70. Gunclje: Svatje in pogrebci Krvinovega Lojzeta
Tistega februarskega ponedeljka leta 1919 jc bila pokonci vsa gunccljska vas. Kako tudi ne, saj se je ženil Krvinov Lojzc, najbogatejši fant daleč naokrog. Njegova domačija je stala ob poti iz Sentvida proti Stancžičam, ter z lepimi frcskami in mogočnim zidovjem opozarjala da v njen živijo prc-možni ljudje.
Alojz Brolih, kakor je bilo možaku uradno ime, pri Krvinovih ni bil edinec. Imel jc šc dva starejša brata in dve sestri. Ze mladcmu pa jc umrl oče, zato sc je mati znova poročila. Brata sta počasi odšla za kruhom v Ameriko, ena sestra se je omožila v Šiško, druga pa jc ostala samska doma. Tako so mirno živeli in delali na kmetiji vsc do leta 1914, ko sc je začcla vojna. Ta je mcd mnogimi slovenskimi možmi in fanti v svoj vrtinec pptegnila tudi Lojzeta in njcgovega očima Franca, oba moška s Krvinovc domačije.
Toda zdaj je bila vojna že končana in vsc gorje za njimi. Lojze se jc srečno vrnil iz strelskih jarkov prve svetovnc raorije. Doma je našcl le zapuščen dom, kjer sta zadnja štiri leta sami živeli mati in sestrica Micka. Zato jc vzel domačijo v svoje roke, kajti očim Franc, dosedanji gospodar, jc našcl zadnjc počivališče na italijanskem bojišču, mati pa v drugem zakonu ni imela otrok.
Kajpada je bila glavna Lojzetova miscl, kako dobiti družico s katcro bi delil dobro in zlo na tako vcliki kmetiji kot je bila Krvinova. Deklct, ki bi se potegovale za tako čast je bilo seveda veliko in Lojze bi tudi kaj hitro izbral katero od njih, čc stara družinska pravila nc bi narckovala da smc vzeti le nevesto iz bogate družine.
In tako je župnik Zabret že v začctku leta 1919, komaj nckai mosccev po vojni, oznanil da sc bosta vzcla Krvinov Lojze iz Guncclj ter Babčeva Francka iz Poljan pri Šentvidu. Deklc jc bilo iz bogatc družine, bila jc edinka, živela pa jc sama s svojo ovdovelo materjo.
Ohcet je bila taka, kakršno Guncljc še niso doživcic. Po poroki v šentviški cerkvi, so se svatje v kakih dvajsetih kmečkih vozovih in kočijah najprej
pcljali na Poljane, kjer so vzbujali veliko pozornost. Nato pa so se podali v Guncljc h Krvinu. Tu jih je že čakala pripravljcna gostija. Kakor se za bogato kmečko svatbo spodobi, so jedli in pili tri dni in tri noči, tcr sc zabavali in plcsali da je kaj. Za dobro voljo so skrbeli trijc Magistrovi godci iz Smartna pod Šmarno goro. V spomin na ta dogodck so sc dali tudi fotografirati in tako šc dandanes lahko vidimo obrazc vcčinc Gunceljskih gospodarjcv in njihovih žena, tcr nekaj gostov iz Poljan in okolicc, ki so bili svatjc Krvinovcga Lojzcta. Takrat verjetno niso niti slutili da bodo čez štirinajst dni žc njcgovi pogrcbci.
Takoj po poroki sc jc Lojzc preselil k nevcsti v Poljanc, kjcr je najbolj manjkala moška roka. Zdaj jc bil gospodar dvch velikih kmetij, svoje pri Krvinu in nevestinc na Poljanah. To za njegov rod ni bilo nič posebnega, saj sc jc ravno z bogatimi žcnitvami v pretcklosti večala njcgova domačija.
Ker je bila šc zima, dela na polju ni bilo. Zato se jc Lojzc lotil opravil v gozdu. Osmcga marca, bila je sobota popoldnc, trinajsti dan po jMjro^i, jo jc tako spet mahnil s konjem proti šentviški gmajni. Pri prečkanju-p!b|janske poti (zdaj Ul. bratov Komel) z železniško progo, so bilc zapornice Sp^ščene in Lojze je potrpežljivo čakal da pripcljc vlak. Ko pa je hlapon prisopjhal do Poljan, sta se konja tako prcstrašila, da sta sc obrnila in z vso.^čjjo tckla proti domači hiši. Ob vogalu Babčeve domačiic pa jc stal močan kamen in ob tega sta zadcli kolesj kmečkega vozu, ko je vprcga pridivjala na dvorišče. Močan sunck je Lojzeta vrgel na tla, tako da jc z glavo priletel ob hišno steno in oblcžal nezavesten. Hitro so poklicali doktorja Dereanija, ki pa ponesre-čencu ni mogel dosti pomagati. V nedeljo proti jutru je nesrečni Lojze v velikih mukah zapustil ta svet.
Tako se je poslovil zadnji moški potomec Brolihovega rodu, ki je skoro dvcsto lct gospodaril na Krvinovi domačiji. Po Lojzetovi srarti jc posestvo nekaj časa upravljala mati, za njo pa sestra Micka. Ko je umrla še ta, so kmetijo podedovali sorodniki iz Medna.
In kako je bilo pri Babčevih na Poljanah? Tudi ta hiša jc prišla v tuje roke. Mlada vdova se jc sicer ponovno poročila in tudi rodila Lojzetovega otroka, vendar je ta po nckaj tednih umrl. Nekaj mcsccev zatcm pa mu jc tudi sama slcdila na šentviško pokopališče. Njena šc živeča mati je zato odšla od doma, ovdoveli mož Andrej Škerl pa sc jc znova oženil. Dancs pri Babčevih gospodarijo njegovi potomci.
Veliko upanjc ki sta ga ob svoji svatbi gojila Lojze in Francka, se je tako že čez dober teden, dokončno pa čez dvc leti razblinilo v nič. Namesto bogastva, ki bi se morda razvilo ob združitvi Krvinove in Babčcvc domačije, ie obcma sledil neizproscn zaton in zamenjava gospodarjev.
Se ena izmcd tistih žalostnih kmečkih zgodb, kakršne so se včasih odvijale na našcm podeželju, boste rekli. In prav imate. Tudi to pripovcd jc oblikovalo življenje, in šc tako vešče pisatcljsko pero bi dogodkov nc moglo zasukati tako, kakor so se pripctili v resnici.
Andrej Mrak