POSVET O OBLIKOVANJU SKUPSCINSKIH PROGRAMOV
V skupščinskem delu naj bo več prostora za pobude delegatov
• Konferenca SZDL in skupščina občine Centersta organlzlrali 11. oktobra posvet širšega političnega aktiva naše občine. Beseda /e tekla o vlogi fn pomenu demokratičnega oblikovanja programov za delo občlnske, repu-bliške In zvezne skupščine za leto 1985.
V razpravl na posvetu so sodelovali: Ivo Bernard, član skupine za deleglranje delegata v zbor občln skupščine SRS; Ciril Riblčič, predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine; Nuša Kerševan, pod-predsednlca zvezne skupščine; Eva Naglič, delegatka v zveznem zboru SFRJ; Jože Šušmelj, podpredsednik skupščine SRS; Albin Vengust, pred-sednik skupščine občlne Ljubljana Center; Stane Zupančič, sekretar ob-člnskega sveta zveze sindikatov. Posvetje vodil podpredsednik OK SZDL Ljubljana Center Srečko Čož.
Jože Šusiiielj je menil, da je posvet prišel o pravem času, saj prav v jesenskih mese-cih snujemo skupščinske programe na vseh ravneh od občine do republike in fe-deracije. Čedalje več je kritik na preveč obsežne programe, v katerih je preveč za-konov in premalo vsebinskih poročil. Več pozornosti bi morali dati tistim temam, ki so najbolj žgoče za delovne ljudi in občane. Premalo je pobud od spodaj in fako so skupščinski programi odvisni pretežno od predlogov izvršnih svetov. V republiški skupščini smo se že lotili poenostavljanja programov.
Republiška skupščina je že leta 1980 sprejela neka izhodišča za planiranje, ki so dobra podlaga za nadaljnje delo. Na podla-gi teh načel naj bi zagotovili demokratič-nost pri sprejemanju programov, kar po-meni, da b'i pri njih sodelovali vsi družbeni dejavniki. Uveljavili naj bi načelo stalnega planiranja in odprtosti programov za obravnavo najbolj aktualnih zadev, ki jih moramo reševati sproti. Povezovali naj bi programe skupščine s programi drugih družbenih dejavnikov, dajali prednost naj-bolj aktualnim^vprašanjem. V dnevnih re-dih naj bi bila povezana sorodna vprašanja. Uveljavili naj bi nadzorno funkcijo skup-ščine.
Zagotoviti bi morali vei sodelovanja si-sov pri odločanju v republiški skupščini. Kar pa zadeva skupščino SFRJ, ugotavlja-mo, da sprejemSjo njeni zbori preveč zadev po hitrem postopku in tako ne pridejo do besede niti zbori republiške, kaj šele občin-skih skupščin.
Nuša Kerievan je opozorila, da vsebu-jejo programi zvezne skupščine naloge, ki izvirajo iz ustave in zveznih zakonov. Za oblikovanje programa so zelo pomembne pobude iz republiških skupščin in iz druž-benopolitičnih organizacij.
Naštela je pet skupin vprašanj, ki sestav-Ijajo program dela zvezne skupščine. V prvo skupino sodijo vsa vprašanja razvojne politike, v drugo pa spremljanje uresniče-vanja sprejetih načel.Tretjo skupino tvori-jo vsa vprašanja, ki zadevajo proračunsko porabo federacije, v četrto pa obravnava in sprejemanje sistemskih zakonov. V peto skupino sodijo vsa vprašanja na področju delovanja političnega sistema, predlogi de-legatov in podobno.
Veliko kritike je na račun odlaganja dolo-čenih zadev. Zvezni izvršni svet mnogo-kdaj ne predlaga gradiva v rokih, ki so vna-prej dogovorjeni. Prihaja do zamud iri-do sprejemanja po hitrem postopku. Zadeva je prišla tako daleč, da so dvofazni postopki pri sprejemanju raznih dokumentov že sko-raj redkost. Največkrat ima skrajšani po-stopek zbor republik in pokrajin. Sloven-ska delegacija je pri najbolj pomembnih zakonih uveljavila prakso, da med razpravo obvešča svojo republiko o stališčih drugih republik.
Glede na to, da zvezna skupščina ne bo mogla v letošnjem letu izpolniti vsega za-stavljenega programa, so se dogovorili, da bodo obravnavali le najbolj neodložljive za-deve, vse drugo pa bodo prepustili za prve mesece prihodnjega leta. Prva naloga je vsekakor odgovorno delo pri pripravi reso-lucije za prihodnje leto in izdelava bilanc.
Eva Naglič je dejala, da si delegati že vrsto let prizadevajo, naj bi bili programi v zveznem zboru usklajeni in pravočasno pri-pravljeni. Doslej niso obrodila kaj prida uspeha prizadevanja, da bi določili roke za zasedanja zveznega zbora. Delegati bi lah-ko tako organizirali aktivnost v bazi.
Delegati so v zadnjem času nekoliko bolj povezani z občinskimi skupščinami, želeli pa bi si še več sodelovanja.
Kar zadeva skrajšani postopek, dovoljuje ustava, da ga uveljavijo le za manj bistvene zadeve in še to le za določila, ki imajo ome-jen rok veljavnosti največ eno leto. S tem
da uveljavljamo hitri postopek za spreje-manje številnih pomembnih aktov, v bi-stvu devalviramo ustavo.
Vsi delegati si moramo prizadevati vklju-čiti na dnevni red le najbolj pomembna vprašanja, vendar tako, da programane bi prenatrpali.
Albin Vengust je povedal, da je program občinske skupščine povsem odprt za pobu-de sisov, družbenopolitičnih organizacij in drugih. Posebnost programa občinske skupščine v Centru je zunanjetrgovinska menjava, integracijski procesi, urejanje prostora in drugo. Vendar pa je treba ugo-toviti, da ima občina na voljo le skromen obseg odlodanja in _ omejeno kontrolno funkcijo. Na davčno politiko lahko vpliva samo z odloki.
Stane Zupančič je menil, da motivira-nost delagata za njegovo delo upada. Pre-več zakonov sprejemamo po hitrih postop-kih in delegatska baza nima možnosti, da bi razpravljala o vsem tem. Razen tega imamo pri nas neke vrste hiperprodukcijo zako-
nov. Z vsem tem ne gre obremenjevati de-legatske baze. Razen tega je-treba ugotoviti, da so delegati v mnogih primerih prepušče-ni sami sebi; vsi bežijo od odgovornosti do delegata in zato je v občinski skupščini zbor združenega dela komaj sklepčen.
Ivo Bernard je opozoril, da smo takrat, ko smo sistem poslancev nadomestib s si-stemom delegatov, v bistvu samo razširili
krog deiovanja skupščin tako, da je ostala neokrnjena normativna dejavnost, poleg tega pa smo dodali že obravnavovrste ana-liz, informacij in podobno. Seje posamez-nih zasedanj so postale čedalje daljše. Dele-gati lahko sodelujejo pri prvih točkah, ka-sneje pa postanejo utrujeni in ne morejo več zbrano slediti poteku zasedanja. Na ta način lahko pride do manipulacije z dele-gati.
Proučiti kaže celoten skupščinski sistem in se dogovoriti, kako zadeve diferencirati in kaj je sploh nujno potrebno, da ostane na dnevnem redu. Delegati naj kvalificirano odločajo o globalnih zadevah. Izločiti mora-mo balast, ki bremeni delo delegatskih skupščin in šele nato se bomo lažje lotili programiranja skupščinskega dela. Zdaj delegati običajno nimajo večjih pripomb na program in vprašanje je, ali sploh lahko predlagajo dodatne točke, ne da bi pri tem še bolj obremenili že tako preobsežna zase-danja skupščin.
Ciril Ribičič je poudaril, da je potrebno v skupščini še bolj uveljaviti interes združe-nega dela. Vloga izvršnega sveta je še ve-ino premočna. Govorimo o razbremenje-ranju dnevnih redov, veliko pa bi napravili že s tem, če jih ne bi širili. Skrčiti bi morali absežno področje zakonodajne politike. Naš normativizem je tako velik, da ga ne abvladamo več. Povedati pa je treba, da se sadeve izboljšujejo. Imamo sveže primere jakonov, ki so zadeve dobro uredili. Ves program dela skupščine pa le ne bi smel temeljiti na predlogih izvršnega sveta. Po irugi strani tudi baza velikokrat pritiska,
naj bi zadeve uredili z zakonom, čeprav so za to tudi druge možnosti.
Ena od zadev, ki bi se jim prav lako odre-kli, je potrjevanje samoupravnih splošnih aktov, ki sedaj še bremeni skupščine. Večfo
vlogo bi morali dati delu komisij, do uskla-jevalnih postopkov lahko pride že v vseh fazah razprav in zato je potrebno več sode-lovanja med posameznimi zbori. S tem bi razbremenili sama zasedanja skupščin na vseh ravneh.
N. I.