Črkovanje na slovenskih šolah. "j§ a metoda se prične s priučitvijo abecede. To je prvo nileko, s kateriin se redijo v šolo stopivši otroci. Gotovo zoperna pijača! — Pri tej inetodi se seznani otrok s črko, predno pozna glas, torej pred z znamenjem kot z zaznamovano rečjo. Prične se torej s tem, s činiur bi se raoralo jenjati pri pouku. Crkovanje mori duh ter je nezdravo. Prav laliko ga zavržemo. Tudi z najboljšo voljo prav težko pri njera dobimo kako dobro stran. Ako bi hoteli poudarjati, da se doseže plodonosen pravopisni pouk le s črkovanjem, bi to bilo lo dokaz predsodkov ali pa premalega znanja boljšib metod branja. Kakor poročata Dionyz 30. 1. po Kr. in Kvintilijan 40. I. po Kr., glaskovali so že Grki in Rimljani ter glaskovanju pridružili pisanje. Preseljevanje narodov odplavilo je vender to dobro metodo. Rabilo se je le nenaravno črkovanje. Prvi poskus k metodiki branja je naredil 1. 1529. Valentin lekelsamer v svojem spisu ,,Von der rocbten weys, lesen zu lernen". V tem spisu predlaga črkovanje odstraniti ter zahteva črke razlagati po pomenu in po glasu. Ickelsamerju so sledili Ratich, Komenski, Arensky, Rousseau, Basedow in Pestalozzi. — Neznano je, koliko so vplivala blagodejna prizadevanja omenenih pisateljev na slovensko šolstvo. Saj j<> bilo takrat šc inalo slovenskih sol. No\ra doba je za slovenske Ijudsko šolc napočila s cesarico Marijo Terezijo. Ta blaga cesarica, ki je osobito v zadnji tretjini svojega vladanja vpeljala najrodovitnejše in najvažnejše refonne, ustanovila je avstrijske ljudske šole. Generalni direktor šolstva je bil iz Slezije poklicani Janez pl. Felbiger. Le-ta izdehi „Allgemeine Scbulordnung" za vse normalno, glavne in trivijalne šole. V vsaki deželi naj se ustanovijo nonnalne, v mestih glavne, a v vseh ostalih župnijab pa trivijalne šolc. — Na Dunaji se je že 1. 1771. otvorila prva normalna šola. F e 1 b i g e r jo je pn;osaoviil po svojem. Tt> noniuilne šole so se rnorali nekaj časa udeložiti vsi, kat.cri so hoteli učiteljevati na drugib nonnalnib šolah, tako iz Kranjskega deželni nadzornik Blaž Kumerdej. Prostovoljno se je je udeležil za šolo zelo vneti vodja šolstva na Kranjskem Ivan N. grof Edling. — Druge normalne šole pu so zopet skrbele, da so se izurili v novi nietodi učitelji, ki so hoteli pončevati na glavnib in trivijalnih šolab. Felbigerjeva, glavna -navodila so bila: 1.) Mladina naj se poučuje ne samo posamezno, ampak večinoma skupno; 2.) Prepričati se mora s pridnim izpraševanjem, ali so učenci raznnieli pouk; 3.) Pri rečeh, katere se raora na pamet zapomniti, niora se rabiti -Buchstabenmethode**; 4. Za vse naj se rabijo tabele, na katerih so vse recM v pravem redu in razloi-nosti (Tabellarisieren). ^Buclistabennietliode" je namreci to, da se zapišejo počasi razloeno in redno vr navzočnosti učencev začetne črke istili besed, katore si morajo zapomniti učenci. Pri napisovanji se rnorajo besede razločno izgovoriti in učenci se inorajo navaditi, da se pri vsaki črki spomnijo takoj na besede, katere jirn je izgovoril učitelj pri napisovanji. Cez nekaj časa se črke zbrišejo in nčitelj se preprica, ali so se učenci na pamet navadili ali ne. ,,Tabellarisieren*' je poraba spisov, s katerim se vse to, kar se mora učenec naučiti, razdeli v glavne dele, oddelke, dodatke. Tako se učenec seznani ne samo s tem, kar mora znati, ampak tudi z vrstaini, kako je druga drugi podrejena ali združena. 0 učiteljski zmožnosti, o njegovem napredku in poznanju nove nictode so se v isteni času prepru-evali vizitatorji. Razven tega so pregledovali stanje šole ter naznanjevali poniaiijkljaje višjemu oblastvu. Pri nadzorovanji so se držali po predpisib praktičnega dela metodične knjige. Ti predpisi so se 1. 1778. v nemškem in sloveaskem jeziku posebej izdali. Napis slovenski knjigi se glasi: _P o g e r v a j n a n a s c h ii 1 lii a s t r e i n u u z h e n i k e t¦ e h t r ivial- ali gmejn schuli, na katerih dopol nos t j o imajo ti postavlen1 v i s i t a t o r j i, a 1 i s p r e g 1 e d o v a u z i g 1 e d a t i, i n u p o t, a j s t e h t a r o d n o s t t e b, k a t e r i t a m 1 a d o s t p o d u z b o j o, obsoditi, u' krainsku prestavlene od gospuda Jannesa Neponi. grofa i n u g o s p u d a o d E d 1 i n g a, z e s a rskega karnerskiga gospuda, inu svetvauza per 1 j iJ b 1 j a n s k i m u svetvanstvu. Ljubljana. Eger 1778". Vsak lu-itelj je moral te predpise znati tor se po njjili ravnati. Šele potem je bil smatran sposobnim pouoevati s koristjo, I)a so sc pa vsi uoitelji izurili v novi metodi, bili so na nonmilni šoli v Ljubljani posebni točaji, v katcrih ^n sc seznanili  učitelji z novo metodo. Dotične učitelje so morale, dokler so bili v Ljubljani, izdrževati občine. Kdor je hotel biti uniešoen ali kdor ni hotel službe izgubiti, raoral se je tega tečaja udeležiti. Ti predpisi so bili izdani za trivijalne šole, a bili so veljavni tudi za glavne šole. Zato je tudi Jakob Zupan 1. 1787. šele potem, ko je naredil izpit, postal učitelj na glavni šoli, akoravno je bil deželnemu oblastvu poznat kakor dober učitelj. Slovensko šolstvo je vsled teh prizadevanj dobro napredovalo. Ustanovljale so se povsod šole, tu ali tain celo ,,industrijalne" šole. Učitelji so se tudi začeli zanimati za napredke v šolstvu v drugih deželah ter posnemati dobre šolnike. Tako je izdal 1. 1808 kurat Peter Budin v Z g o n i k u n a P r i m o r s k e m ,,N o v i k 1 ii z b a 1 i t a b 1 a z a b r a n j e i n u p isanj e*'.*) Ta ,,ključ je v velikosti V4 pole ter je razdeljen v več oddelkov. V prvein oddelku so besede: ,,line Jesus, angel, okn, ura, elefant, bokal, detela, figa, golob, liisha, jelen, kosa, luna, inisa, noga, petelin, roka, sonze, shiba, sajz, shaga, tele, vaga, zirku, zhebula, ks". Zraven teh besed so v drugem oddelku tem pojmom slične podobice, a zraven njib male črke. V sledečih oddelkili so velike in niale pismenke v zvezi z razniini sarnoglasniki, a v zadnjein oddelku so velike črke. Ta ,,ključ" je izdelan po Olivierjevi nietodi. Olivier (roj. v La Sarra 1759. 1., uinrl na Dunaji 1815) se je veliko potrudil, da bi zboljšal metodo branja. Vstvaril je marsikaj dobrega. Njegova metoda se smatra kot uvod in prehod k glaskovanju. Ona zahteva, da pričnemo ter napeljerao otroke poiskati glasove iz svojega ali iz učiteljevega govorjenja in sicer z razločitvijo stavkov v besed(>, besed v zloge in te zopet v glasove. Na ta način se naiu^i otrok boljše govoriti. Pri izgovarjanji soglasnikov naj se v njih podpom sliši pol- *) Ta »ključ« je bil v dobskem župnijskein arbivu. V porabo ga je prepu<-til č. g. župnik J. Veibovnik. glasni e, tako da se ti imenujejo be, ce, de  Učenci se s črkami seznanijo s poinoejo podobic, od katerih vsaka kaže reč, iz katerega imena se glas, ki ga hočenio naučiti, prav dobro sliši. Ot.rok naj se s podobo na znaraenje spomni. Glavno navodilo je bilo Olivierju kakor tudi pozneje Stefaniju, da je podlaga branju znanje glasu, za katerega se je naredila črka, kot znamenje za isti glas. Po priučitvi črk se je učilo branje zlogov in potem branje besed. Ta metoda je bolj znanstvene vrednosti. 01 i v i e r je imel namreč 400 različnih glasov. Zaradi tega ni pridobila ta metoda veliko častilcev in posnemalcev, akoravno je zelo doslednega sistema. Peter Budin ima v ,,k]jucu" 26 črk. V neki drugi tiskovini brez podpisa in letnice ter brez podobic so v prvein oddelku razven zgoraj imenovanih besed še ,,kralj in konj za lj in nj". Ako Peter B u d i n ni učil več glasov ko 28, reči se inora, da je posnel po Olivierju le dobro, slabo pa opustil. Tudi je zelo zanimivo, da so v 3.—7. oddelku tega ,,ključa" same pismenke ter šele v zadnjem oddelku velike črke. Morda je celo branje združil s pisanjem. V drugi zgoraj imenovani tiskovini dobimo samo črke ter nobene pismenke. Vsakako sta grofa Edlinga knjiga ter Petra Budina ,,kluzh" za slovensko šolstvo zanimivi ter vredni, da snio se bavili ž njima nekoliko. Ij. Stiasny — Kainnik.