C. kr. zavod za visjo vzgojo dnbovnikov na Dnnaji. Vvod. Miaolo leto 1888 ostalo aam bode pač zavoljo razaib svojih jubilejev v posebao blagem spomiau. Prvi dea atarega ieta 1888 — obhajali so sv. Oee papež Leoa XIII. avoj mešaiški jubilej ali svojo zlato sv. meio. Dae 18. jaauvarija ]. \8>i8 slavili so Njib eksceleacija aaš prerailostljivi knezo škof Jakob Hakaiarilijaa avoj srebrai jubilej ali petiadvajsetletaico svojega škofovaaja, a dae 2. avgasta 1888 prazaovali ao zopet v svoji stolai cerkvi v Mariboru aajaloveaaejše svoj zla'ti jabilej ali avojo sekuadicijo. Prvo adveatao aedeljo miaolo je pa 40 let, odkar aaš svetli cesar Fraac Jožef I. aaa tako milo8tljivo, tako modro ia toli alavao vladajo. Mar ai ataro leto res posebaega apomiaa vredao leto? Ali tadi aovo leto 1889 obeta aara vže v spomladi priaesti zlati jubilej, kakoršajega bržčas še ae pozaa zgodoviaa aaše škofije. Naj te zgodoviaske ertice o c. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovaikov aa Daaaji veljajo temu izvaaredaemu jubileju. Uataaovitev zavoda. Naš avetli ceaar imajo aa avojem cesarskem dvoru aa Daaaji svojo posebao faro, ki se ,,c. kr. dvoraa fara — Burgpfarre" — imeauje. Sedež ima ta fara aa ceaarakem dvoru, a meje ajeae obsegajo vae cesarstvo, kajti faraai ajeni so aaš presvitli cesar ia vsi udje presvitle rodbiae cesarske, aaj ae ti nahajajo ali aa Duaaji ali kjer koli v aašej obširaej državi. Ker še aekateri poaebao odbraai podaaiki aašega svetlega cesarja spadajo tudi v področje dvorae župaije, šteje oaa aavadao okoli 800 duš. Pi-edstojaik tej župaiji so ,,c. kr. dvorai žapaik aa Duaaji". Njim aa pomoč pridjaaih je več vc. kr. dvoraib kapelaaov", izmed katerih zavzemlje edea meato ,,c. kr. viajega dvoraega kapelaaa in ceremoaijarija". Zravea teh djaaskih c. kr. dvoraih kapelaaov, ki opravljajo po tjedaib. svojo službo aa cesarskem dvoru, aahaja ae po vsem cesarstvu več mešaikov, med ajimi celo aekoliko škofov, ki imajo aaslov ,,c. kr. dvoraih kapelaaov" kot poaebao od avetlega cesarja jim podeljeao odlikovaaje. Kot vuaaaje zaameaje avoje castae službe aosijo c. kr. dvorai kapelaai rudeče ovrataike ali kolarje, kakor korarji stolaih cerkev. Pred 70 leti je bil c. kr. dvorai župaik na Duaaji Jakob Friat, dubovaik škofije Litomefiške, mož bistrega uma in srca preblagega. Da bi se mladim daaovaikom dala lepa priložaoat prihajat aa Daaaj ter se aa tamošaji visoki šoli, ,,uaiverzi" imeaovaai izšolati. oziroma doaeči čast doktorja bogoslovja ali sv. pisma, aasvetoval je dvorai župaik Friat svojemu goapodu ia cesarju Fraacu 1., naj aataaovi aa DaDaji nov zavod za višje vzgojevaaje dabovaikov iz vaeh škofij celega cesarstva. Blagi ceaar Fraac pritrdi tej izvrstai ideji ali miali svojega zvestega župaika Friata ter ukaže, da se odloči v ta aamen velikaasko poslopje tik ceaarskega dvora, imeaovaao: ,,pri sv. Avguštiau;'. Tam so aamreč o svojem čaau prebivali meaihi: ,,bosi Avgaštiaci" imeaovaai. Tu v cerkvi sv. Avgaštiaa, ki je sredi tega proatoraega zidovia, pridigoval je cestokrat cesarskemu dvoru sloviti Avguštiaec P. Abraham a Saacta Clara. *) V straaski kapeli te cerkve, ki je s ceaarskim dvorom aepoaredao zvezaaa. shraaju: jejo se srca pokojaih udov ceaarske rodbiae v srebraib posodab. V tera velikaaakem poslopji se je slovesno dae 18. oktobra 1. 1816 otvoril nov zavod za višje vzobraževaaje duhovaikov za vae škofije celega cesarstva. Nadra va atel j i zavodu. Vsaka biša, da proapeva, potrebaje modrega bišaega očeta. vsaka občifla bribtaega predstojBika, vsakemu zavodu, da 8e razcveta, potreba je biatroumaega vodatva. Novemu aatavu boljšega vodje aajti ae bi bili mogli, kakor je bil mož, v čegar bistri glavi se je izcimila misel ustaaovitve rečeaega zavoda. Zato je ceaar FraBC svojega dvoraega župaika Jakoba F r i a t a postavil za prvega aadravaatelja ali glavaega vodjo tema ustavu. Ob eaem je miloatBO dolocil, da vaakodobai dvorai župaik aaj bode aadravaatelj (,,Obervorsteher"), po štirje cea. kr. dvorai kapelaai Baj pa bodo ravaatelji ia učitelji v tem zavoda. Oatal je dvorai župBik Jakob Friat tenm ustavu, ki se po ajem tudi ^Friataaij" aazivlje, glavai ravaatelj do leta 1826, ko je postal oa škof pri sv. Hipolitu («St. *) P. Abraham a s. Clara imenoval se je v svetu, predno je stopil v samostan, Ulrik Megerle. Kodil se je dne 4. jul. L 1642 na Švabskem, a umrl je kot dvorni pridigar na Dunaji, dne 1. dec. 1709. Ljubil je svojim poslušalcem prav žarke resnice pravitl v šaljivi obliki. Pis. Poltea") osem milj zvunaj Duaaja. Umrljetam že 1. 1834, zapustivši Bemialjiv apomia tako v syoji škofiji, kakor tudi v tem zavodu aa Dunaji, o čegar ,,nameau" je oa obširao kajigo spisal. II. Nasledaik Friatov v vseh ajegovih službah bil je Mihael Wagaer, ki je tudi kot Šeat-Hipolitaki škof umrl. III. V ,,Avgaštiaeji". kakor se tudi ta zavod imeaaje, bil je tretji aadravaatelj c. kr. dvorai župaik Jožef Pletz, ki je amrl kot dekaa metropolitskega kapitola pri sv. Štefaau na Duaaji. IV. Igaacij Feigerle, četrti aadravaatelj, sledil je prvema ia drugemu iz zavoda aa škofovsko stolico v Šent-Hipolit. (Dalje prih.)