem tiči ravno nova krivica, novi davek, ki ga ie klero radikalna vlada naprtila s t aro upokojencem in invalidom! Pri pokojnini ali letnih prejemkih pod 48.000 znaša ta novi davek 4 odstotke. K temu je treba dodati še invalidski davek in komorsko doklado. Klero radikalna vlada in njena večina je čisto namenoma in po točnem načrtu obdavčila staroupokojence in invalide. In sicer v obeh slučajih tako bresmlselno, da velja ta davščina v smislu tega besedila tudi za prejemke pod eksistenčnim minimumom. Opozorili smo že, da je ta novi davek na invalidnino v direktnem nasprotju s členom 95. zakona o invalidih, ki oprošča invalidnino vseh državnih davkov, in da so torej klerikalci s členom 86. finančnega zakona direktno razvellavili osnovno pridobitev invalidskega zakona. Za to določbo so v fin. odbor« in v ple-numu zbornice glasovali poslanci SLS. Proti so glasovali Davidovičevi demokrati, SDS in celo radičevcem Je bila ta soci-Jalna infanaja preveč. In kdo ie ta predlog sestavil in predložil Narodni skupščini? Klero radikalna vlada, v kateri so sedeli dr. Kulovec, inž. Sernec in končno naš »so-cijalni prvak« dr. Gosar. »Slovenec« se dela. kakor hi vsega tega ne vedel. Ker se novi davek na invalidnino še ni pričel pobirati( zaenkrat so MU sta-roupokojenci na vrsti), ima klerikalno glasilo pogum, tajiti resnico. Misli si, do 11. septembra bo morda ie držalo, potem pa — kaj nas briga!« „SLS ljubi vse slovenske stanove" Tako ie govoril dr. Korošec na shodu v Slivnici. Neinformiranemu kmečkemu ljudstvu, predvsem pa lahkovernim, klerikalnim pristašem ie mogoče vse dopovedati. Resnica pa je ta-le: SLS je na seji finančnega odbora dne 2. februarja glasovala: 1. protj izenačenju davkov v vsej državi, 2. proti znižanju 30% Hnearne doklade za letos za 15%, za prihodnje leto za nadaljnih 15%, 3. proti znižanju aksekucijskih pristojbin, 4. proti odpravi gostilniške takse po tar. post. 62. zakona o taksah v krajih, kjer se plačuje trošarina na vino in žganje, 5. proti ureditvi monopolov, 6. proti davčni prostosti novih gradenj, 7. protj odpravi davka na telesno deio, 8. proti znižanju davka na poslovni promet letos za 50%, prihodnje leto za nadaljno polovico, 9. proti uktajenju naredbe, s katero so bile v korist poplavljencev znižane dravinjske doklade javnih nameščencev in 10. proti izenačenju upokojencev in izdatni meri, da se ne zavleče izplačilo penzij. G. Korošec, ali mislite, da naša javnost ne ve vsega tega in da je pozabila na izdajstvo slovenskih davčnih interesov od strani Vaše stranke letos pomladi na vladi in pri izdanju državnega proračuna za leto 1927/28? Ta proračun je spričevalo vaše skrbi m ljubezni za Slovenijo iin za vse njene sloje in stanove! Politične beležke Resnica o «frontah» in «blokih» Pod tem naslovom priobčuje zadnji »iKmetski list« članek, v katerem se neki radidevsks general na žive in mrtve trudi, da bi dokazal, kakšen nesmisel je v Sloveniji, da bi vsi napredni ljudje, zlasti pa SDS in SKS pri volitvah skupaj nastopili. Gospodu generalu se pozna, da ni kmet, a tudi, da ne pozna niti razmer, kaj šele potreb našega kmetskega ljudstva. Pojdite na deželo, od občine do občine, pa boste culi, aH je enoten nastop naprednih ljudi potreben ali ne. Tam napredni ljudje na lastni koži čutijo, kaj je zanje farovška komanda, ki izpodjeda temelje demokracije in svobodnega razvoja vsega podeželskega ljudstva. Čudno zato ni, če ie tudi ogromna večina Pucljevih pristašev z vso odločnostjo zahtevala, da naj se v tej ali v oni obliki napravi skupna napredna fronta za volitve. Članek »Resnica o »frontah« in »blokih« v »Kmetskem listu« je najboljši dokaz, da gospodje radičevski voditelji nikdar niso hoteli naprednega bloka z SDS, kar zopet dokazuje, da so bila pogajanja gg. Puclja, Prepeluha, dr. Marušica in drugih z dr. Žerjavom in drugimi zastopniki SDS za osnovanje takega bloka neiskrena in so imela ie ta namen, da se splošno željo Pucljevih pristašev po ustanovitvi napredne fronte z zvijačo ubije. Kdor še ni do sedaj verjel, da je radičevska gospoda razbila in onemogočila pogajanja za napredni blok. naj čita zadnji »Kmetski list«, čigar zgoraj omenjeni članek to v polni meri potrjuje. Treba je to povdariii, ker ljudje na deželi velikokrat pravijo, da so tamkaj vsi napredni ljudje za skupni nastop, a da se Ie gospoda v Ljubljani ne more spraviti. Pisanje »Kmetskega lista«, ki neotesano in lažnjivo napada pri tej priliki SDS, je priča, da so samo radičevsld generali tista gospoda, ki ne mara napredne fronte in ki prezira iskreno željo svojih pristašev. Zopet «pokvarjena gospoda* »Kmetski list« se ie v zadnji svoji številki zopet spravil na »pokvarjeno gospodo«. Med drugim piše: »Naš cilj gre za tem, da se krnet osamosvoji in osvobodi od tis>te nesrečne komande še bolj nesrečne liberalne in pokvarjene gospode, ne pa za tem, da se kmeta zopet vrže v znaku »naprednosti«, ali pa v znaku »klerikalstva« v nenasitno žrelo njegovih izkoriščevalcev in krvosesov« . . . »Mi hočemo, da jara gospoda ne bo kmetom komandirala. ampak kmetje bodo odločevali nad pokvarjenci«. Na te »lepe« besede »Kmetskega lista« M le radi vprašali, zakaj niti v hrvatski radičevski stranki, niti v njeni filijalki v Sloveniji ne odločujejo kmetje, pač pa radičevska gospoda. Zlasti radovedni smo. zakaj ne kandidira Radičeva stranka na sigurnih mestih kmetov, pač pa gospodo? Na Hrvatskem je spravil Radič na varna kandidatska mesta v prvi vrsti vso svojo advokajtsko ki dohtarsko žlahto, v Sloveniji pa tudi vsak kmet lahko vidi, da če bo kdo pni Radičevi stranki s kmetskimi glasovi izvoljen, bo to radičevska gospoda. Na prvih mestih kandidirajo namTeč minister Pucelj, bivši sodnijski uslužbenec Albin Prepeluh, odvetnik dr. Odič. odvetnik dr. Marašič, načelnik Sancin, odvetniški kandidat dr. Novačan, knjigarnar Stlepan Radič, živinozdravnik Ravtar itd. Radičev-cev bi moralo biti torej Izvoljenih najmanj 8, preden bi kot devesti poslanec prišel za poslanca kak kmet. Kmečki kandidati na Pucljevi listi so le pušeljc Za radičevsko gospodo. SDS ne jemlje »v zakup« kmeta, kakor to delata g. Pucelj in g. Prepeluh in druga radičevska gospoda, ona tudi ne go-bezda o »kri« in o »pokvarjeni gospodi«, zato pa je na svoji kandidatski listi postavila dva prava kmeta na prvo mesto sre-skih kandidatov, kjer bosta oba tudi izvoljena. Razen teh dveh kmetov pa Je na listi SDS še več drugih podeželska borcev za napredek, kakršni so aa radičevsld listi le za okrasek. Tako se z dejanji pobija in ubija radičevska demagogija o »pokvarjeni gospodi«. Naši kraji in Rakitna — prvi slovenski zavod za lečenje kostne tuberkuloze Viktorija na Rakitni. — Smotri Društva za narodno zdravje. Zdravstveni zakladi v slovenskizemlji. — Njih eksploatacija v prid slovenskemu narodu in vsem pomoči potrebnim da se dajo meriti in se zlasti angleški učenjaki bavijo s tem problemom. Opomniti je, V soboto, dne 6. t. m. sta otvorila borovniško in ljubljansko Društvo za narodno zdravje v lični Decker j evi bolniški baraki na Rakitni sanatorij za 10 oseb (5 ženskih ln 5 moških) za lečenje kostne tuberkuloze. To je prvi tak zavod v Sloveniji in vobče v Jugoslaviji. Ženski oddelek je zaseden po samih Ljubljančankah, v moškega pa sprejmejo še 4 bolnike. Radi finančnih težav pa se reflektira le na take, ki bi mogli denarno prispevati. Informacije daje podpredsednic ljubljanskega društva g. dr. Živiko Lapajne, Prule, Sredina 10. O otvoritvi in pomenu novega prepo-trebnega zavoda evo naslednje poučne vrste! Gloria, victoria! je odmevalo v globini srca. ko je slednjič prišel dan, da odpošlje Društvo za nairodno zdravje v Ljubljani skupaj z onim iz Borovnice prvo pošiljko bolnikov s kostno tuberkulozo na Rakitno. 171etna Viktorija iz Ljubljane, ki se jd je izpridila hrbtenica in ji teče iz 3 fistul, pa Je sedela skupaj s 4 drugimi Ljubljančankami v bolniškem avtomobilu. Agilni predsednik ljubljanskega Društva za nairodno zdravje je dal nalašč v transportne namene zgraditi na podlagi luksuznega avta karoserijo — in glej, stvar se je obnesla. Avto ni skoro prav nič pretreso-val to je srečno prepeljal čez vse strmine in kolobite na Rakitno. Slednja ima sicer mnogo poti, toda nekatere so kozje, druge le za turiste, večina pa le za hlode. Zelo se je bflo bati, kako se bodo bolniki pre-tresovali do dna svojega mozga. Pa avto se je izborno obnesel, victoria nas je spremljala in srečno so se izkrcale: Viktorija in vse kandddatanje zdravja v naročje novega zdravilišča. Rakitna je ljubka slovenska vasica v višini 800 m za Krimskim pogorjem. O njeni geografski legi iin klima tu je bilo že opeto-vano razpravljamo na poljudnih zdravniških predavanjih. Glede tuberkuloze se lahiko trdi. da vlada na Rakitni stalna victoria; to je": podnebje raMtniško je v pogledu tuberkuloze zmagovito. Ali po domače povedano: kdor stalno prebiva v tem ozračju, ne more za tuberkulozo oboleti, oni pa, ld je že obolel, se v tem klimatu izleči. Baš pri tuberkulozi človek nI nikoli dosti previden, radi tega ni merodajna sama ugodna — pa najsi tudi lOOletna — statistika, nego vedno tudi še poizkus. In ta se je sijajno obnesel: neki gospod, ki Je moral radi kostne jetike v pokoj in bi v Ljubljani brez dvoma žalostno in prav hitro z življenjem likvidiral, se je v raMtmiškem solncu tekom 6. tednov popolnoma IzlečiJ. Tako Je razumljivo, zakaj se je v svrho lečilišča še s strani zgoraj navedenih društev izbral ta odlični predel slovenske zemlje. Smoter ljubljanskega Društva za narodno zdravje, ki daje kot centralno društvo splošne smernice vsemu slovenskemu rodu, je glede tuberkuloze točno določen. Tuberkuloza, ki Je todi med Slovenci močno razširjena, je tzleSjiva, pa tudi, kar je glavno, preprečljiva. Zdravilo imamo doma in obstoji v ultravijoličastih solnonih žarkih. Kakor je bilo v poljudnih predavanjih, spisih, na higijenskih i zložbah, zdravstvenih taborih to drugod že opetovano dokazano, so oni kemični in nevidni žarki, ki se nahajajo na desnem koncu soilnčne mavrice, tedaj neposredno za vijoličastimi žarki, za človeški organizem zdravilni. Ti žarki so oni, ki imajo kemični učinek na fotografsko ploščo, pa tudi fiziološki učinek na našo kožo. Vsakdo, kdor se iim naenkrat preveč izpostavlja, dobi tako zvano solnčno opeklino, njegova koža postane svetlo rdeča, ako pa je solnce preveč prijelo, celo odmrie in se lušči v belih krpicah. Kdor pa omenjene žarke trajno in redno Uživa, je zavarovan proti raznim degenerativnim obolenjem, kakor: rahitidi, revma-tizmu. škrofulozi in tuberkulozi. Ker Je teh žarkov stalna obilica na Rakitni, ie razumljivo, da tamošmje prebivalstvo zgoraj š-niih degeneracij ne pozna in na njih ne roore oboleti. Na našo veliko srečo nudi Slovenija marsikje dovolj ultravijoletnih žarkov. Seve- da ti zdravilni žarki ne morejo povsod prodirati. Tako jih n. pr. zadržuje že običajno steklo, pa tudi megla, umazani vzduh v mestu. Zdaj bo vsakomur jasno, zakai je solnčna opeklina v dolini redkost, na gorah in na morju pa nekaj normalnega, nadalje: zakai je toliko tuberkuloze po mestih, pa tudi po dolinskih vaseh. Naš smoter mora biti tedai: ustvariti pogoje, da bo vsak Slovenec in vsaka Slovenka že od svoje nežne mladosti deležen ultravijoličastih žarkov. Kako- bi se to dalo ustvariti, bodi razloženo z naslednjim primerom: Slovenska prestolica Ljubljana izkazuje zelo mnogo tuberkuloze. Seveda so temu kriva v obilni meri tudi nezdrava stanovanja po kleteh, podstrešjih, improvizacijah in drugod. Stanovanjsko vprašanje Ljubljane se mora usmeriti v bigijenskem smislu, to je: vsaka rodbina mora dobiti suho, zračno stanovanje z vrtom, po zgledu kultur-nejših narodov pa je prebivalstvu treba otvoriti zračne predele z uživanjem ultravijoličastih žarkov. Na srečo so ti žarki v največji bližini Ljubljane, in sicer: na savskem bregu pri Ježici in na Šmarni gori. Iz tega sledi, da je podaljšanje tramvaja (ali uvedba avtobusov) do teh' zdravilnih predelov nujna zdravstvena zahteva. Javno kopališče ob Savi. združeno z javnim parkom ob savskem bregu, obilica dobro oskrbljenih poti na Šmarno goro: to ie popolna ta sigurna preventiva proti tuberkulozni degeneraciji ljubljanskega prebivalstva! Savski brez pri Ježici, pa gotovo dalje naprej na Gorenjskem, je pravi zaklad slovenske zemlje. Fizikalno si lahko raziložimo stvar na ta način, da veter, ki nastaja po naglem teku savskih valov, sproti redči ozračje, ki radi tega razredčenja v obilici propušča občutljive ultravijoličaste žarke. Brž ko bi tedaj dobili tramvaj do savskega brega, bi zadostovalo, da bi odpošiljale rodbine svoj naraščaj ob lepih dnevih pozimi in poleti tjakaj ta vsaka dege-neracija bo v kali in pravočasno zatrta. Ko pa je dete staro 2 leti, naj se vadi takoj za pohode na hribe in seveda v prvi vrsti zopet na one, ki jih oblivajo ultravijoliča-sti žarki, torej, kot omenjeno, na šmarno goro, pa tudi na Orle, škocijan pri Turjaku, Iški Vtatgar in še drugam v ljubljansko okolico. Kdor pa bi že obolel za pljučno, kostno in drugo tuberkulozo, se mora podati za daljšo dobo v zdravilno ozračje, n. pr. na Rakitno. Slovenci smo reven narod. Da bi imeli tak zaklad, kakor je Rakitna, Nemci aLi celo Američani, bi že zdavnaj nastala tam velika ta dobičkanosna eksploatacija zdravilnega klimata. Pri nas pa se morajo za tako važno zadevo brigati privatna društva — kajpada s težavo radi pomanjkanja kapitala. In vendar gre tu za splošno ta izredno važno narodno zadevo. Naj bodo te vrstice v pobudo; mogoče se vendarle najde kapital, ki bo dvignil ta zaklad v korist Slovenstvu ta vsemu človeštvu. Naši avijatiki na potu v Curih Včeraj ob 10. dopoldne so dospeli na letališče v Borongaju kraj Zagreba v petih avijonih letalci, ki so zjutraj odpotovali iz Novega Sada in letijo na velike avijatične tekme v Curih. Za to tekmo, ki jo je organiziralo švicarsko letalstvo, vlada velik interes. Tekme se udeleže izvidni in lovski aparati. Prvi bodo obleteli trikotnik, katerega vrhovi so na teritoriju Švicarske, v smeri Curih—Toun—Belincona. Vsaka stran tega trikotnika je dolga povprečno 120 km. Zračna proga gre preko najbolj goratih predelov Švicarske. Lovski aparati bodo izvajali zračne akrobacije. V prvih tekmah bodo sodelovali naslednji naši avijatiki: podpolkovnik Kulturni pregled Češki pisatelji v lotiških prevodih. V zadnjem času so pokazali Lotiši nenavadno zanimanje za češko slovstvo Sedanji prosvetni minister in največji sodobni lotiški pesnik J. Raduis je prevel nekatere pesmi P. Bezruča. Pripravlja tudi antologijo čeSke lirike. Gospa Elginsova je prevela več Wol-kerjevih pesmi in črtic, v dnevniku »Socialdemokrat« pa izhaja prevod »Dobrega vojaka Švejka«. Prevod Capkovega »Krakatita« je izšel v posebni knjigi, ki se zelo mnogo čita. Priprave za proslavo lOOletnice Leva Tolstega. Kakor poročajo iz Moskve, se vsa Rusija pripravlja, da dostojno proslavi 100-letnico rojstva velikega Rusa Leva N. Tolstega. Posebna komisija se pravkar mudi v vari Jasnaja Poljana, kjer je Tolstoj preživel velik del svojega življenja. Cela vas bo izprememjena v muzej Tolstega. Wagner na prostem. V Kopenhagnu na Danskem bodo vprizorili na prostem drugI del Wagnerjevega »Prstana Nibelungov«. Predstava ne bo v danščini, temveč v nemškem izvirniku. Med sodelujočimi je tudi češki operni pevec B. Plaške. V članku o ptujskem gledališču v sezoni 1926/27, ki je izšel v ned sljski številki pod »Kulturnim pregledom« v tretjem odstavku, kjer se našteva repertvar, se mora glasiti pravilno: »Iz sibohrvatake literature se je vzelo dvoje del: šaloigra B. Nušiča »Svete in drama P. Petroviča »Gozd«. Prav tako je zastopana poljska literatura z dvema komadoma: Baluckega »Težke ribe« in Zapolske »Morala gospe dulske Renan na gledališkem odru. Francoski gledališki pisatelj Ahil Segard je napisal dramo »Moja sestra Henrietta«. Delo obravnava problem razmerja Ernesta Renana, pisca »Jezusovega življenja« do njegove krvne sestre. Drama pride še to jesen na francoske odre. Prvak beograjske drame, igralec Dobri-ca Milotinovič, je odpotoval na daljšo turnejo po Črni gori. Tako popularizirajo srbski gledališki umetniki svojo stroko tudi v črnogorski pokrajini. WeIlsova dela v nemškem prevodu pripravlja založništvo Paula Csolnaya v Berlinu in na Dunaju. Serija zbranih romanov 6e otvori s knjigo »Ljudje, ki so slični bogovom«. Deset tisoč dolarjev za dovršitev Sehu-bertove simfonije v H - molu. Neka ameriška družba je razpisala 10.000 dolarjev nagrade za onega, ki se mu posreči srečno dokončati Schubertovo simfonijo v H - molu. Javilo se je 30 konkurentov. Nagrado prejme skladatelj, za katero bo glasovala jury, obstoječa iz 11 komponistov, enoglasno. Zivorad Petrovič, kapetan Vidale, kapetan Lukanovič, poročnik Skrivanič, poročnik Gradišnik in poročnik Paje-vič na letalih «Potez 25» in «Lorain 450». V tekmah lovskih aparatov bodo sodelovali: kapetan Markičevič, kapetan Uzelac in kapetan Rupčič na aparatih «Devoiatine Jupiter 420». Avijatiki so ostali v Zagrebu preko noči in danes zarana nadaljujejo pot preko Istre in Milana v Curih. Jugo-slovenska javnost želi našim vrlim avijatikom mnogo uspeha. Dr. Lovro Toman Imenovanje predsednikov volilnih odborov K članku, ki ie izšel v včerajšnjem »Jutru« pod gornjim naslovom, si dovoljujem opozoriti na značilen primer, ki kaže, da so se sodniki namenoma ali po malomarnosti izpuščali pri imenovanju predsednikov volilnih odborov. V kamniškem okraju obstoja poleg sodišča v Kamniku tudi sodišče na Brdu. Nobeden od sodnikov tega sodišča ni postavljen za predsednika volilnega odbora, ne v kamniškem okraju, ne izven njega. Pač pa so za volišča v kamniškem okraju imenovane mnoge osebe, ki bivajo izven tega okraja ta ki so po poklicu: 1 odvetnik iz Ljubljane. 1 odvetnik iz Kranja, 1 odvetniški kandidat iz Ljubljane, 3 profesorji iz Kranja, 2 železniška uradnika iz Ljubljane, 3 pravni praktikanti iz Ljubljane, 2 finančna tajnika iz Ljubljane, 1 finančni komisar iz Ljubljane. Zapostavljanje sodnikov, ki so po zakonu v prvi vrsti poklicani za volilne komisarje, odnosno v tem konkretnem primeru kar celega sodišča, v zvezi z dejstvom, da se nasprotno pozovejo v dotični okraj druge osebe iz drugih okrajev, mora nujno napraviti na javnost vtis, da se prezrti sodniki ne smatrajo za sposobne ali zadostno zanesljive. čim sami niso prosili, da bi bili od poslov volilnega komisarja oproščeni. Sodniki pri okrajnem sodišču na Brdu tega niso storili. Na mestu bi bilo pojasnilo, zakaj niso bili upoštevani. — Neprizadet sodnik. Pogibelj dveh splašenih konj Kranj, 10. avgusta V prvih jutranjih urah se je hitro raznesla po mestu vest o hudi nesreči nekega voznika, kateremu sta se splašila dva konja, vprežena v voz, naložen z opeko. Še pred sedmo uro zjutraj je pripeljal mimo hotela »Stare pošte« Janez Aleš, posestnik na Bregu, občina Mavčiče, voz, težko naložen z opeko iz Zabretove opekarne v Kokrici. V voz je bil vprežen krasen par konj; enega si je Aleš Izposodil pri posestniku Pircu v Hrastjah. Izposojeni konj pa je bil zelo plašljiv ta nenavajen svojega tovariša. Pred gostilno* Pri jelenu« na vrhu Jelenovega klanca se je izposojeni konj splašil in potegnil s seboj še drugega Zavore pri kolesih so temu nenadnemu pritisku odpovedale. Voznik je uvidel nesrečo in takoj skočil z voza. Spočetka Je skušal z vajeti konja zadržati, a je pri tem domala sam prišel pod voz. Sunek ga je k sreči vrgel od voza v stran, da se je parkirat prekopicnil po cesti. Konja pa sta med tem v besnem diru z naloženim vozom dT-vela po klancu navzdol. Vse se je pred zdivjan ima živalima umikalo ta s strahom pričakovalo konca dirke. Med dirom so se vajeti zapletle v kolo ter vlekle oba konja na obe strani narazen. Radi tega sta konja drvela naravnost v cementni oporni zid pred trgovino Sire ta Rant nasproti državnemu mostu, ki loči pot v Čirčiče in na Pungrat. Udarec je bil silovit. Voz je z vso silo pritisnil na oba konja ta ju dobesedno zgnetel ob zidu. Eden je takoj poginil, drugega pa so morali takoj odpeljati v bližnjo mestno klavnico in ga zaklati. Voz se je popolnoma razbiL Lastnik trpi znatno škodo, ker veljata samo konja okrog 10.000 Din. Voznik je pri padcu dobil le praske na rokah in nogah. Vlomilska družina prijeta v Novem mestu Pred dnevi smo poročali o raznih mno-žečih se vlomih in tatvinah v novomeški okolici. Podoba ie bila, da jih izvršuje organizirana vlomilska družina. V tej zvezi smo poročali o dveh nevarnih vlomilcih, Rataju ta Znidaršiču. Natančna preiskava, ki so jo uvedli naši orožniki, pa je dognala, da gre za več vlomilskih družin. Uspešno se je predvsem izkazala preiskava vloma v trgovino Franca Pleška v Šmihelu, kjer je bilo pokradenega precej špecerijskega blaga in so si vlomilci pripravili še druge blagodati, a so bili prepo-deni. Ob tej priliki so zapustili v blatu in apnu odtise svojih obutev, kar je zadostovalo za smer preiskave, v kolikor ni prišel na pomoč ljudski glas. Prav kmalu je bila prijeta trojica vlomilcev, katerih glavar je bil Josip Šušteršič, po poklicu čevljarski pomočnik v Šmihelu. Pri nJem so namreč našli raznovrstno vlomilsko orodje, največ pa vitrihov. Odtisi njihovih obutev so se popolnoma skladali z onimi pri Pleškovi trgovini in je njihova krivda že po teh dejstvih dokazana. Koliko drugih kazenskih dejanj ima omenjena trojica še na vesti, se za enkrat še ni dognalo Ljudstvo, ki je bilo radi ponavljajočih se vlomov že skrajno razburjeno, se je sedaj nekoliko pomirilo. Skrbi pa mu še vedno povzročata Rataj in Znidaršič, ki sta oba še na prostem, A ker jima je naša varnostna oblast stalno za petami, upamo. da bomo lahko že v najkrajšem času poročali tudi o njuni aretaciji. Kako je bil Polde lopovsko okraden pri belem dnevu Ljubljana, 10. avgusta Kdo ga pa ne pozna, Poldeta? Poldeta, ki hiti sleherni dan s svojim avtomobilom po ljubljanskih ulicah ta ki se največ ustavlja pred Narodno tiskamo, kjer naloži na svoje vozilo skladovnice »Jutra« ta popoldne drugo skladovnico »Naroda«. Na svojem »avtomobilčku« menda vsaj deloma lastne konstrukcije se pripodi sleherno jutro s Tržaške ceste že ob 4. v mesto. Med-potoma srečuje cestne delavce, pometače in tudi zapoznelce. jih ogovarja, jih tika ta se pomenkuje z njimi, kakor da so v»i njegovi najboljši prijatelji. Kakor priraščen sedi v svojem avtomobiiu na ročni pogon. Polde imora .uporabljati voziček, kajti revček je pohabljen že od zgodnje mladosti. Ima namreč otrpnjene noge. Zdi se pa, da ga njegova nesreča skoro ne ovira, kajti dnevno skoro predirka vse mesto. Kadar mu že zmanjka novin, vzame v roke šopke cvetlic in jih ponuja v Zvezdi ali v Stritarjevi ulici pred dohodom na trg. Danes je Polde privozil s svojim avtomobilom celo doli na Friškovc. Voziček Je okrog pol 13 ustavil v senci na Kette-Mur-novi cesti in jel šteti izkupiček za prodane Samo še danes ob 4, pol 8. in '•). Monumentalni pomorski film: Smrtno vožn o podmornice U 777 Film tisočerih senzacij v 7. dejanjih. Izborna moderna ventilacija! Pri vseh predstavah umetniški orkester! Kino Dvor. Telefon 2730. liste. Tedaj pa se je primeril slučaj, ki je za Poldeta gotovo največji ta najbolj čuden doživljaj v njegovem dosedanjem poslovanju. Na cesti ie bilo vse mirno, kajti ljudje so bili po večini pri kosilu. Naenkrat pa skoči do Poldeta, ki ie ravno držal v roki dva kovača, neznan mlajši človek. kakor bi ga prignal veter ta pograbil oba Poldetova kovača. Polde Je zakričal in zgrabil neznanca za rokav, vendar se je lopov okrenil in se skušal iztrgati na ta način, da je začel revčka klofutah. Nato pa se mu ie res posrečilo pobegniti ter izginiti, ne da bi ga kdo zadrževal, proti železniškemu viaduktu ta dalje proti Sv. Križu na Ljubljansko polje. Polde s svojim avtomobilom naravno ni mogel za njim in je tako doživel, da bo ostal cestni rop pri belem dnevu, čigar žrtev ie on sam, skoro gotovo nemažčevan. Drzni lopov je okrog 30 let star. Bil je oblečen v čedno sivo obleko to Je nosil nahrbtnik, iz katerega Je mahal rokav suknjiča. Napadalec je kaka propalica, ki se peča tudi z vlomi v stanovanja to s tatvinami obleke po podstrešjih ln stanovanjih. Iz Novega mesta n— Častnik okraden pri kopanju. Na bolniškem dopustu bivajoči podporočnik g. Anton Mehle se je šel kopat v Krko iz« ven mestnega kopališča. Ko se je po kopa. nju oblekel in ponovno pregledal svoje stvari, je na svoje največje začudenje opa» zfl, da mu je izginila iz žepa precejšnja vsota denarja. O storilcu ni nikakega sledju. n— Izlet k Sv. Miklavžu. Nedeljskega izleta k Sv. Miklavžu na Gorjancih, kjer so potegnili v zvonik dva noVa zvonova, se je udeležilo mnogobrojno občinstvo iz Dolenjske in Bele Krajine. Računajo, da je bilo udeležencev skupno okoli 3000. Iz« let je potekel v najlepšem razpoloženju in so si na razhodu vsi želeli čimprejšnjega svidenja. n— Pred sokolskimi prazniki. Še par dni nas loči od sobote in nedelje, ko obhaja, mo 401etnico Sokolskega društva v Novem mestu. Svojo udeležbo je prijavilo večje število sokolskih drvštev in zasebnikov, ta« ko da bomo imeli ob praznikih več tisoč tujcev na posetu. Na Loki na letnem telo« vadišču Sokola so tribjune že izgrajene in ogromni prostoT pripravljen, da sprejme ti« sočglave množice. Velik dotok ljudstva se obeta zlasti iz Bele Krajine in okolice Kar« lovca. Sokolsko društvo je že zdaj mobili« ziralo skoraj celo mesto, ker je menda ni dTužme, ki ne bi sodelovala pri redki slav« nosti. Pripravljeno je tudi že vse za slučaj slabega vremena. Pred sokolskim slavjem v Ljutomeru K otvoritvi Sokolskega doma dne 13. in 14. t. m. Ko se je 1. 1924. razvedelo, da si namerava ljutomerski Sokol postaviti lastni dom, je marsikateri poznavalec ljutomerskih prilik zmajeval z glavo. Kdor je takrat dvomil o uspehu tega dela, je bil prijetno presenečen, ko ie Sokol lani 10. oktobra otvoni dvorano v svojem, še ne dograjenem domu. Vztrajnost, požrtvovalnost vseh sode- mimu pokojnih bratov ta sester Pred obedom se razvije povorka po mestu, ki obeta biti izredno lepa; saj je prijavljenih preko 60 jezdecev v narodni noši ta cela vrsta okrašenih vozov. Povorka se bo zaključila pred domom, ki se nato po govorih društvenih funkcijonarjev ta zastopnikov sokolskih organizacij slavnostno otvori. Po lujcčih je takrat slavila prvo zmago ; in zmage so se vrstile z vsako prireditvijo, z vsako gledališko igro, z akademijami in plesnimi prireditvami, zakaj vedno boli se ie videlo, kako potreben ie bil tak dom Ljutomeru ne samo za sokolsko društvo, ampak tudi ob drugih prilikah in za druga društva ta korporaoije. Sokolski dom Je postal družabno ta kulturno ognjišče naprednega Ljutomera. Na s lično ta še večjo emago se pripravlja ljutomerski Sokol za 13. ta 14. avgusta, ko namerava otvoriti dograjeni dom. vese-lioni prostor ta letno telovadišče. Priprave obetajo izredno slavnost, ki bo slična oni pred 19. leti, ko je Sokol razvil svoj prapor ob velikanski udeležbi vse okolice in sokolskih društev, ki so bila takrat še precej na redko posejana. V soboto se bo vršila po bakliadi in umetnem ognju akademija s telovadnimi točkami, nastopam znamenitega Devovega kvarteta iz Maribora in mestne godbe. V nedeljo dopoldne sprejemi gostov, preizkušnje telovadnih nastopov, poiklonitev spo- popoldanski telovadbi, pri kateri nastopi tudi vrsta Sokola I., se bo razvila na vese-ličnem prostoru ta v vsem domu neprisiljena zabava. Če bi nagajalo slabo vreme, je dom dovolj obsežen, da sprejme lepo število gostov. Za ponedeljek je zamišljen pešizlet gostov in Ljutomerčanov v jeruzalemske gorice. Ljutomer je znan, da se v njem, še nobenemu gostu ni godilo slabo; vsak je odšel zadovoljen in s sklepom, da se zopet vrne ob ugodni priliki. In ta prilika se nudi vsem Sokolom in prijateljem Sokolstva, Pr-lekom in Neprlekom, dne 13. in 14. t. m. Kdor hoče torej doprinesti svoj delež k pričakovanemu uspehu teh dni, kdor želi podpreti ljutomerskega Sokola in njegovo neumorno narodno ta kulturno delo in si želi poleg tega nekaj prijetnih uric in spominev, naj pride v Ljutomer! Vožnja je polovična; kupiti je treba celo vozovnico do Ljutomera (z mokrim postajnim žigom), ki velja z legitimacijo, katero prejme vsak v Sokolskem domu, tudi za povraitek. Domače vesti * Kraijeva pot t taazcmtro. Kakor poročaH je kratj v torek odpotoval v najstrožjem inkognitu Ce« Beiafc v fciozemift*) Iz Beograda sedaj javljajo, da je kralj odfei v Monakovo, kjer kooznktra zdravnike radi svoje želodCne bolenA Kralj se predvidoma vrne na Bled v sobota Zabeleži« je trrf* tudi verzijo beograjske »PoBtike«, ki trdi, da bo kralj odšel te Nemčije tndi v Parte. * Imeooranje v konztdarni atažbL Dr. Viadislav Koiič. o razmerfu rred frankom in dinarjem (1 frank 12 dinarjev). * IX. kongres UJN2B v Snbodci. Splošna železničarja organizacija »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev jn brodarjev« obvešča vse članstvo, da se vrši veliki letni IX. koorres organizacije v dneh 13., do 15. t m. v SuboticL Na tem kongresu bodo zastopani železničarji in bro darji iz cele države. Odsotnost za ndeieien-ce je od ministrstva za promet dovoljena. Članske izkaznice Udružeaja veljajo kot legitimacije za prosto vožnjo v Subotico in r.azaj za vse vlake razen efcspresnjh in tak-sozaSi. Odhod b UtMhoe dne JZ t n. ob 20. zvečer z brzovlakam štev. 5. Delegati in udeleženci kongresa naj dospo pravočasno v Ljubljano aii pa se priključijo v Zidanem mostu in Zarrebu. — Oblastni odbor UJN2& * Tretji kongres narodnih manišin. V dneh 22. do 24. avgusta se bo v Ženevi vršil m. kongres evropskih narodnih manjšin, katerega se udeleži 35 skupin narodnih manjšin lz raznih delov Evrope, kj zastopajo nad 40 miliionov prebivalcev. Kongresa se udeleže tudi Slovenci iz Italije bi Avstrije, lužiški Srbi lz Nemčije in Hrvati iz Avstrije. Zborovanju bo predsedoval naš roiak dr. Wil-fan, slovenski poslanec v italijanskem parlamentu. * NeQoba pomota. V včerajšnjem našem poročilu o obisku pri naši vojni mornarici v Boki Kotorski se je zalomila vrsta, radi česar je ostal v petem odstavku neomenjen g. admiral Kocfa. Da popravimo neljubo pomoto, navajamo, da se mora dotični stavek v celoti glasiti: »Za mizo se Je zbrala e>ita bokeljsldh vojaških In dvflnih dostojanstvenikov: gg. komandant tretje obalske komande admiral Metod K o c h. bivši minister vojske in mornarice general Dušan Tri-ftmovič, komandant Boke Kotorske general Milojevič, lepo število mornariških častnikov in druge ugledne osebnosti. * Novi Jugoslovanski bankovci. Kakor javljajo iz Beograda, bodo jtorosloveaski bankovci po 5, 10 ta 100 Din. ki se tiskajo v Parizu, v najkrajšem času dovršeni in izročeni naši Narodni banki. Novi bankovci pridejo še letos v promet Ti bankovci so zadnji, ki so se tiskali v inozemstvu, ker bo že prihodnje leto urejen zavod za tiskanje bankovcev v Beogradu. * Statistika našega šolstva. V ministrstvu prosvete se zbira gradivo za večjo statistično publikacijo, ki bo vsebovala podatke o stanju naših šol — visokih, srednjih in osnovnih. * Spominska plošča padlim vojakom. To nedeljo, 14. avgusta, se bo slovesno odkrila in blagoslovila marmorna spominska plošča, vzidana na pročelje župnijske cerkve v spomin padlim in pogrešanim vojakom iz župnije Luče v Savinjski dolini. * Podružnica ZSV na Igu vabi vse tovariše iz svetovne vojne in ostalo občinstvo k slavnostnemu odkritju pomenika v vojni padlih tovarišev Ižanske faze, ki se vrši v nedeljo 14. t. m. Pričetek ob 9. dopoldne. Spomenik je eden najlepših kar jih je doslej odkrila ZSV. * Promet z avtobusi v Zagrebu. Invalidska zadruga v Zagrebu otvori danes avtobusni promet na progi Akademski trg - savsko kopališče in na progi Zagreb-Šestine. V kratkem bo uveden avtobusni promet na ostalih progah periferije in Zagrebom samim. * Strašno dejanje bolehnega orožn. narednika. V noči od torka na sredo ob 1. zjutraj je narednik orožniške čete v Beogradu I. Novak v vojašnici v Franooski ul. ustrelil s samokresom redova Novico Mi-troviča in nato orožnika Mustafo Karahod-žica. Obstrelil je nato z dvema streloma častniškega slugo Jovana Obradoviča in končno ustrelil samega sebe. Novak je že dalje časa bolehal. Pred 10 dnevi se je vrnil iz Vrnjačke banje nekoliko okrevan, a sedaj ga je zopet popadla stara bolezen in je v nastopu blaznosti izvršil strašna krvava dejanja, ki razburjajo ves Beograd. * Opasna vlomilska tolpa v Savinjski dolini. Poročali smo v nedeljski številki o mnogih vlomih in tatvinah, katerim so izpostavljene zadnji čas na samem stoječe hiše v braslovškem in šoštanjskem okraju. V poročilu smo tudi obširneje popisali, kako se Je posrečilo dobiti v roke glavnega kolovodjo te drzne vlomilske tolpe Jožeia Svetka, p. d. Graifovega, ki je bil pri zasledovanju obstreljen. Svetek ni bil težko ranjen ter se že nahaja v preiskovalnem zaporu celjskega okrožnega sodišča. Zanimivo pa je. da je energično zasledovanje vlomilcev po orožništvu in domačem prebivalstvu že imelo nadaljne lepe uspehe. Vsekakor pod u ti som, da se jkna pripeti kaj sličnega aH pa še hujšega kakor Jožefu Svetku, sta se zglasfla te dni pri celjskem okrožnem sodišču prav tako nevarna kom-panjona te dru&e brat Anton Svetko ter Aftin Jelen iz Polzele. Nahajata se že pod ključem. Najbolje bi bSo, da bi Jima sledili tudi ostali, kjer je ljudstvo nad vlomilci in tatovi upravičeno razburjeno ter utegnejo iztakniti to, kar že dolgo iščejo. * Rudniška nesreča t HBsn. V nemškem rudniku v Hilsu pri Reldtaghausnu se je pripetila 24. julija vei&a nesreča radi navala vode v rudnik, ki je taIBa vse rove in tehnične naprave. Ob tel Prtlfki se Je ponesrečilo 5 Nemcev, usiužbenih v tem rudniku Ker je v tem rudniku zaposlenih okoli 53 slovenskih rudarjev, smo naprošeni objaviti zaradi pomirjenja njihovih družin v Slove-niji, da se ni ponesrefiil niti eden izmed petdesetih slovenskih rudarjev._ KUSAKOVIČA KALODONT najboljša pasta ra sobe. * Lov na strehah. Nedavno ie iz mariborske kaznilnice pobegnil na dve leti Ječe obsojeni vlomilec Josip Jurkovič iz Solita. Policija Je bila obveščena, da se ubeinflc nahaja v Splitu ter Je t* dveh Ponoči obkolila njegovo hišo. Jurkovič je pobegnil na streho. Nastal je napet in drzen lov po strehah visokih splitskih hiš. Končno se je Jur-kcvič moral ustaviti, ker nI more! dalje. Udati se je moral policiji fa bo v kratkem zopet priromal v mariborsko kaznilnico. * Skok dveh nesreCnih taflnMJeficer v Kolpa Pri Strugi v bližini Karlovca sO pasa n ti v nedeljo ponoči slišali i7. reke Kolpe klicanje na pomoč. Policijski stražnik Še-brek je takoj skočil v vedo in r. velikim trudom rešil lz valov Kolpe delavca Antona Majcena, rodom b Ptuja, In sfcrfklRlo Katico Kučfaič, ki sta radi nesrečne ljubezni hotela »na oni boljši svet«. Majcen je namreč oženjen in ima hudo ženo. Na vprašanje, zakaj je skočila v Kolpo, je Katica stražniku odgovorila: »E gospoo, kaj .e nam življenje ak' se ne smemo ljubiti!« * Vojak radj eksplozije izgubil obe roki. V artfljerijski vojašnici v Petrinii Je predvčerajšnjim neki podčastnik prelaza! zaboje, ki so bili napolnjeni s smodnikom. Radi eksplozije sta mu bili obe roki grozno razmesarjeni. Vojaka so prepeljali v vojaško bctoico, kjer sta mu bili amputirani obe roki. Njegovo stanje Je kritično. * Požar v St. Vidu pri Št Janžo. Pišejo nam: V pondeljek ob 12.30 je v vasi Videm, občina Št Janž izbruhnil požar ter upepelil 1 hišo in 3 gospodarska poslopja z vsemi letošnjimi pridelki. Kako je ogenj nastal še ni popolnoma jasno najbrže na radi neprevidnosti nekega otroka, ki se je igral s ši-bicami. Posestniki so bili slabo zavarovani in so potrebni pomoči. * Močan potresni sunek v PodgoricL V Pcdgorici v Črni gori so čutili preteklo nedeljo ob 7.10 zjutraj močan potres, ki Je trajal tri sekunde. Materijataa škoda je sicer neznatna, pač pa je potres povzročil med prebivalstvom veliko paniko. Epicenter potresa ni znan, ker ni tamkaj seismološke postaje, domneva pa se, da Je bil uri Nikšiču. * Aretacija občinskega načelnika. Prošli pondeljek je bilo razpuščeno občinsko zastopstvo v Ivankovu na Hrvatskem. Ker načelnik ni hotel izročiti občinsko upravo, so prispeli štirje orožniki ter gnali načelnika v občinsko pisarno, kjer ie bil prisiljen na izročitev. Ko Je bila izročitev končana, so orožniki izročili načelnika v sodne zapore v Vinkovcih. + Nenavadna nesreča se je dne 8. t. m. pripetila v slavonskem selu Kovačevu. V času. ko je divjala silna nevihta, je seljak Gjuro Popovič molzel kravo v hlevu. Nenadoma .ie strela udarila v hlev in ubila kravo, dočim se Popoviču ni zeodilo nič hudega. Hlev je pogorel. * Strela povzročila požar. V Koračicah pri Ormožu je v pondeljek požar uničil hišo in gospodarska poslopja posestnika Jakoba MagdKa. Požar je nastal radi strele. Hiša je bila šele nedavno obnovljena, gospodarsko poslopje pa novo zgrajeno. * Ob povratku v Ameriko pozdravljava vse sorodnike, prijatelje in znance. — Fran in Mery Goršič, Št. Vid Pri Grosupljem. * Kdor bi rad ostal svež in zdrav, naj zavžije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne srrenfice »Franz-Josef«. Uradna poročila iz voinih bolnic svedočijo, da so vodo »Franz-Josef« radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, droeerijah hi špecerijskih trgovinah. * Otvoritev Sokolskega doma v Grosupljem. Dne 14. avgusta t. 1. se otvori novi dom mladega Sokolskega društva v Grosupljem, zajedno z nastopom m veliko vrtr no veselico pri br. I. Rusu. Pohitite ta dan vsi na Grosuplje! 1188 * Tkanina »Eternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktura LJubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 ITO — zobna pasta najboljša I * Volno, bombaž za strujno pletenje In ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 Iz Ljubljane u— Na »Gmajni« v Trnovem je predvčerajšnjim bivakiral g. dr. Korošec, ki se do tega časa ni niti enkrat pokazal med tamo-šejimi volilci. Le-ti nas naprošajo, naj v njihovem imenu izrazimo mnenje, da ie tudi ta prva in edina pot bila v političnem ozi-ru odveč. u— Ne delajte si skrb) z vprašanjem: Kam v nedeljo, 14. avgusta? Na »Rožnodolski cvetlični vrt« na Strelišču pod Rožnikom! Plezanje po kranjske klobase, srečolov, ples, strelišče, balinanje na dobitke, streljanje na dobitke, pečen prešiček in kozliček itd — ve to nas bo zabavaio in menežarija bo vsakomur privabila solze veselja v oči. Začetek ob 16. n— Poneverba. Trgovec gopod Z. iz ljubljanske okolice je poslal včeraj dopoldne svojega hlapca Petra O. z vozom v trgovino Volk na Resijevi cesti po večjo količino moke. Obenem je trgovec hlapcu izročil 2100 Din, ki naj bi jih izročil v omenjeni trgovini. Navihani Peter je gospodarja takoj ubogal, je pa mesto da bi denar pošteno odštel, pustil voz in konje na dvorišču omenjene trgovine sam pa z denarjem neznano-kam pobegnil. o— Zasačena tatica. Ko je včeraj dopoldne prodajala Iv. Kovačeva iz Podgorice na živilskem trgu razne poljske sadeže je, vmivši se po kratki odsotnosti nazaj do vozička, opazila, da ji je zmanjkala iz košare ročna torbica z 250 Din gotovine. Vsa prestrašena je začela spraševati okoli stoječe med njimi tudi svojo znanko Ivanko P. iz Iste vasi, da-lj morda niso zapazili tatu. Ivanka je pokazala takoj na torbico, isečo na veji kostanja, nič pa ni vedela, kdo je pobral iz nje denar. Poklicani stražnik je nato trdo prijel Ivanko P-, ki je pozneje na policiji priznala, da Je ona tatica- Aretovan-ka. ki je ostala v zaporu, ima na vesti bržkone že več sličnih tatvin. u— Drobna policijska kronika. Včeraj ponoči beleži kronika zopet več nočnih ekscesov in pretepov na ulicah. Že ob poznih nočnih urah se Je spoprijelo na cestah več vinsko navdahnjenih družb, drugje zopet sta si skočila v lase po dva ponočnjaka, ki Ju Je razburila slučajna psovka, nrecejšen krava! pa sta na Sv. Petra cesti napravili okrog 23.30 tudi dve ženski, ki sta se stepli za nekega možička Pod rožniškim gozdom so detektivi prijeli dve znani ntK3ci, Elzo in Gizelo. Neki Mirko se ga Je tako nasrkal, da je pozabil, kje je doma na stražnika povpraševal tako glasno in tako dolso, da ga je po krajši poti spravi! počivat v policijski zapor. Prijavljerrft Je bilo tudi več dra- gih dogodkov in sicer: 1 tatvina harmonike, 1 tatvina kolesa, 1 rop, 1 tatvina kokoši, 1 goljufija, 1 prestopek žaljenja straže. 4 prestopki obrtnega reda, 1 prestopek hoje po železnici, 2 deložaciji ter izjemoma enkrat samo 4 prestopki cestnega policijskega reda. u— Najnavadnejši dogodek. Zasebni uradnik Julij Kratochvil, stanujoč pred Pru-lami 23, je imei včeraj dopoldne opravka na glavni pošti. Svoje 1500 Din vredno koto, znamke »Puch« je postavil za čas. ko se je mudil v brzojavnem uradu, v vestibii pošte. Prišedši nazaj pa kolesa ni več našel, ker si ga je pač medtem že prilasti! neznan tat Tatvine koles so pri nas tako pogoste, kakor pač nikjer drugod. Ljubljanski »kolesarji« hočejo menda letos doseči rekord in spraviti mesto na glas zatočišča in eldora-da kolesarskih tatov. u— Opasni tat in vlomilec Strgar še vedno na poslu. Znani tat sukenj po šolskih poslopjih 26 letni France Strgar iz Rudnika se kreta še vedno prost po ljubljanski okolici in izvršuje od časa do časa drzne vlome. Podoba je, da hoče na vsak način posekati svojega bivšega znanca Klemena, lani razupitega bandita in ozroževalca kmet-skih domov. Takoj, ko je že Dred meseci ušel iz ljubljanske jetnišnice se ie spravil zopet na tatinski vlomilski posel. Orožniki so ga sicer Intenzivno zasledovali in so mu tudi sedaj vedno za petami vendar ima Strgar naravnost bajno srečo in se povsod še pravočasno in srečno izmuzne. Strgar ima na vesti več vlomov v Črni vasi, Havpt manci in na Barju. Klati pa se gotovo tudi po krajih okrog Vrhnike ter oo Gorenjskem in gre bržkone marsikaka tatvina ali vlom pri katerem storilec ni ugotovlien. na njegov račun. u— Kokošar na bolniškem vrtu. V torek ponoči je preskočil ograjo bolnišnice ob Ljubljanici drzen kokošar, huda zver. ki ne pusti kokošk »namir«. Tat jc odnrl kokoš-n;ak bolniškega nameščenca Iv. Papeža ter namestu zaklal tri kure in iih odnesel, na mestu zaklal tri kure in jih odnesel, na Viču. Ob godovanju ge. Blanke B e r 1 i-č e v e v Rožni dolini je ožja družba zbrala svotico 110 Din. Posnemajte! u— Kurent in harmonika. Pri gostilničarju Ivanu Somraku v Zg. Šiški se je zadrževal predvčerajšnjim neki Kurent z Gorenjskega. ki je ves božji dan igra! na izposojene harmonike. Zvečer je zaprosil Somraka, ako sme prenočiti na hlevu v senu. kar mu je gospodar dovolil. Ponoči pa navihani Kurent menda ni mogel zaspati ter se je šel hladit na dvorišče. Tam mu je prišlo na misel, da lahko pride na lahek način do 2000 dinarjev vredne harmonike, s katero lahko prisluži nekaj denarja, obenem pa lahko ve-seljači kamor ga zanese pot. Skušnjava je bila prehuda in ji ni mogel odoleti. Udr! ie gostilniško okno, se splazil v notranjost in neznanokam izginil s priljubljenim instrumentom. u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Zidov« ska ulica. 1006 u_ Maiinovec, pristni dobite v drogeriji Kane. Židovska ulica. 1039 DANES: Huguette Duflos Jaque Catelaine v monumentalnem filmskem delu Konigsmark Oba de a naenkrat. Predstave ob 4. '/«8- in 7«10 uri. ELITNI KINO MATICA iz Maribora a— Odlični nemški gostje v Jugoslaviji. Novinarji publicisti cele vrste najuglednejših nemških listov so obvestili mariborski Novinarski klub, da pridejo koncem septembra v našo državo ter se na licu mesta proučijo o naših kulturnih, gospodarskih in političnih prilikah. V Maribor prispejo dne 26. sept. Mariborski novinarski klub je na snočni seji že razpravljal o prvih pripravah za čim dostojnejš' sprejem redkih gostov, nemških novinarjev, ki prispejo prvič v našo domovino. a— Poziv Industrijskim podjetjem, hišnim posestnikom in njihovim namestnikom. Mestni magistrat mariborski razglaša: Radi obstoječe suše in izredno velike uporabe vode je pričakovati, da bo v kratkem na-eventnalna prepoved uporabe kopalnic in škropljenje vrtov se poživljajo vsi, ki so priključeni na mestno vodovodno omrežje, da takoj popravijo vse nedostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah t j. kiosetih in iztokih (pipah). V primerih neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva se bo uvedlo proti krivcem kazensko postopanje v smislu § 66 in 77 obč. reda za mesto Maribor. a— Natečaj osnutkov za spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru Kcmite za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru razpisuje natečaj osnutkov za spomenik kralja Petra I- Velikega Osvoboditelja, ki se bo postavi! v Mariboru. Trije najboljši osnutki, ki iih bo odbrala posebna v to sestavljena žirija bodo nagrajeni In sicer: I. Din 3000, II. Din 2000, m. Din 1000. Osnut ke treba vposlati najpozneje do 30. oktobra t L Osnutki morajo predstavljati velikega kralja v naravni velikosti, stoječega na grobem granitnem bloku. Vse ostale informacije se dobijo na pismeno ali ustno željo pri podpredsedniku komiteja ravnatelju Mariborske tiskarne Stanku Detdi. Maribor Jurčičeva ulica 4. a— Mestna občina mariborska razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, stfftfrrrsMi 0 tapetniških del za nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. S kolekom za 100 Din kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do četrtka 18. t. m. ob 11. Ponudbe se bodo odprle ob 11- v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni iormuiarji se dobe pri mestnem gradbenem uradu, soba št. 4 od četrtka II. t. m. dnevno od 10. ure dalje. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali pa posamezno, brez ozira na višino ponudenih cen. a— Starešinska zveza »Triglava« poziva svoje članstvo, da se (s trakovi) v čim največjem številu udeleži sestanka, ki se fco vršil ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 14. avgusta 1927. Vožnja polovična. Informacije Dri Sokolskem društvu Ljutomeru. Tajnik. 1163 a— Stavka mizarskih pomočnikov. Do suoči je stavkalo 140 mizarskih delavcev, ki so večinoma odšli na svoje domove na deželo v mariborski okolici. V železniških delavnicah mizarski delavci ne stavkajo. Včeraj je še trdil stavkovni odbor, da so delavci v absolutni pravici, delodajalci pa izjavljajo, da je v ozadju stavke političen motiv. Danes ob 9. se prično na posredovanje inšpekcije dela pogajanja z delodajalci. a— Neverjetno izveiban tatič je 14 letni Blaž Walder. doma iz avstrijske Koroške. Poročali smo že o njegovi aretaciji ob priliki ko je kradel po gostilnah steklenice in jih prodaja!. Kakor je ugotovila sedaj policija, je imel Blažek pod komando več fan-talinov. s pomočjo katerih ie izvršil nič manj kakor 15 tatvin in viomov. Njegov najzvestejši sluga je bil neki komaj 10 letni fantek. Ko bo Blažek prestal od sodišia mu priznano kazen, ga bodo izgonskim potem poslali v Avstrijo. a— Zopet tatvina kolesa. Tatvine koles so zadnje dnj zopet na dnevnem redu. Včeraj je pri belem dnevu izginilo kolo pekovskemu mojstru Josipu Bračiču, ki ga je pusti: brez nadzorstva pred vTati neke gostilne. kjer si je gasil svojo žejo. a— Okraden pijanec. V torek se ga je neki Tone C. iz Ribnice na Pohorju v mariborskih krčmali tako nakTesal, da ni niti opazil, kdaj mu je spreten tat potegnil iz žepa "listnico z 2000 Din gotovine in hranilno knjižico, giasečo se na 15.000 Din. a— Nalezljive bolezni ▼ mariborskem okolišu. V času od 1. do 7. avgusta so bili prijavljeni mestnemu fizikatu trile slučaji škTlatinke. Iz Celja e— Sijajni sho«fi. Iz Celja nam poročajo: Naravnost porazno razpoloženje proti kle-roradikalni zvezi in režimu med kmečkim ljudstvom morajo prikriti sijajni shodi klerikalnih kandidatov, ki so »sijajni« seveda samo na papirju- Kako pa izgledajo ti »sijajni« shodi po deželi v resnici, se lahko vo-liici po posameznih krajih prepričajo sami. Ker klerikalni voditeljf, po pretežni večini župniki in kaplani, ne morejo več spraviti skupaj ob navadnih nedeljah in dnevih volilnega shoda, izrabljajo v agitacijske svrhe razna žegnanja, cerkvene praznike in se;me. Kakor vsiljivi židje se pojavljajo na teh prireditvah klerikalni govorniki, zato so pa seveda postale cerkvene pobožnosti, zlasti pridige, bodi kratke. A tudi ta način volilne agitacije ne vleče več. Kmečko ljudstvo je klerikalnih obljub in farbarij do grla sito. Kakor pred cerkvijo Sv. Križa pri Sp. Dravogradu, tako na Svetju in drugod nihče več ne posiuša klerikalnih reševalcev policairadikalov, kdor jih pa v zabavo in kTatek čas še posluša, ta iz njih k večjemu brije norce. e— Razvitje prapora Orjune v Gaberju prepovedana Pod tem naslovom je včerajšnji naši številki objavljena vest se od uradne strani popravlja v toliko, da so prireditev odložili na 2. oktober vodilni čtai-telii Orjune v Gaterju sami, potem ko .iih je policijska oblast v Celju opozorila ra neprimeren čas prireditve glede na veliki tujski promet in volitve v Narodno skupščino. e— Smrtna kosa. V Višnji vasi pri Vojni-ku je umrla dne 9. t m. po dolgotrajni težki bolezni ga. T. Goričan, soproga g. sadjarskega nadzornika Goričana v Višnji vasi Bila je blaga slovenska žena ter vzorna mati Pogreb pokojne sc vrši danes v četrtek, dne 11. t. m. ob 4. pop. iz Višnje vasi. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Na Zgornji Ponikvi pri Žalcu je umrl v visok: starosti 83 let večletni občinski odbornik in skrben posestnik Boštjan Kos. Blag mu sPO-min! e— Celjsko mestno gledališče. Kakor poroča »Nova doba«, je Dramatično društvo v Celju v pogajanjih z g. ravnateljem Valom Bratino. da bi prevzel v bodoči sezoni umet nlško vodstvo celjskega mestnega gledališča. Ako privedejo ta pogajanja do povolj-nega zaključka, dobi celjsko mestno gledališče marljivega in priznanega strokovnjaka ter bo tudi v umetniškem oziru lahko ustreglo željam občinstva. Seveda so obstoj in redne gledališke predstave v prvi vrsti odvisnj od podpore mestne občine in od zanimanja celjskega občinstva za gledališče, ker je treba, kakor povsod tudi pri gledališču skrbeti za primerno finančna sredstva. rato najcenejs«' Novoizvoljeni občinski odbor v Kranju Kranj, 10. avgusta. Snoči je bila sklicana prva plenarna seja novoizvoljenega občinskega zastopa mestne občine kranjske pod predsedstvom župana g. Cirila Pirca. Dnevni re^ javne seje je vseboval izvolitev 11 odsetoov, izmed k«te» rit sta nova odsek za zgradbo poslopja za mestno osnovno šolo in za vodovod ter iz« volitev petih Stanov v krajni šolski odbor. Irrofitev članov v odseke se je izvršila v popolnem sporazumu in soglasju med vse« mi tremi skupinami v občinskem odboru. V tem gre zasluga večini, sestoječi iz kluba obfi. odbornikov SDS, ki je umela globoko pojmiti princip demokracije in sodelovanja vseh skupin ter upoštevati tudi manjšino, ki je zastopana v vseh odsekih. Sporazu« men prtčetek poslovanja novega občinsko ga odbora kaže razveseljiv pogled v bodoč* nost, da bo tudi vsa funkcijska doba po« tefcla v znamenju sporazumnega udejstvo« vanja vsega občinskega zastopa in to tem bolj, ker potrebuje komunalna politika me« sta Kranj še mnogo dela. Pozdraviti je tu« di ustanovitev odseka za zgradbo novega poslopja osnovne šole, ki je konkreten pri« fietiek tozadevne akcije. Izvoljeni odseki so se konstituirali takole: Finančni odsek: Ivan Savnik, načelnik, Makso Fock, namestnik, Mavril Mayr, Fran Stre )SDS), Kocbek Edmund (gospodarska stranka), Watzl Franc (SLS). Tržni odsek: Jernej Ručigaj, načelnik (SDS), Franc Gorjanc, namestnik (SLS). Ažman Karel, Holchaker Franc, Mavril Mayr, Franc Berjak (SDS), Rudolf Jeglič ^tjfrožni odsek: Holchaker Franc, načel« nfk (SDS). Edmund Kocbek, namestnik (gosp. s.), Rudolf Florjančič, Jurij Gregorc, Juri Wendling (SDS). Franc Savnik (gosp. stranka), Franc NVatzl (SLS). Stavbni odsek: Makso Fock, načelnik, dr. Sabothy namestnik, Rudolf Florjančič, Sav« nik Ivan. Sire Franc (SDS), Peterlin Miro (gosp. s.), Franc Gorjanc (SLS). Policijski odsek: Mavril Mavr. načelnik (SDS), dr. Šilar, namestnik (SLS). Jernej Ručigaj, Jurii Gregorc. Ažman Karel, Ada« mič Anton (SDS), dr. Semrou (gosp. s.). Zdravstveno-socialni odsek: Franc Šavnik načelnik (gosp. s.). Franc Sire. namestnik Franc Holchaker. Mavril Mavr (SDS), Ivan Kumer. Franc NVatzl (ST.S), Edmund Koc* bek (gosp. s.). Odsek za električno razs\-etljavo: dr. Sa« bothv, načelnik (SDS). Miro Peterlin (gosp. stranka) namestnik, Ivan Košnik. Anton Adamič, Franc Berjak, Ivan Savnik (SDS), dr. Šilar (SLS). Vojaški odsek: dr. Sabothv. načelnik (SDS). Franc šavnik. namestnik (gosp. s.), Sušnik Ivan. Mavril Mayr (SDS), dr. Sem« rou (gosp. s.), Franc Gorjanc (SLS). Obrtni odsek: Jurij NVendlini;-, načelnik (SDS). Rudolf Jeglič, namestnik. Peterlin Miro (gosp. st.). Ažman Karel, Rudolf Flor« jančič. Franc Holchaker (SDS), Ivan Ku» mer (SLS). Odsek za zgradbo poslopja osnovne šole: dr. Sabothv. načelnik. Franc Sire. namest« nik. Makso Fock, Košnik Ivan (SDS), dr. Semrou, Ed. Kocbek (gosp. s.), Franc NVatzl (SLS). Vodovodni odsek: Ivan Savnik. načelnik, Makso Fock. namestnik. Sire Franc. Ada« mič Anton. Reriak Franc (SDS), dr. Sem« rou. Rudolf Jeglič (gosp. s.), Ivan Kumer, dr. šilar (SLS).' Kot slednia točka dnevnega reda so bile volitve petih članov v krajni šol*ki odbor, ki so izpadle sledeče: dr. Sabothv. Franc Sire. Adamič Anton (SDS"). Tajnik Josip (gosp. s.) in Franc NVatzl (SLS). Iz Kranja r— Letovanje na~ih malih na otoku Krku. Trije tedni so že potekli, odkar je poslal Pomladek Rdečega križa v Tržiču svojo kolonijo na Jadransko morje na letovanje. Z njimi se je odpeljala tudi šestorica de« klic in dečkov iz Kranja, ki jih je poslala tukajšnja podružnica Kola jugosiovenskih sester na svoje stroške. Kolonija je nasta« njena v poslopju krške državne realne gim« nazije, ki leži ob lepem parku poleg mor« »ke obale. Pisma, ki jih pišejo mladi bil dogod slabši kakor pretekli teden. Čene so za malenkost popustile. Za kg žive teže notirajo: voli 8 — 9 (izjemno 9 — 10), II. 7 — 8. biki 8 — 8.25, krave I. 7 — 8, II. 4.5 — 5.5, teleta 11 — 12.5, svinje pitane 135 — 14, sremske zaklane 16.5 — 185 Din; 9eno 75 — 100. otava 85 — 100 Din za 100 kilogramov. Dunajski svinjski sejem (9. t. m.). Dogon 16.468 komadov, od tega 4548 iz Jugoslavije. Pri razmeroma živahnem prometu so cen« nazadovale za 10 do 20 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.10 — 2.15, an-gleSke križane 2.10 — 2.50, kmetske 1.95 — 2.15, stare 1.90 — 2.00 in mesne svinje 2.00 — 2.65 šilinga. Dunajska bona sa kmetijske proirrode. (9. t. m.) Poročila o nastopu hladnega vremena v Kanadi ao povzročila, da se je oena pšenici na* ameriSkih tržiščih dvignila m 5 centov. Tudi na budimpeštaraki borzi je bila tendenca Cvrstejša. Pod vtisom poročil it inozemstva je bilo razpoloženje na dunajski borzi prijaznejše. Pšenica in rž »ta se nudile deloma po višjih cenah. TuriBca Je dalje čvrsta ter se je v ceni dvignila za 50 grofev. Uradno notirajo vključno blagornoprometni davek brez carine: p I e n i e a: domača 39.25 — 40.25, madžarska Tisa (80-82 to) 435 — 44; rS: msrhfeldska 86.75 — 8755, madžarska 36.5 — 37; ječmen: prima 37 — 41; turščica: 285 — 295; oves: ro-mivuki 39 — 295. Iz življenja in sveta Boj za evropski polet čez Ocean Antagonizem med Francozi in Nemci— Bremen D 167, Evropa D 1197 in Sloja ptica ter Ntmgesser-Coli pred tekmo na Atlantiku. — Kdo bo zmagal: prevdaroost in treznost aH pustolovsko rekorderstvo? — Preveč pošte za Jun-kerSovo letalo! — Kaznovan češki zračni avanturisi Letalske kroge v Evropi in Ameriki vznemirja že kakih 14 dni samo eno vprašanje: Kdo bo letel prvi iz Evrope v Ameriko? Komu bo sreča mila: Francozom ali Nemcem? V zadnjem času je postalo čisto jasno, da se razvija boj za letalsko prvenstvo na progi Evropa-Amerika v glavnem le med Francozi in Nemci. Francoska vlada se je odrekla Drouhina, ki je nasedel Židu Levinu in je izbrala druge može, da bi nesli zmago francoskega zrakoplovstva čez morje. Poverila je s to delikatno in riskantno nalogo Costeja, aeronavta, ki je letel iz Pariza v Čito in je medpotoma pristai v Uralu. Preletel je 5000 km daljave. Coste si je izbral zračno pot 5ez Azo-re in je določil za stari današnji četrtek, ("erjetno je, da bo namero izvršil, če bo le vreme ugodno. Francoske vojne ladje na odprtem morju imajo strikten nalog zasledovati usodo letalca ter mu v slučaju potrebe nuditi vsako pomoč. Co-stejevo letalo je aeroplan Bregueto-vega tipa. Opremljeno je tudi za zasilen pristanek na vodi. Goriva lahko naloži 3900 kg in poleg drugih pripomočkov tehničnega značaja razpolaga tudi z izbo niim radio-aparatom, in sicer s sprejemno in z oddajno postajo. Drugi francoski aeroplan. ki se hoče kosati v tej tekmi, je letalo Nungesser-Coli krščeno s tem imenom v spomin dveh francoskih junakov, katera je požrl temni Atlantik v viharju. A ne le v Parizu, tudi v Berlinu, Hamburgu in Dessauu spremljajo z največjo budnostjo in pozornostjo priprave za polet iz Evrope v Ameriko. V Jun-kersovih tvornicah se mrzlično dela. Vse je pripravljeno na start limuzin in samo vprašanja časa, oziroma ugodnega vremena je, kdaj se bosta dvignila aeroplana <;Bremen» in «Evropa». Podoba je. da so Nemci že vnaprej zainteresirali ameriško javnost in ofici-jelno Ameriko za ta polet. Ameriški poslanik v Berlinu Schurmann je namreč v nedeljo obiskal Junkersove tvornice v Dessauu ter si je na licu mesta ogledal aparate, pripravljene za odhod čez Ocean. Junkersova tvornica je opremila svoji letali s popolnoma novimi aparati. Risticz, Edsard in Loose, med katerimi sta prvi in zadnji mož izrednega poguma in strokovne sposobljenosti, pod-vzemata vsak dan kratke poizkusnc polete. Stroji so se že doslej pokazali kot čisto zanesljivi «Bremen» in »Evropa* bosta dobro založeni z gorivom. Vsako letalo bo naložilo 3700 kg bencina m olja. Risticz in Loose računata sigurno, da bosta pri tej obremenitvi napravila 135 km daljave na uro. Komu bo na prekooceanski vožnji sreča milejša in bolj naklonjena, se ne da prerokovati. Nemški tisk je vseka- kor precej odločen in ne svari niti najmanj pred opasnostjo, kateri je izpostavljen vsak prekooceanski pilot. Nasprotno pa je opažati veliko bojazen za usodo letalcev v francoskih dnevnikih. Francozi neprestano pišejo o varnostnih merah in pozivajo vlado, naj ne postopa tako lahkomiselno kakor pri Nungesserju. Francoski narod noče več nobene lahkomiselne izgube ne na materijalu, ne na ugledu in ne na človeških življenjih. Zlasti skrbi ljudi to, da so se Nemci že dolgo sistematično pripravljali na podjetje, ki ga hočejo izvesti. Njihovi letalci, meni od vodstvom sr. dr. VaSiče-ve se pripravlja z rednimi sedaani in_ ob obilni udeležbi narodnih dam in gospodičen na svoje težko delo. Narodno slavje bo nadvse veselo, saj Je poskrbljeno poleg najokusnejSiti jedil tudi za najbolJSo dolenjsko kapljivo. da bo ustre-feno željam vsem. Naši maJSkJ se bodo moeli na posebnem orostora po svoje zabava«. Za avtomobile je prirejen top prostor pred vhodom na telovadišče. kaimor bo napotila došleca posebna deska. Isto ta-kio bo železniški odsek z navodili na deskah nudil udeležencem arUeotacUo za odhode vlakov. Novomeško občinstvo izkazuje za naše slavje izredno zanimanje ki je proti pričakovanju radodarno in uslužno napram stanovanjskemu odseku s postrežbo prenočišč, ki jih' Stavi dragim gostom na razpolago. Na hiši *. restavraterfe Pouie visi ogromen lapak'. ki vsakega vabljivo opozarja na bližajoče se slavje naše 401et-ntee. Za banket so v teku velike priprave: dvorano Je dal na razpolago g. Vfadišer. Na banketu nastopi poleg zodbe tod! domači kvartet, ki bo nudil gostom mnogo užitka. Radi pomanjkanja prostora. žaJ oe more nastopiti sokolski orkester. Bratska društva so prejela fotografiran izvod pesmi »Slove-nac. Srb. Hrvat«, ki jo bodo zapeli združeni pevski zbori ter bo niih nastop dal celemu slavju najveličastnejše lice ot» tisočeri navzočnosti jpostov in občinstva ra našem Glavnem trgu. V tisku je zgodovinska spomenica o 40-letaiem delu in razvoju naše?a sokolskega društva: sestavil Jo je župn! starosta br. dr. Vašič. Velika pohvala pa gre gotovo našemu pridnemu in skrbnemu starosti.. br. Kaliiču. ki se z veliko energijo sproti otep-lle odgovornih" in težkih poslov. Zletni znala s troboj-nico se bodo prodajali proti plačilu 5 Din kot spomin na naše redko slavje in si za bo gotovo vsak oskrbel. Telovadci oa ki reflefcttraJo na znižano vstopnino pri popoldanskem nastopu, naj si znak nabavijo do 8. zjutraj pri blagajni na Loki. ki ilro bo veljal kot vstopnina za stojišče. Zle-tišče bo slavnostno okrašeno in razsvetljeno: mlaji na križiščih in slavoloki pa naznanjajo. da ie slavje pred durmi. Požarna bramba oskrbi sanitetno patruljo dr. Ropaš pa bo rade volje vršil službo in nudil v slučaju potrebe prvo pomoč. Prostrano telovadišče bo na veselici služilo obenem kot ogromno plesišče, kjer se bodo mogli pari neovirano zasukati. Vsem udeležencem priporočamo tudi kar največjo udeležbo narodnih noš pri povorki, kar Ji bo dalo večji sijaj. Vsem bratom in sestram ter vsemu. Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, ki želi užiiti zopet en lep dan, kličemo: Na veselo svidenje. — Zdravo! • Za proslavo 401etnicc Sokolskega društva v Novem mestu v dneh 13. in 14. avgusta je generalna direkcija državnih železnic z odlokom št. 5035 dovolila na vseh državnih železnicah 50 odst. popust za vse udeležen« ce. Posetniki naj kupijo na odhodni posta« ji celo vozovnico z mokrim žigom. Na zlet« nem prostoru v Novem mestu dobe nato potrebno legitimacijo, nakar velja vozni li« stek tudi za povratek. Veljavne so tudi legitimacije Sokolskega saveza, ki jih lahko posamezna društva sama izstavijo. Sokolsko društvo v Žireh (Ob 20-Ietnici.) Začetek sokolskega gibanja v Žireh spada v leto 1905. Prostovoljno gasilno društvo na Dobračev! ic priredilo 15. oktobra 1905. veselico, na katero ie povabilo tudi idrijskega Sokola ki se je vabilu odzval ter ob tej priliki nastopil z nekaterimi telovadnimi točkami. Nastop je vzbudil splošno zanimanje i.n Zirovci so občudovali vzorni red in disciplino Sokolov. Razpoloženje občinstva je bilo izboroo, kar je dalo povod. da ie načelnik idrijskega Sokola br. .Tulce Novak spoznal da Je uzoden čas za setev sokolske misli v Žireh ter je v svo-lem pozdravnem govoru Izrazil željo, naj bi se tudi v Žireh kmalu razvil Sokol. 7.z njegovi prvi koraki so našli popolno razumevanje med vrstami narodno zavednih mož in že dne 21. X. 1905 se ie vršil prvi oMni zbor žirovskega odseka Sok. telovadnega društva v Idriji. Telovaditi se le pričelo takoj v početku. Odsek si Je preskrbe! najpotrebnejše orodje, najel majhno dvorano za telovadnico ter marljivo deloval. K sokolskemu delu pa so Žirovce vzpodbujali člani idrijskega Sokola, pred-.vsem brata Julče Novak in France Krčnik. Odsek se Je lepo razvijal in tako napredoval. da je že leta 1906 postala najeta telovadnica pretesna ter se Je pojavila misel za graditev lastnega doma In želi a po samostojnem delovanju. Naslednje leto je materinsko društvo v Idriji spoznalo odsek za dozorelega te sposobnega ta dne 15. avgusta 1907 se le vršil ustanovni občni zbor »Telovadnega društva Soko! v Žireh«. Prvi korak osamosvojitve ie bil storjen. Prvi društveni odbor se Je zavedal svoie nalete in videč marljive člane, s kolikim navdu- šenjem se udeležujejo društvene redne te« iovadbe, Je začel resno misliti o zgradbi lastne strehe. Na podlagi darilne pogodbe je dobilo društvo od gospe Ane Likarjeve iz Jelifinega viiia pri Idriji popolnoma zastonj potrebno zemljišče, na katerem se Je v juniju 1908. pričeto s kopanjem temelja in že dne 30. avgusta 1908. je bil slovesno otvorjen So-kolskl dom v Žireh in s tem prvi Sokolski dom v Sloveniji. Delo tega časa pri žirovskem Sokolu je bilo podobno srednjeveški tlaki. Razlika je bila samo v volji. Z zavestjo osamosvojitve, na podlagi katere bodo delali Sokoli za povzdigo izobrazbe naroda, so se lotili nesebičnega truda. IV novem domu je društvo vneto gojilo telovadbo vprizartjalo igre ter prirejalo raamovrstaa predavanja za članstvo in splošno Javnost. Delu primeren ie bil tudi ves nadaljni razvof in uspeh. Lepemu razvoju Sokola ni bilo postlano s cvetjem. Razmere časa so rodile ovirajoče krajevne zatiralce sokolske misli, id so se postavili na stališče: »oteti mladino pred brezverskšm Sokolstvom«. Kliub raznovrstnemu zatiranju pa Je imel ta boj vseeno svodo dobro stran. Raizbistril ie marsikatero glavo. Na zgodovinski dan 38 Junija 1914 je društvo razvilo svoj prapor. Ob ted priliki se Je vršil v Žireh IV. zlet idrijske sokolske tžttpe. Vse je bilo v slavnostnem razpoloženju, ko Je, kakor strela z jasnega, udarilo poroKlo, da so v Sarajevu ustrelili Habs-burgovca Ferdinanda. Na plan so udarili vsi volkovi in Hijene, ter se zaganjali na glas in zahrbtno na vse, kar ni čutilo avstrijsko. Kmalu po napovedi vojne Je društvo prejelo odlok, s katerim Je bilo pozvano da svoie delovanje takoj ustavi. Zgodilo se Je! Vrata Sokolskega doma so se zaprla ln bila zaprta Sokolstvu do Vstajenja. Po osvobojen ju se ie žirovski Sokol z novimi močmi lotil dela, ter se kmalu povzpel na vidno mesto med sokolskimi društvi. Uspehe tega deila hoče pokazati ob svoii 201etnici. ki jo proslavi v nedeMo, 14. avgusta. Ob tej priliki bo otvori! lastno letno telovadišče, kjer se bo vršil zlet društev obmejnega okrožja sokolske župe Ljubljana. Društvo se z vso vnemo pripravlja na ta praznik na katerega vabi vse Sokole in prijatelje Sokolstva. Na svidenje 14. avgusta v Žireh! Sokolsko društvo v Brezami. Opozarjamo bratska sokolska društva, da priredi sokolsko društvo v Bregani Javno telovadbo v zvezi s proslavo 51etnice dne 28. avgusta t. 1.. a ne, kakor ie bilo prvotno objavljeno, dne 4 septembra Polovična vožnja zaprošena. Radi lepega izleta pričakujemo čim večjo udeležbo Odbor. Razvltle sokolskega prapora kraljice Marije v Preku. V nedeljo se je vršila na Preku proslava razvitja prapora kraljice Marije. Na predvečer se je vršila svečana bakljada in akademija na kateri so sodelovali moraari kraHeve mornarice. V soboto in v nedeljo so se zbrale v Preku velike množice ljudstva k redki slavnosti, ki ii ie prisostvoval v imenu kraliice Marije admiral Priča. Zastava je bila izročena med velikimi ovacijami starosti prečkega Sokola bratu Perovidu, ki io ie zatem predal zastavonoši. Jugoslovenski sokolski savez je zastopal brat Gangl iz LJubljane. Po njegovem navdušenem govoru se ie vršilo de-fiMranje Sokolstva in vojske pred kraljičinim zastopnikom in novo zastavo. Slavnost se je zaključila s popevanjem narodnih pesmi in igranjem narodnega kola . Osnutek sokolskega društva Vareš-Mai-' dan. V zadnjem času se ie osnovalo v Va-reš-Majdanu sokolsko društvo, čigar ustanovna skupščina se ie vršila 24. juliia. Upati ie. da prične to mlado društvo v najkrajšem času z rednim delovanjem. Društvo je ■poslalo na savezni tečai v Ljubljano tri svoje člane da si na ta način zagotovi in razvije svoi predtelovadski zbor. Izlet korčulanskega okrožja sokolske župe Alekse Šantiča. Vse priprave za zlet v Korčuli so do potankosti izvedene in je upati, da bo zlet doživel velik uspeh. Do-gotovljeno ie že vežbališče na StrossmayeT-jevi obali, postavljene so tribune in paviljoni. Do sedaj je prijavljenih osem izletniških parobrodov, ki bodo na razpolago izletnikom. Na zletu bodo sodelovala vsa društva sokolske župe Alekse Šari tiča v Mostarju, večji del društev splitske sokolske župe Vojvode Hrvoja in večji oddelki društev iz Slovenije Hrvatske, Slavonije, Srbije, Bosne in Črne gore. Prijavljenih je 11 godb, okoli 1250 Sokolov in nad 3500 izletnikov. Poseben pomen ima sodelovanje celokupne vojne mornarice ter četa vojakov 13. pešpolka — »Hajduk Veliko«. Izjava «Croatia» zavarovalna zadruga v Zagre« bu, podružnica za Slovenijo v Ljubljani, izjavlja tem potom, da g. France žužek, stanujoč v Ljubljani, Poljanska c. št 19/11, že od 1. julija 1926. ni več v njeni službi in torej ni upravičen sprejemati kake zava« rovalne ponudbe ali kako gotovino na njen račun. 1187 Manufakturisi Samo prvovrstne moči naj pošljejo oferte z referencami na LudouiK Kuhorlč veletrgovina Ormož. Naši onstran granic K italijanizaciji priimkov Stvar vendar ne gre tako hitro izpod rok, kakor se je morda pričakovalo. Tržaška posvetovalna komisija za italijanizacijo priimkov dela sicer zelo pridno, toda delo se nič kaj ne odseda. Kakor se javlja, je ta komisija doslej v dveh sejah obdelala po 47, torej vsega skupaj 94 prošenj za izpremembo priimka, a za prihodnjo sejo je pripravljenih 82 prošenj. Ce se pomisli, da ima Trst danes okoli 250.000 prebivalcev, med katerimi je gotovo vsaj dve tretjini, torej najmanj 160.000 polnoletnih in mod temi brez vsakega dvoma najmanj 100.000 takih, ki nimajo italijanskega priimka, je pač zelo malo, če je bilo od 7. aprila t. 1. ko se je ona vladna naredba o poitalijančevanju priimkov, ki je dotlej veljala samo za Južni Tirol, raztegnila tudi na Primorsko, pa doslej vloženih samo toliko prošenj za izpremetnbo priimkov. Seveda pa je tudi postopek precej zapleten, in če ne drugo, že tudi samo to odvrača ljudi od vlaganja proženj. Prošnja, ki je prosta kolkovine, se vlaga na posebnem vzorcu, ki se lahko kupi v trgovini 6 papirjem, in ves postopek je brezplačen. Toda stvar je taka, da se mora po komisiji odobrena izprememba javno razobesiti na prefekturi in v občini, kamor je prosilec pristojen. Cel mesec dni morajo biti jobešeni« na razglasni desiki reveži, ki se sramujejo priimka svojih j.radedov in potem je treba še čakati 15 dni, ki so določeni za morebitne ugovore proti izpre-membi. Tako torej prefekt, če ni ugovorov, šele po preteku 45 dni izda odlok, ki odo-bruje izpremembo priimka. Tržaška komisija, ki se je sestavila 16. majnika t. L, je obdelala, kakor že rečeno, v dveh sejah po 47 prošenj in je bil prvi seznam prosilcev razobešen od 24. junija do 24. julija. Sedaj šele bo prefekt izdal odlok, s katerim bo odobril prvih 47 izpremejnb. Zgoraj omenjena vladna naredba daje državnim oblastim, prefekturam tudi pravico, da službenim potom odrejajo izpremembo pritokov, toda na Primorskem, a prav posebej v tržaški provinciji doslej še ni bilo niti ene take izpremembe. Tržaška komisija se je poleg prošenj posameznikov bavila tudi, kakor bi ee reklo, s službeno izpremembo priimkov in je v ta namen doslej pretresla 1258 priimkov abecednega seznama v Trstu bivajočih italijanskih državljanov, kakor ga ji je dal na razpolago tržaški anagrafični urad. Seveda se priimki.ponavljajo. Zato jih je od 1258 bilo treba izpremeniti samo 32 in je prišla samo od »Adamiča« do jAntunovičac: Adami, Afri, Ambrosi, Andrei, Andrussi, Antoni. Čudno, da se ni lotila Abovičev, Abrahtov in zlasti Abramov, ki jih je precej v Tretu, in potem tudi še kak Abramovič in Ab-ranek! Delo se je pričelo v Trstu, češ, ker se priimki itak ponavljajo v ostalih občinah, in kar se odredi v Tretu, se odredi potem tudi za ostale občine. Zato so tudi že vse občine tržaške provincije poslale sezname priimkov svojih občanov tržaški komisiji. V ostalih provincijah na Primorskem se menda še vobče niso lotili tega dela, izvzemši goriško provincijo, kjer je bilo v Gorici vloženih nekoliko prošenj za izpremembo priimkov. Za službene izpremembe pa najbrž nameravajo počakati izdelka tržaške komisije in se bodo potem ravnali po njem. Zanimivo je, kako je sestavljena tržaška posvetovalna komisija za izpremembo priimkov: predsednik dr. Pizigalli, člani pa: dr. Bruno Coceancig, prof. Borri,, Cobol, de Franceschi, dr. Kabler, prof. Quarantotto, prof. Sticotti, dr. Polacco, prof. Pellis, prof. Urbanz - Urbani, dr. Fels, dr. Ribecchi. Med vsemi temi člani komisije je morda samo eden, prof. Urbanaz, ki pozna naš narod in naš jezik, pa tudi on ne toliko, da bi mogel z gotovostjo presoditi, ali je kak priimek, ki ima slovansko obliko, v resnici le pokvarjeni italijanski priimek. Ce je komisija smatrala priimke Adamič, Ambrožič, Andrejčič, Antončič in Antunovič za pokvarjene italijanske priimke, je pač to sijajen >testimonium paupertatisc zanjo! p— Težka artiljerija na Kanalskem. Iz Vidma je prispel v Kanal 5. polk težke ar« tiljerije za poletne manevre na Goriškem. Kanal je bil ves v zastavah. Oficirji so pri« redili večerjo, na katero so bili povabljeni zastopniki občine in drugih oblasti. Povelj« nik polka je pozdravil kanalsko prebival« stvo. Na trgu v Kanalu svira vsak večer vojaška godba. Vaje se vršijo po kanalskih višinah, koder je divjal vojni vihar. p_ Gasilno društvo v Sežani so razpu« stili pred par leti. Inventar vreden 200.000 lir, je prevzela občina. Milica je dobila na» to gasilni inventar, imela par vaj, potem je vse zaspalo. Par mesecev pozneje je pogo« relo do tal gospodarsko poslopje Jos. Pir« jevca pri Sežani. Poklicani so bili tržaški gasilci, da so obvarovali ognja sosedne hi« še. Fašisti so hoteli, na migljaj iz Trsta, imeti novo gasilno društvo v Sežani. S slo« venske strani se je reklo, da je to mogoče, ako se oživi staro društvo z godbenim in dramatičnim odsekom. Tega pa fašisti ne marajo. Dne 1. maja je bilo zopet neko posvetovanje, na katerem je Grazioli su« rovo nastopil in gonil vse v fašistično or« ganizacijo. Kdor se ne vpiše, bo moral pre« ko meje ali pa ga odpošlje v Sardinijo. Vpi* sal je neke fante, katerih očetje imajo ka« ko koncesijo. Gasilnega društva, ki ga Se» žana nujno potrebuje, pa še ni. p— V Ajdovščini je prišel k svojemu hi« šnemu gospodarju Repiču fašist Ivan Ni» kolavčič in zahteval, da mu zniža najem« nino. Gospodar ga je zavrnil. Fašist je sto« pil na sodišče in pretor je takoj razsodil, da se najemnina zniža za 50 odstotkov. Re« pič je na to fašistu odpovedal stanovanje. «11 Popolo di Trieste® besni radi tega na Repiča in ga priporoča komisiji za konfi« nacijo. Akcija v varstvo najemnikov je si« cer dobra ali fašisti jo izrabljajo v škodo slovenskih hišnih gospodarjev, katerim sme sedaj zadnji njihov pristaš diktirati najem« nino in ako se gospodar protivi, se postavi na stran fašista sodišče. p— Strašna suša uničuje v Istri pridel« ke. Take suše ne pomnijo niti najsitarejši ljudje. Po nekaterih krajih je vročina po« žgala fižol, krompir in turšoico, ako še ne bo dežja, tudi vinskega pridelka ne bo. Vo« de ni, živina nima knne. V Barbani ni bilo dežja že od 5. januarja. Kmetje prodajajo živino za vsako ceno, ker ni nobene krme. V Krmici niso imeli dežja že od meseca aprila. Strašno bo leto 1927. za istrskega seljaka, katerega pa navzlic vsem nezgodam in težkočam pridno obiskujejo davčni iz« tirjevalci, ki pobirajo brezobzirno tudi sta« re davščine, o katerih so visoki gospodje svoj čas svečano zatrdili, da bodo odpisani. p— V Gorici so imeli v pondeljek veliko svečanost. Vojvodi d* Aosta je bilo pode« ljeno častno občanstvo goriškega mesta, on pa je prinesel zlato svetinjo kot kraljev dar Gorici za njene patrijotične zasluge v vojni. Bilo je, kakor običajno, polno govo« rov, nanašajočih se tudi na »jutrišnjo* Ita« lijo. k— Iz Koroške. Na zborovanju delegatov kmečke bolniške blagajne v Celovcu se je pritoževal slovenski delegat Lovro Davič iz Globasnice, kako je to, da Slovenec dr. Petek ni zdravnik bolniške blagajne. Od* gornik Mikuta je odgovoril, da je blagajna z organizacijo zdravnikov sklenila pogod« bo, da se bo posluževala samo njenih čla» nov, dr. Petek pa je edini zdravnik na Ko« roškem, ki ni v organizaciji Mikuta dobro ve, da dT. Petek ne more biti član zdravni« škega udruženja, ker nemška besnoet ne trpi Slovenca niti v tej organizaciji! Ako bi blagajna hotela, bi lahko uvrstila tudi dr. Petka med svoje zdravnike, ali tudi pri organizaciji prevladuje nemška napetost. Slovenski denar je dober, slovenski zdrav« nik pa ne sme biti pri blagajni! Izgovor na obveznost do zdravniškega udruženja je jalov. Nemški zdravniki nimajo nič ukazo« vati bolniški blagajni, ker blagajna plačuje zdravnike in nastavlja kogar hoče. Tista pogodba pa je imela na obeh straneh pred očmi izključitev Slovenca iz službe pri bla« gajnil — Hranilnica in posojilnica v Se lah je pričela poslovati začetkom avgusta. Na« dejati se je, da bo dobro uspevala. n siron. I za Selške io Mo M. j 1 Ponudbe na naslov j| S »Viktorija« fabrika škotskih j I tablica i krede, Nli. | Parfe-sanatorii 5chweizerliof GRAZ - WETZELSDORF. Za notranje in živčne bolezni. Posebni oddelek za zdravljenje: Arteriosklerose. Prospekti Tvrdka Deslder Lederer, Sombor seno krompir drva stavbni les prazne solne vre5e prazne vre&e od moke in prosi ponudbe. 8920 L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic 7194 a ffajboljša svinjska mast znamke — L P. — znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOV1C - LJUBLJANA se razpošilja v ročkah po 20 ta 50 kg ter sodih po 50. 100 !n 200 kg. Točna postrežba! Cene najnižje! Ljuhljaoa Mamice! V otroških vozičkov -aznih vtor-prav poceni naprodaj v tovarni Tribima. Sarloreks «. 4 Zahvala. Za mnogostransko izkazano nam sočutje ob smrti našega ljubega nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta, gospoda Ivana Pibra posestnika in vrtnarja za mnogobroine obiske v njegovi tetki bjlezni, za loklenjeno lepo cvetje, kakor tudi za mnogoštev.lno spremstvo sorodnikov in znancev na niegovi poslednji poti, se vsem prav iskren, zahvaljujemo! Posebno zahvalo pa izrekamo domači čč. duhovščini, dalje zastopnikom zadruge vrtnarjev iz Ljubljane ter bleiskim gasilcem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogieba. BLED, dne 8. avgusta 1927. Žalujoči ostati. Prodamo večjo množino ir kilogram 4a Več se izve v upravi .JUTRA". Zahvala. Vsem, ki so nam ob smrti našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Franca 3akila izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja ali drugače z nami sočustvovali v teh težkih dnevih, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. V L j u b 1 j a n i, dne 10. avgusta 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Vsem prijateljem in znancem naznanjam. da je po dolgotrajni in mučni bolezni preminul moj zvesti in dolgoletni uradnik, gospod Josip HgreS odvetniški soHdfalor dne 10. avgusta 1927. Blagemu možu časten spomin! Brežice, dne 10 avgusta 1927. 8979 Dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJAHA, Prešernova ulica SO (v lastnem poslopju). Obrastovanja vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In In-kaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana. Telefon št. 2040, 2467, 2548; interurban: 2706, 2S06. = »J C'1*0» št. 188 8 Četrtek 11. VEL 1927 J. O. Curwood: 34 preganjana žena Roman. Obmolknil je. >Prosim,« je šepnila Jana, »nadaljujte, John Aldous.« Srce me boli, ko pripovedujem,« je nadaljeval. >Ni 32 besede, da bi izrazila pomen in lepoto tega, kar čutim. Izkušal sem že napisati, pa nisem mogel. Njeno ime je bilo Jana. Nikoli je ni imenoval z drugim imenom nego s tem in nikoli ga nisem vprašal, kakšen je bil njen priimek. Majhna otroka sta še bila, ko sta. njiju rodbini na vozovih krenili preko velike prerije na zapad. Doraščaje sta postala ljubimca. Njegova mati in oba njena roditelja so umrli, preden sta se vzela. Nekaj pozneje je umrl tudi njegov oče in ostala sta sama. Lahko si mislim, kakšna je morala biti njiju ljubezen. Opazoval sem jo kakor živo v njegovih pogledih in videl sem jo v njegovi čudni zasanianosti še mnogo ur po tem, ko mi ie pripovedoval o njej. Neprestano sta bila skupaj. Pravil mi je, kako sta se skitala in blodila po gorah, držeč se za roke; kak tovariš mu je bila in kak zanesljiv prijatelj, ko se je odpravil iskat zlata. Odprl mi je svoje staro, zapuščeno srce — na siežaj. Pripovedoval mi je, kako sta bila tiste čase katerikrat po več mesecev sama.v gorah, in vse. kaj sta delala in kako mu je zvečer pela pri tabornem ognju. ,Glas je imela sladak kakor angel' — pomnim, da je nekoč rekel tako. Tedaj pa, pred več nego štiridesetimi leti, je nastala tam gori v pokrajini reke Stikina velika gonja za zlatom. Tudi onadva sta šla. Zbrala se je bila majhna družba dvanajstih glav — deset mož in dve ženi. Ta družba je krenila daleč v stran od izhojene ceste drugih zlatokopov. In končno so res našli zlato.« Mac Donald pred njima se je okrenil na sedlu in se je ozrl. Aldous je za trenutek nehal pripovedovati. »Prosim vas — nadaljujte!« je rekla Jana. »Našli so zlato,« je ponovil Aldous. »Našli so ga toliko, Lady-gray, da so nekateri izmed njih zblazneli m podivjali kakor zveri. Bilo je suho zlato — zlato v kosih, in Mac Donald je pravil, da sta si on in Jana nekega dne napolnila žepe z zlatimi grudami. A tedaj se je nekaj zgodilo. Nastala je strašna burja in je zasula gore s takim snegom, da ga ni moglo pregaziti nobeno živo bitje, ne človek ne konj. Prišla je mesec dni preje, nego so se nadejali, za:o so postali že od kraja žrtve svoje usode. Njihove zalose živil so bile kmalu porabljene. Groze tednov in mesecev, ki so sledili, Jana, vam ne morem opisati tako, kakor mi jo je naslikal stari Donald. Zamislite se v ta položai Ako ste globoko v gorah in vas žamete sneg, ste kakor miš v pasti. In tako je bilo zajetih teh enajst mož in te tri žene. Oni, ki so si lahko postlali na rumenem zlatu, niso imeli živil! Konji so se porazgubili v burji. Zmrzli trupli dveh izmed njih so našli in so jih porabili za hrano. Dva moža sta se na smučeh odpravila na pot in sta prepustila svoje zlato usodi, a sta, kakor vse kaže, poginila. Zgodila se je prva strahota. Dva moža sta se sprla za škatlo fižola — in eden je bil ubit. Bil je mož ene izmed žen. Druga strahota se je zgodite njej in prišlo je do boja. Na eni strani sta bila mladi Mac Donald in mož druge žene, na drugi strani t — tista zver. Mož je bil ubit, a Donald in Jana sta se zatekla v kočo. ki sta si jo bila postavila. Tisto noč sta pobegnila in sta vzela s seboj trohico živil, ki sta jih še imela, ter odej, kolikor sta jih mogla nesti. Vedela sta, da gresta v smrt. Toda odšla sta skupai, roko v roki. Naposled je odkril Donald votlino na pobočju neke gore. Ta votlina mi je pred očmi, kakor da sem jo videl — globoka, topla votlina z drobnim belim peskom na tleh, votlina, ki sta se izmučena begunca privlekla vanjo, še vedno roko v roki, in ki jima ie postala dom. Toda našla sta jo bila prepozno. Tretji dan po tem je Jana umrla. In zdaj mi sili na um druga slika — slika mladega Donalda, kako sedi v votlini in stiska v naročju shujšano telo edinega bitja na svetu, ki ga je ljubil; kako narica in plaka nad njo in jo kliče, da bi se vrnila v življenje, da bi odprla oči in bi še enkrat izpregovorila — vse dokler ni naposled izgubil pameti in zblaznel. To je tisto, kar se je zgodilo. Zblaznel je.« Janin dih se je nepravilno trgal iz ust. Ponevedoma je stisnila s svojimi prsti Aldousovo roko na sedmini hruški i Kako dolgo je ostal z mrtvo v jami, ni mogel Mac Donald mkoii povedan;« je nadaljeval. »Niti tega ne ve, ali je pokopal ženo ali io ie pustil v votlini, na pesku, ki ji pokriva tla. Ne spominja kako je prišel z gora. Toda vrnil se je in tudi njegov razum s- je vrni Od tistih dob, Jana — vseh štirideset let od tistih dob — je t:!o njegovo življenje posvečeno nalogi, da najde pozabljeno .uno. In vsa ta leta ie bilo njegovo iskanje zaman. Niti sledu ni mogel najti o skriti dolinici, kjer so iskalci zlata našli svc.. bogato žilo. Niti najmanjša vest o njej ni prišla z gora v dolino; nikoli se ni culo, da bi bil naletel nanjo kak zlatokop. Leto za letom j hodil Donald na sever; leto za leiom se je vračal ob nastali zimi, toda upanja ni izgubil nikoli. Jel ie pozimi in poleti ostajati v tej zapuščeni pokrajini — zapuščeni zato, ker je bila viharna gonja za zlatom ponehala in so se po stari brzojavni stezi večkrat klatili volkovi nego ljudj . In zmerom, tako mi je pravil Donald, zmerom ga je spremljal po gorskih potih duh ljubljene Jane; njena roka ga je vodila, njen glas mu je šepetal v samoti predolgih noči. Predstavite si, Jana, štirideset le: takega življenja! Štirideset let take bajne, prekrasne blaznosti, štirideset let neusahle ljubezni, zaupanja in iskanja — brez uspeha! Šele minulo pomlad je prišel stari Donald malone do konca svojih izsledovanj. Zdaj ve, kje je Zlata dolina v gorskem zatišju — zdaj ve, kje najde njen grob!« Naročila, in, vsa. dopisa-. iiiočt,jt, malih, oglasov, j c. puslab, aa,GgUisiUs oddelek -Julra,' IjubUasUL. PrcJcmovo,TaL št. i^gi. Hch, oglasi, ho jluijyo v posr-vdovaln*. m. iocyal, ria, ruxsncsiA, ooansloa,. uroka, basasla, s$o pas-. — Naj -manjši uuis&k Vin, 5—. ?ri*lojbnsui, za, šifro Dut,j~. Us t, prtstojbiSlA, ji. vpoAa/ li obtMJn, z astročilom^Ms-csf n oglasi priobaso. tdzovfu, račun, parUs-Ara, nilnoc* Ijuhlfana.št tiSjz. Imulo*., v oglasnem oddelku Jutri. Prednost imajo sinovi železničarjev. 2S1S3 Avtomobili B. S. A. motocikli. to tu o znam. za ture TATRA AVTOMOBILI ta v kvaliteti in ta slabe ceste brezkonkurenim. VSI REZERVNI DELJ ta zgorajšnja vozila na zalogi DELAVNICE ta rsa motorna vozila, strokov-njaško delo in solidne rene. GARAŽE redne na raa- poiasro. BENCIN u tesaike. tod: ponoči, po konkurepčn' dnevni ceni. JUGO - AVTO d. i a t., Ljubljana, Dunajska c. Sk. Telefon 2236. 17S Trg. uslužbenca (uslužbenko) prvovrstnega sprejmem za delikateso proti zelo dobri plači za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe če mogoče z navedlo prejšnjih služb na ogL ©idelek cJutra* pod šiiro «Delikatesna*. — Istotam Eprejmem s hrano v hiši močno vajenko. 28162 Učenca t 2 razr. srednje šole in z vso oskrbo pri starših — sprejme v špecerijsko trgovino J. Krivic. Ljubljana. 23172 Potnik t lastnim avtom, potujoč po Jugoslaviji, sprejme še s>lidna zastopstva. Ponudbe pod cSHS* na oglasni oddelek c Jutra*. 23128 Maturanta realke, gimnazije, trgovske akademije ali srednje tehnične šole. iščem za in-Šrrukcije. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra > pod šifro cNujno 63». 23163 2 učenki ki imata posebno veselje in dobro voljo se učiti, sprejmem za strojno pletenje, bodisi proti plači ali brezplačno. Naslov v ogl. oddelku cJutra.*. 23173 Mlinarja za kmečko mlev, treznega ia poštenega sprejmem. — Plača po dogovoru. Ponudile rod cffiiar* na oglasni oddelek cJutra*. 23179 Pletilje v?estransko izvežbane išče A. Pongračič, Celje, Gregorčičeva 3. 23147 Citroen ttirisedežen, 22 HP. v jako dobrem stanju, radi nabave drugega voza po jako ugodni ceni prodam. Na ogled • med 8.—12. ur0 pri firm: Boljšo natakarfCO Nardin in druz. Ljubljana. . _ Poljanska cesta 31. 23104 j račun, s 3000 Din kav-< je sprejmem. Naslov pove --— ; (»glasni oddelak cJutra* Avto dvosedežni. dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Počen:*. 23152 23188 Orožniško kuharico Slovenko, sprejmemo takoj na žandarmerijsko stajico Brod-Prizrenski. pošta Vrd-nište. Južna Srbija. 23155 Vrtnar 30 let star, dober strokovnjak, zeli premeniti službo. Obvlada slovenski, češki in nemški jezik. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cStrokovnjak 30*. 23055 Potnik bivši trgovec išče stalno mesto potnika v katerikoli stroki za vso državo. Ponndbe na oglasni oddelek cjntra* pod šifro cVerziran potnik*. 23051 Hlapec eženjen, z večletnimi spričevali, vajen vsakega gospodarskega posla. išče primerne službe. Naslov pove oglasni oddelek cjntra*. 28027 Davčni uradnik vpokojen, srednjih let. želi službe, tndi izven pisarne, v Ljubljani. okolici. Celju ali Mariboru. Ponndbe na • glasni oddelek cJutra* pod .Testen 47». 23T~ Prodajalko Note za klavir i kavcije zmožno, za vodstvo b večje število nemJkih | modernih romanov . gaj, Ljubljana VH. 2S1S" t'' ter prevedb iz svetovne literature naprodaj v Kolodvorski ulici 5. 23115 Pletilja dobro izurjena, sprejme delo na dom. Dopiše na ogl. oddecek cJutra* i»od šifro •Ugodna postrežba*. 23080 Jugoslov. generalno zastopstvo nemškega koncema (Ol-. - f?uemne') odda zastopstvo Kolar. pomočnika 2, Slovenijo. Event. uae-►prejme takoj Ivan Gregorš ! 3 žb? zastopnika. Ponudbe Šmartno pod šmarno goro. j 14. avgusta na ogiaau 23050 1 o ldelek c Jetra* pod šifro -- j cLksiFtenca 49*. 23149 Krepkega učenca • primemo šolsko izobrazba. poštenih staršev, sprejme takoj t trgovino z meianim blagom A. Pogačnik. Cerknica. ~ ~ 23099 Ucitelpca ki zeli izstopiti iz državne službe, išče službo v pisarja. Cenjene ponudbe pod cLena Dišava* na oglasni oddelek* cJutra*. 23156 Kot blagajnicarka želim službe v prvovrstni kavam: v Ljubljani ali drugod. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod Šifro dnieligentna*. 23158 Hrastove doge klane, več vagonov, francoskih dimenzij 1 cm, _ 0.80 m, 0.65 m ima naprodaj Josip Kosi. trgovec v Križev-cih pri Ljutomeru. 23070 Mostno tehtnico skoraj novo. prodam po zelo zmerni ceni. Nosi 3000 kg. Pojasnila daje Ivan štefančič. Vižmarje, pošta St. Vid nad Ljubljano. 22985 Kompleten dinamo tipe 30/75. EP 10.8, 80 rolt in bencin motor 4 HP. po nizki ceni prodam. Zamenjava za kurivo mogoča — Ogled in vprašan ia: Cret 37 — Teharje pri Celju. 22945 Kolo cWaffenrad* prodam za 1000 Din. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 23122 2 mostni tehtnici eno za živino ter poslopje blizu kolodvora, s 40—60 HP vodne moči prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Pritlično hiso e 3 mali™^ stanovanji, hlevom in šupo ter vrtom, posebno pripravno za kitko obrt, ob Gruberjevem prekopu prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 23001 Stanovanjska hiša zidana, s slamo krita, ima 2 sobi. kuhinjo, vežo. klet, zraven sadoaosni vrt in vrt za sočivje. pol ure oddaljeno od kolodvora Blanca in eno uro od kolodvora Sevnica, je 7.a 7500 Din naprodaj. Stanovanje takoj na raz.polago. Pojasnila daje Karel Cimpersek. 5evn5ca. 22990 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam takoj. S&slov pove oglasni oddelek cJutra*. 23010 Sostanovalca sprejmem s hrano in vso oskrbo na Sv. Jakotoa trgu it. 5. — Mesečno 650 DSl £2596 3 dijake prejmem na stanovanje v Ljubljani. Sv. Jakoba trg št. S, parter. 2S121 Enodružinska hiša v dobrem stanju, s Badnim in zelenjadnhn vrtom, oddaljena 6 minul od kolodvora. ugodno naprodaj/ — Ogleda se: Gmajna it. 2ft Črnuče, pošta Jezica $ri Ljubljani. 22S46 Opremljeno sobo t posebnim vhodom oddam Karlov v oglasnem oddelku cJutra*. 23159 Majhno sobico opremljeno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jucra. 23139 Hišo ali vilo s 5—S sobami in majhnim vrtom kuixm v ____prejdmestju. — Ponudbe na 23150 orlasni oddelek cjntra* pod .Miklavž*. 23119 Opremljeno sobo sredini mesta oddam takoj gospodični Naslov v -oglasnem oddelku cjurra*. 23140 Školjka za vodovod. angL kloset. kopalca peč z bakrenim kotlom, za drva in premog, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj v Komenskega ulici* st. 7/1. 23155 Kmečko posestvo 85 oralov bukovega gozda. 45 oralov travnikov in njiv iz proste roke prodam za 225.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 23131 800 hI sadov iz novega, sklanega lesa, ©d 1—18 hI proda Franc Zoreč, sodarija, Breg pri Ptuju. 23129 Pendel ura «Geba* na 2 uteži, naprodaj v pisarni eposest* na Miklošičevi cesti 4. 23175 Hišo eno ali d vo družinsko kupim v mestu ali v bližini tramvaja. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* z navedbo cene ood značko cHitro*. 23191 Moško kolo ►o zelo ugodni ceni prodam ! saslov r oglasnem oddelku cJutra*. 23184 Knjigovodja perlekten bilanc ist in kore-^»ondent, z večletno prakso, mlad. vojaščine prost, s dobrimi referencami želi primerne službe. Cenjena vprašanja na oglasni oddelek cJutra* pod cTesten in zaatesljiv*. .23146 Mlaja knjigovodja ioresDondent, spreten pot-rik. ieli službe v kakem podjetju. Položi kavcijo. — Ponndbe na oglas, oddelek cJutra* pod cAgilen m spreten*. 23164 2 natakarja »pretna strokovnjaka, k: , ZaStOpStVO uta ie poslovala v restav-1 r;, Maribor in okolico ali raciji in kavami, sprejmem, j • rent. za celo Slovenijo lstotako sprejmem pikDla. :'Te;m- znana firma. ka«w _ ..... : t i i>oseduje v Mariboru na Ponudbe s jrilotaumi spr- i.3iprolBetatjfi toEti «evaS ter event. lotopJi- t .r lota! f Cenj. Jo poslaa M upravo hMe!: ,T.,L..,;be Dj ^ ^^ •Centra.*, Sarajevo. iS", i . «jotra> ^ šifro «Zasu>r-* ---*-----— s vo. Maribor*. 2S1S7 Vajenca pridnega in poštenega, za BXBarsko in prekajevalsko obrt sprejme Franc Golob, mesar in nrekajevalec — Ljubljana VE, Jernejeva ulica -47. 2S124 Boljša šivilja a perilo in obleke gre Si-^a* na dom. Naslov pove crlasiii oddelek cJutra*. 2S157 Knjigovodinja popolnoma samostojna, dolgoletno prakso, želi sinite za takoj a5 ponejf v mestu ali na deželL — Po-udbe na oglasni oddelek cJutra* pod cAmerikameJto Knjigovodstvo*. 23176 Potnika Zajamčen zaslužek *pre:mp!r takoj pod ugoo- j vsakemu! rimi* pogf :i za domače ole- I exa;.»lea:. vpokoienci, in-tiino industrijo, tu« take-.vali« itd. javite se za _ ij potnje v kiti rizpečavanje ur m vred-Ln brani:. pVmadbe n» nastnih osrfrjev .(tudi iz oSSoi oddelek «Jpg»» pod oežeie). ^uni«iovic. Ljub-pocik jl^ Alebadrora c^ Učenec s 4 razr. Erednje šole ieli vstopiti kot vajenec v zobni atelje v Ljubljani ali kje drugje. Naslov poslaa na orlaeni oddelek cJutra* pod cZobotehmk*. 23161 Plačilna natakarica želi sinžbe v boljšem hotelu 2*aalov v oglasnem oddelku cJutra*. 25194 Trg. pomočnica Restavracijo s kuhinjo oddam sa račun jvd: bolezni Potreba* kavcija 10.000 Din in prejem blaga. Naslov pov« oglasu: oddelek cJutra*. 23062 Brinjevo olje kupuje drogerija A. Kant. Židovska uiics. 22143 Jabolk margaretskih prodam takoj večjo ali manjšo množino io nizki ceni. Poljanska e. st. 18, trgovina. 23152 Kupim Vsakovrstno zlato cnp&jf i* najvišjih eenafc Cerne — invelir LJubljana »ollora oL V Srebrne krone aupQjt m pU£a oobrc 1 iudaL Ljubljana. Prešernova ttbe» t ®e Tračno žago Bandsare), premer 75 cm, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni proda L. Kristan. Zamže, pošta Lesce. 230S3 Fotoaparat 6-- >: S I le boljšo optiko ktiiim. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro .Fotoaparat*. 22979 Brestove plohe event. tudi brestove hlode ; krnim takoj. Ponndbe na 'cHa-^i oddelek .Jutra* i»o4 .Brst 5*>.. 23136 2 preprosta gospoda sprejmem na stanovanje na Starem trgu 17/L 23144 Profesor sprejme v pc*polno oskrbo in strogo nadzorstvo dva dijaka niije srednje šole. Naslov t oglasnem oddelku cjntra*. 23145 Sostanovalca sprejmem z domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 23125 Lokal i izložbami in 2 skladiščema. pripraven za vsako trgovino ali cbrt, oaair v Ljubljani, na glavni cesti, blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. fUHHH^mia Sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Plača tudi eno leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek cjntra* pod šifro cMiraa št. 50*. 23094 Stanovanje S—i sob išče mirna stranka 3 oseb v sredin-; mesta. — Ponudbe na crla*. oddelek cJutra* pod cZračno 82». 23062 Stanovanje sobe in kuhinje aii sobo * štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba). Naslov* navedbo cene na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro cStaaovanje 11». 22086 Stanovanje obstoječe iz S sob, kopalnice in pritiklin išče mirna stranka brez otrok. Ajco mogoče s 1. novembrom. Cenjene ponudbe na oglas-oddelek «Jvtra» pod litra cSolnčno 27*. 23127 sposobna za vodstvo podružnice trg. z mešanim blagom, kavcije zmožna, •prejme takoj ponudbe Modele za cementne cevi rseh vrst referenco naravnost — K. j kupi Martin Pirnat, Bevško Bnmduia, Gafeanj. 2S1S5*— Trbovlje L 23186 Stanovanja jičemo- za svoje dobre kli-iente od ene in več sob ■ kuhinjo, v pomeriju mesta Ljubljaa>e za tako; in ro-zneje Za oddajaice prijave popolnoma brezplačno pri cPoeredovalru* — Sv. Petra cesta 18. 23180 Prijazno sobo solnčno. na Taboru oddam 2 gospodoma z vso udobnostjo in dobro meščansko hrano po zelo zmerni ceni. Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 23029 Triletno deklico zdravo in zalo. želim dati oskrbo dobri slovenski družini v Ljubljani, proti primerni nagran. Ponudbe ia oglasni oddelek cJutra* pod cMati*. 23192 Rjava ročna torbica 2 večjo vsoto denarja in železniško legitimacijo se je izgubila v torek pri opoldanskem vlaku od Ljubljane do Zaioga. Najditelj se naproša, da vrne legitimacijo na dolnji naslov, denar pa si lahko obdrži kot nagrado. Fr. Kržan, treo-vec, Litija. 23108 Tkal kesa mojstra ln novflta (Spuimeister) potrebujejo Tekstilne farbike Mite Rističa i sinoda. Niš. Pohištvo elegantno, fino. cenevredno oo lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvomi trg št 1. z zdravo in lepo lego, moderno urejena in opremljena z vsem konfortom se ugodno proda. N"?slov se poizve v upr. Jutra 100.000 Din ! -TT-innn-innrmnnni b n m« m JLI y II H « f f H' 1 nfTmnmn posojila iščem na hipoteko, j proti dobrim obrestim. Po-nudbe na oglasni oddelek { —, cJutra* pod šifro . 2&SS mnimi i sprejme Bratovska skladnica v Trbovljah. Mesečna plača s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo po dogovoru. Prednost imajo reflektanti s prakso v računski stroki in z najmanj srednješolsko izobrazbo (maturo). Ponudbe z navedbo starosti in družinskih razmer, popisom dosedanje službe in prakse, prepisom izpričeval, referenc in plačilnih zahtev je poslati najkasneje do 1. septembra 1927 Krajevnemu upravnemu odboru bratovske skladnice v Trbovljah 8976 Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Šelesbnrgova ul. 6 L IV.eion šlev 2980 6 cMuteki Evala za posjso. Zdrava. Poljube. 23134 Pavel Finžgar, Brezje ureditve Tvoje zale- i | ve, dvigni pismo v oglas oddelku cJutra*. Sorodnik-2316S SLS Pes nemški ovčar se ie zatekel v sob - b času koncerta na Taboru. Lastnik ga dobi istotam tt. strojniku. A. Kristan. 23190 Objava. Razglašam, da se na torek sklicana j prostovoljna javna! dražba mlina na! Trati, postaja Skofja j Loka ne bo vršila. Ivan Zakotnik. S:F7, V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja, gospa Ivana Anžič bivša gostilničarka in mesarica v torek, dne 9. L m. po doigi mukepolni bolezni, previdena s tolažil: sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojni ce bo v četrtek dne 11. avgusta 1927 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Hradeckega vas štev. 66 na pokopališče k Božjemu grobu. V Ljubljani, dne 10. avgusta 19J7. Globoko žalujoči ostafi. Uiffijs •Ne Ms* bdM n Kmmdi «Jnt»» Adoli Rihoik«r, Z* N«odao 6d, kot tttkaouip Fna JeserSek. Za issenmi p odgoroces Novak. Vrt t Ljob^aA