Nesreče. Smrlna nesreča. V Selnici ob Dravi Je podrl motociklist Elizabeto Mori, posestnioo s Kaplje ob severni meji. Sunek je bil tako silovlt, da je kmetica podlegla poškodbam v mariborski bolnici. Domačija je pogorela vsled slabega dimnika posestniku Alojziju Peršuhu ,v Stražgojncih na Dravskem polju. Zgorelo je mnogo sena, slame, zrnja in gospodarakega orodja. Gasilcem gre zahvala, da se ogenj ni razširil. Viničaiija pogorela. Posestniku Ignacu Murko v Podlehniku v Halozab je uničil ogenj viničarijo ter znaša škoda 15.000 Din. Požar je oškodoval tudi viničarja za 3000 Din. Hudo je povozil avtomobil v Gaberju pri Celju pred neko krčmo Antona Kneza, 431etnega delavca iz Zagrada. , Slikarski pomočnik utonil v Savi. Pri brodu v Rajhenburgu je utonil pri kopanju v Savi 8. avgusta Jožef Gorišek, slikarski pomočnik iz Sevnice. Rajni je živel kot edinec pri svojih starših, je bil dober fa»t in zelo delaven pri ProBvetnem društvu na gledališkem odru. Velik' požar. V Spcdnji Šiški pri 'LjuMjani je izbruhnil 10. avgusta po- žar v 50 m dolgem poslopju bivše pivovarne Reininghaus, ki je sedaj last Petra Hartpiana. Veliko poslopje je služilo za skladišča, v novejšem času so si uredili v njem trije obrtniki svoje delavnice. Na podstrešju poslopja je bilo vse polno raznega blaga, praznih sodov, strojev, orodja ter razne ropotije. Ogenj je nastal, ker se je užgal tram pri dimntku. Škoda znaša 300.000 dinarjev. Veliko gospodarsko poslopje pogorelo. V Tuhinjski dolini pri Kamniku je uničil požar gospodarsko poslopje posestnika in ikrčmarja Ivana Malija v Lokah. Poslopje je bilo tik ob cesti, dolgo 20 m, zidano in krito z opeko. Hlapec, iki je spal na senu, se je še ikomaj rešil. Zavarovalnina je le delna. Smrtna nesreča vsled splašenih konj. 321etni posestnik Miha Babnik iz Dobrave pri Ljnbljani je peljal težko naložen voz. Konji so se splašili, voz se je prevrnil in padel na voznika ter inu strl hrbtenico. Težko poškodovanega so spravili v Ijubljan&ko bolnico, skjer je umrl. Razne novlce. Zahvala. Podpisani Jožet Retelj, pos Costa 5 na Koroškem, se zahvaljujcm za prejeto podporo 1000 Din, ikatoro mi je izplačala uprava »Slovenskega Gospodarja«, fcer sem pogorel 6. julija tcga leta. Javno so zahvaljujem in priporočam vsera, da postanejo celolotni na- ročniflii »Slovenskega Gospodarja«. ^— Cesta, 2. avgusta 1934. — Jožef Retelj. Mezdni spoi med Trboveljsko dtužbo in rudarji je zaenkrat končan. Od 15. avgusta naprej &o v veljavi nekoliko znižane mezde. Smrt znancga staroavstrijskega geaerala. Na Dunaju je umrl po daljšem bolehanju branitelj galicijsike trdnjave Przemysla, general Herman Kusmanek. Rajni je bil rodom iz Sibinja na Sedmosgraškem in je služboval tudi v Ljubljani kot feldmaršal-lajtnant po veljnik 28. pebotne divizije. Strahovita suša v ameriških Zdrnženih dižavah. Ameriško ikmetijs.ko ministrstvo objavlja uradno, da je letošnja letina bombaža za 40 odatotkov manjša kot lani. Cene bombaža so izredno poskočile. Skupno cenijo dosedanjo &kodo radi suše na 5 milijard dolarjev. Vlada je poslala v ozemlja, kjer je največja suša, letala, ki so ugotovila, da je letina na stotine milj daleč popolnoma sežgana: reke, jezera in potoki &o brez vode in dno nekaterih rek se je strdilo kot kamen. C«le pokrajine so postale naravnost puščave, ker usiha tudi drevje. Na več milj daleč &e ne vidi nit? ene zelene rastline, ker je skoro vse rastlinstvo uničeno. Na tisoče glav živine je že poginilo in cenijo, da bo treba zaklati v ozemlju, kjer je največja suša, najmanj stotisoč glav goveje živine. V zvezi s to strahovito suš. je tudi izprememba vladne politike glede pospeševanja kmetijstva. Vlada bo ukinila vse premije, ki jib. je dajala za zmanjšanje zasejane površine, ker je postala redukcija zasejanih ploskev brezpredmetna in se cene itak dvigajo vadi majhnega pridelka. Hermes enoletni trgovski te^nj S!ovensk?gr: trgovskega društva. Maribor, Zrinjskega tr.e. vpisuje dnevno, Zahtevajte prospekte. 687 »Kruci«, zgodovinska pavest iz ljutoraerskil: in prekmurskih krajev. je izšla te dni v Cir lovi knjižnici. Povest je spisal pisatelj J.inu' Golec, čigar domača močna beseda je orsah v tej povesti zgcdovinske dogodke, ki bodo g> tovo vsakega zanima.li. Knjiga stane broširan 14 Din, vezana 20 Din in se dobi v Tiskarni s^ Cirila v Mariboru, kakor tudi v vseh drjŁ:P. knjigarnah. Obžalovanfa vredni siučaji. Obsodba zsaiieoa ravnatelja in tajni- ka. Ravnatelj mariborske Eksportne družbe, ki je po v Mariboru izv šenih sleparijah, nadaljevala svoje delo v Zagrebu in sploh po Hrvatskem, Kenda in tajnik Ignacij Kristofič, sta bila od zagrebškega vrhovnega sodišča obsojena: Kenda na šest let robije, Kristofič na štiri leta. Oba bosta še dajala odgovor pred mariborskim sodiščem. Z vilami. V noči na povratku proti domu je napadel neznanec z vilami Rudolfa Goričana, posestnika iz Pobrežja pri Ptuju na cesti proti Št. Vidu. Napadeni je dobil take udarce, da je obležal nezavesten v mlaki ikrvi in so ga spravili v resnem stanju v ptujsko bolnico. Vlomilska družba pod ključeni. OrožTiiki iz Kranja so predali v ljubljanskc zapore Sčlanslčb vlomilsko družbo, ki. J3 vlamljala ter fcradla po Kranju inj vec iz Pobrežja; Stanko Ferfolja, 33 !etni ključavničar iz Gorice; Ivan Leskovar iz Zg. Laž, star 23 let. Soobtoženi so bili ikot kupci sumljivega blaga štia^je krošnjarji in en krčmar. Vlomilei so vlome priznali in so bili ob&ojeni: Cverlin Katarina pet let robije, pet let izgube častnih pravic, triletni izgon iz Maribora ter pridržck po prestani kazni; Čagran Otmar pet let robije, pet let izgube častnih pravic; Ernest Škrabl fcot starejši mladoletnik, osem mesecev. strogega zapora; Ferfolja Startko tri leta robije, po prestani kazni izgon iz države; Lesikovar Ivan tri leta in tri< mesece robije, pet let izgube častnih! pravic, po prestani kazni prisilna delavnica. Krošnjarji so bili obsojeni na denarno globo. Kakor že omenjeno, je bila razprava proti trem nenavzočim izločena in bodo sojeni posebej. Še o strašnem zlcčinu na Starem trgn pri Ljubljani. Zadnjič smo poročali o zverinskem zločinu na Starem trgu pri Ljubljani, fcojega žrtev je postal 601etni oženjeni delavec Franc Srša. Krvavo zadevo je preiskovala ljubljanska policija, ki je izročila brez popolne ugoto? Okolici. Povzročena škoda znaša 50.000 dinarjev. Vlomilska družba pred sodiščem. Či- tateljem je še gotovo v spominu vlom v ikonzumno društvo v Makolab. ki je bil izvršen v noči 15. marca in so odpeljali vlomilci v avtomobilu raznega blaga za 31.000 Din. Ista družba ima začetkom marca na vesti vlom v trgovino Andreja Jurišiča v Makolah, kateremu je bila povzročena škoda za 1000 Din. Vlom v makolsko po&ojilnico se je uzmovičem izjalovil v isti noči, kakor je bilo vlomljeno pri Jurišiču. Vlomilska družba, ki je dajala odgovor pred mariborskim sodišCein 7. avgusta, je obsegala več članov, a je sedelo na ratožni klopi le sedem, iker trije niso prišli in je bilo postopanje zaenkrat izločeno. Tolpi je načelovala desetkrat predkaznovana Marija Cverlin, 41 letna delavka iz Makol. Nadaljnji člani družbe so bili: 22 letni Otmar Čagran, dela- vitve krivde zločina osumljene sodišču, da morda ono pojasni zagonetko in izreče nad krivci sodbo. Kakor smo že opisali, je bil stari Srša ubit, telo razsekano na kose, deli skuhani ter obžgani in deloma pometani v ikanal, ki vodi v Ljubljanico, deloma preneše'.i v nahrbtniku na Golovec pri Ljubljani, kjer &o jih našli. Prva poročila o vseh, na fcatere pade sum krivde, s-o se glasila, da so revne pare brez sredstev. Policijsika preisikava je dognala, da je rodbina Srša v posesti hranilnib. knjižic, ki se glasijo \ skupnem znesku na 100.000 Din. Toliika vsota prihrankov rvzbuja opravlčene sume, da je Mla morda pridobljena na še nepojasnjen zločinski način. Najbrž je stari Srša kaj znal o pridobitvi denarja, grozil in je moral iz tega vzroka iz življenja. Po komaj in komaj iztisnjeni iz^—-di Francke Srša, hčerke ubitega, bi naj bil ubijalec starega Anton Rozman, prijatelj pokojnikove pastorke Jožefe Cepuder, ki je šla prostovoljno po zločinu v Ljubljanico in zapustila pisrao, (ki j-e napotilo policijo do delnega razikritja enega najbolj ostudnih zločinov, ki so bili doslej Sloveniji tuji. Francka priznava, da je ubitega očeta samomorilka Jožefa razsekala, razžagala in da je ona Frančka držala nahrbtnik, ,v katerega je strpala nečloveška pastorka na ognju ocvrte dele trupla in jib. je odnesla na Golovec. Anton Rozman taji vsako ikrivdo in skuša dokazati, da ob času zločina sploh ni bil pod streho, ikjer so se vršila zverinsko ikrvava dejanja. Policija je torej podala sodišču ,v Ljubljani v nadaljnje postopanje: Ivano Srša, ženo umorjenega, Francko Srša, hčerko in Antona Rozmana, časopisnega raznašalca in prijatelja saonomorilke Jožefe Cepuder, pastorke rajnega. Preiskavo in zasliševanja nadaljujeta dva »odnika. Brezovica. Ta mesec smo prd nas imeli praznik, kakršnega še naša vas ni doživela. Dočakali smo namreč dan, da smo dobili novomašnika — dušnega pastirja — v osebi g. Zver Franca, ki je dne 5. avgusta daroval Vsomogočnemu v farni cerkvii^v Turnišču prvo daritev. Res, bil je to za nas.lep dan! Dan, ki nam ostane v neizbrisnem spominu. Ljudstvo iz vse vasa in tudi okolice je že v zgodnjih jutranjih urah privrelo k rojstni hiši g. novomašnika, da ga je spremiJo k oltarju božjemu v Turnišče. Ganljivo je bilo od doifaa slovo ceremonerja g. Žižka, novomašnikovega bogoslovnega tovariša. Ob njegovih vznešenih besedah.se je marsikatero oko napolnilo s.solzamii. Okrog osmih pa se je razviJa procesija ter z. navdušenim petjem spremljala rojakanovoma&nika v farno cerkev matere milosti, kjer je daroval Bogu prvo dar.itev. Pridigal je g. dekan Jerič. Čiensovd. K Mariji<6istriški je hodilo okrog 110 romarjev. Šli so obojno pot peš. Ob po- vratku jim je prišel naproti g. župni.k Za.6m^. vec. V soboto 11. avg. je pa odišla velika sku-' pina romarjev peš na Sladko goro. Z njimi je odšel tudi domači g. kaplan. — Ne razume-i mo tega, da so nekateri tako proti »SIovmh skemu gospodarju«. — V naši fari ima doi danes »Slov. gospodar« 92 naročnikov. Prija-: telji, širite ga. Pojdite k sosedu in mu poka-: žite list, da si ga bo tudi on naročil. Kakor je dolžnost vsakega duhovnika, da širi dobre č-a-: sopise in knjige, tako je tb dolžnost tudi \sakega drugega dobrega katoličana. Časoj.is, kJ napade duhovnike, pa ne bi smel priti v n<H beno katoliško hišo. Širite »Slov. gospodarja«, da bomo imeli kmalu 100 naročnikov. Naroči in plača se lahko »Slov. gospodar« v Črensov-! cih pri gospodu kaplanu. — Da nam z;>pet kdo ne bo kaj očiital, popravljamo naše sadnje poročilo o poroki, ki se ni vršMa 29. jul, temveč 5. avgusta. Murska Soboia. Kakor smo že ni tem mestu poroeali, je akcija kluba prekmurskih akademikov za popolno gimnazijo v Soboti zaklja- čena. Nabrani podpisi, ki jih je bilo okrog 15.000, so bili vezani v knjige ter jih je posabna delegacija akademikov dne 2. avgusta v heogradu izročila prosvetnemu ministru dr. Šumenkoviču in radi odsotnosti Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. kabinetni pisarni Nj. Vel. Uspeh tega dela je še v božjih rokah, a želja vsega prekmurskega ljudstva je, da bi tudi rai Prekmurci dobili popolno gimnazijo v Soboti. Kajti edino popolna gimnazija v domačem kraju omogoči Studij marsikateremu kmečkemu otroiku, mislim prekmurskemu in deloma prlcškemu otroku. Turnišee. Umrla je Marija Horvat, omožena Tornar. Stara je bila komaj 27 let in je že kljub temu dalj časa bila tako bolna, da \>e v postelji niti ganiti ni mogla. Toda Bog se je je dne 6. t. m. vendar usmilil ter jo je rešil mučnega zemeljsk&ga trpljenja za vekomaj. Sprevidena s svetimi zakramenti je zatisaila oči k večnemu počitku ter zapustila svojega naladega moža z otročičkom samega. Res, tožka izguba! Žalost za vse domače in sorodnike je tem večja, ker je pred nedavnim umrla mati in sestra pokojnice, a sedaj je prišla tudi ona na vrsto. Ivanci. Zadnje čase so pri nas dnevi suše. Sicer se večkrat zmegli in čakamo dežja, a take megle se navadno hitro razkade oziroraa razprše. Če pa začne deževati, se to zgodi s ploho. Taka nevihta ali huda ura je pred dnevi bila tudi pri nas. Začelo je grmeti in »treskati« (strela udrihati) tako, da smo vsi v strahu trepetali. Ob tej hudi uri se je iz naše vasi vračal domov v Selo g. Najbov. Na potu pa ga je zalotila nevihta. Zatekel se je pod neko zidanico, kjer je hotel počakati lepšega vremena. Toda tega najbrž ni dočakal, ker so ga na drugi dan našli nekoliko stran od zvdanice mrtvega, Najbrž ga je zadela kap ali pa ga je ubila strela, ki je udarila nekoliko kcrakov od njega. Hotiza. G. Horvat Matjaž ima jablan, ki vsako leto dvakrat cvete, pa prej-šnja leta druga jabolka niso dozorela. Letos je pa drugi 6ad že debel in bo gotovo dozorel. Širom Prekmnrja. Zopef so nastopili dnevi malodušja; kajti ponovno je nastopiila taka suta, da se vse rastline začno zvijati od vročine. Ljudje, ki so pričakovali lepih jesenskih pridelkov, gledajo s skoraj solznimi očmi na "venelo travo (otavo) po travnikih ter od suše zvito koruzo in druge pridelke po poljih. Če se Bog v kratkem ne bo usmilil trpečega 'judstva in mu poslal dežja, bo do prihodnje žetve marsikatera družina stradala. Ostala bo brez kruha — žita je bilo malo — in brez dežja tudi brez ostalih pri gospodarstvu potrebnih reči. Hitler je mrtev, taka govorica se je z bliskovito naglico razširila po naiš krajini. Baje je nekdo slišai, da je radJjo nekaj podobnega povedal. Ime Hitler je znano že pri vsakem kmetu. — Čez našo krajino je letelo prejšnji teden več zrakoplovov. Ljudje so si to različno razlagali. Angleška kraljeva garda. Dunajski kardinal dr. Innitzer polaga temeljnl kamen za kapelo, kl bo spomin na nmorjenega kancelarja dr. Dollfussa. Raski letalski oddelek ie obiskal Pariz,